Zdravstvena fakulteta

Zdravstvena fakulteta

Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja visokošolski strokovni študijski program na sedmih zdravstvenih področjih.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 5 Zdravstvena pot, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Marjeta Rot
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: pon, tor, sre, čet 12:00 - 14:00, pet 13:00 - 15:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/300 11 11
Spletna stran: http://www.zf.uni-lj.si/si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 8
Št. podiplomskih programov: 4

Zdravstvena fakulteta si je za poslanstvo zadala, da kot vodilna srednjeevropska izobraževalna in raziskovalna ustanova na področju zdravstvenih ved izobražuje odlične strokovnjake na vseh akademskih stopnjah ter da s kakovostnim raziskovalnim delom ustvarja nova znanja in skrbi za njihov prenos v prakso.


Dodiplomski programi:

  • Sanitarno inženirstvo
  • Babištvo VS
  • Zdravstvena nega VS
  • Radiološka tehnologija VS
  • Fizioterapija VS
  • Delovna terapija VS
  • Laboratorijska zobna protetika VS
  • Ortotika in protetika VS

Podiplomski programi:

  • Radiološka tehnologija (II. stopnja)
  • Zdravstvena nega (II. stopnja)
  • Sanitarno inženirstvo (II. stopnja)
  • Fizioterapija (II. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): SANITARNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 50 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % maturitetni predmet.
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 4.000 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani sanitarni inženir (UN)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

Ines Perčič, smer: Sanitarno inženirstvo, 3. letnik
»Dnevno porabim za študij približno 1–2 uri, kar obsega pisanje poročil iz vaj, predpriprav na vaje itd. Pred posameznim izpitom se učim povprečno 10 dni. Največ težav predstavljajo predmeti v 1. letniku, in sicer matematika, kemija in anatomija, ki so tudi pogoj za napredovanje v višji letnik. Nekaj učnega gradiva se lahko dobi v referatu, zapiske in skripte pa v fotokopirnici. Prevladujoči delež je teorija. Na tej smeri so zanimivi vsi strokovni predmeti, saj so usmerjeni v specifično področje, ki me zanima in v okviru predmeta imamo tudi vaje. Vaje so obvezne, predavanje pa ne. Prisotnost se preverja na vseh vajah, na predavanjih pa pri nekaterih predmetih. Na faksu prevladuje domače okolje, kjer je veliko sodelovanja med študenti in profesorji. Študentske žure imamo približno na vsake 2–3 mesece, vedno je veliko obiskovalcev. Več prostega časa imam, kadar ni izpitnega obdobja. Zraven študija občasno delam, vendar se ukvarjam tudi z različnimi hobiji. V okviru faksa imamo omogočena dodatna strokovna srečanja in izobraževanje za strokovni program.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): BABIŠTVO, ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 3.850 evrov za študijski program Babištvo in 3.400 evrov za študijski program Zdravstvena nega
Strokovni naslovi diplomantov: diplomiran babičar (VS), diplomirana medicinska sestra (VS)/diplomirani zdravstvenik (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

Urša Koren, smer: Zdravstvena nega, 3. letnik
»Čas za učenje pred izpitom si prilagajam glede na težavnost in obseg samega predmeta včasih je 1 teden intenzivnega učenja dovolj, včasih pa potrebujem 14 dni. V prvem letniku sta nam preglavice delala predvsem anatomija in fiziologija s patologijo ter zdravstvena nega 1. Zahtevna sta bila zaradi samega obsega predmeta ter poznavanja latinskih besed. Rabljeno gradivo se da dobiti na sejmu literature, ki ga organizira naša študentska organizacija Pacienti. Nekatere skripte in knjige se da kupiti tudi na faksu. Nekateri profesorji prisotnost preverjajo, nekateri ne. Predavanja niso obvezna. Meni je bila v 1. letniku zanimiva anatomija, saj dobiš kvalitetno predavanje in tudi vaje na Medicinski fakulteti, kjer v živo vidiš celotno telo skozi posamezne organske sisteme. Prednost naše fakultete pa je možnost praktičnih vaj v okviru Univerzitetnega kliničnega centra. Preostane mi malo prostega časa, zaradi vaj in predavanj. Naša študentska organizacija organizira super žure.«

Eva JarcEva Jarc, smer: Zdravstvena nega
»Meni osebno je to delo zanimivo in gojim ljubezen do njega, zato večino časa porabim za študij. Zanimiva na faksu je sama snov in vaje. Razmerje med teorijo in prakso je 50:50. Na vajah je potrebna 100-odstotna prisotnost, na predavanjih pa 80-odstotna. Prisotnost pri strokovnih predmetih priporočam že zaradi samega razumevanja snovi in lastnih zapiskov. Sicer dobimo literaturo od prejšnjih letnikov in v fotokopirnici ob faksu. V začetku oktobra poteka tudi sejem rabljene literature, za slednjo sem porabila cca. 100 evrov na letnik Čas, ki ga dnevno porabim za faks, je ena ura za učenje in sprotne študijske obveznosti, kot so seminarske naloge, pred izpitom pa tudi do 10 ur učenja. Več časa porabim za težje predmete, kot so anatomija, zdravstvena nega I. in zdravstvena nega onkološkega bolnika zaradi velike količine snovi. So pa tudi zanimivi predmeti, kot so prehrana, supervizija v zdravstveni negi zaradi uporabnosti v vsakdanjem življenju.«

Ana Tomažin, smer: Babištvo
»Za študij babištva sem se odločila zato, ker si želim delati z ženskami v trenutkih, ki so zanje najbolj čustveni, pomembni (nosečnost, porod). Študij zahteva sprotno učenje 1–2 uri dnevno. Pred posameznimi izpiti pa odvisno od predmeta, strokovni predmeti zahtevajo kakšen mesec ali dva učenja. Babištvo, zdravstvena nega in anatomija so najtežji predmeti zaradi strokovnih izrazov. Razmerje med teorijo in prakso je odvisno od letnika, v prvem je razmerje 70 : 30, naprej pa se obrne v prid prakse. Učno gradivo se dobi v knjižnici, bližnji fotokopirnici ter od višjih letnikov, imamo tudi vložišče, kjer se lahko kupi strokovne knjige. Na fakulteti se odvijajo super žuri, samo čas si moraš razporediti, da se jih lahko udeležiš.«

Anka_KraljAnka Kralj, smer: Babištvo
»Moj cilj ob vpisu je bil pridobiti izobrazbo, s katero lahko pomagam drugim. Čas, ki ga porabim za faks, je odvisen od dneva, večina časa gre za prakso in vaje. Je pa intenzivno celodnevno učenje v izpitnem obdobju. Veliko časa porabim za najtežje predmete, kot so anatomija, zdravstvena nega in babištvo zaradi podrobne snovi. Najbolj zanimiv predmet je babištvo in porodništvo, ker obsega specifično snov naše stroke. Prisotnost na predavanjih je v večini obvezna, na vajah in praksi pa 100%. Največ prakse je v 3. letniku. Učno gradivo iz predavanj in zapiske lahko dobimo v fotokopirnici blizu faksa in od tutorjev starejših letnikov. Prostega časa ne ostane veliko oz. odvisno od lastne organiziranosti časa. Najde se tudi čas za super žure, ki se izvajajo na faksu. Delo babice zahteva veliko odgovornosti in zbranosti, vendar prispeva k dodatni motivaciji.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): DELOVNA TERAPIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri slovenskem ali tujem jeziku v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 3.850 evrov
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani delovni terapevt (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

Kaja Mirc, smer: Delovna terapija
»Dobra stran tega študija je, da ni sprejemnih izpitov. Imamo pa zato toliko več dela med letom, ko imamo veliko seminarskih nalog, za katere težko najdeš ustrezno literaturo. Poleg vsega pa so še zahtevni predmeti, to je Funkcionalna anatomija, ki zahtevajo sprotno učenje. Za manj zahtevne je dovolj teden dni učenja pred izpitom. Večino učnega gradiva nam posredujejo profesorji. Nekaj gradiva se dobi v knjižnici in od starejših študentov. Na fakulteti se odvija tudi sejem rabljene literature. Prvi letnik študija temelji na predavanjih, v naslednjih dveh pa je zelo veliko prakse in obveznih vaj. Prisotnost pri strokovnih predmetih je priporočljiva. Pozitivna stran študija je, da se veliko stvari da dogovoriti s profesorjem, npr. o izrednih izpitnih rokih. Negativna stran pa so natrpani tedenski urniki, zaradi česar je težko uskladiti delo in obveznosti na faksu. Vse to je lažje v tretjem letniku, ko imamo več prostega časa.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): FIZIOTERAPIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri enem od predmetov biologija, kemija ali fizika, v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo na programih zdravstvena nega, farmacevtski tehnik ali tehnik laboratorijske biomedicine: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri enem od predmetov biologija, kemija ali fizika, v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani fizioterapevt (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

JANGRUM Jan Grum, smer: Fizioterapija
»Vsi zainteresirani in navdušeni nad fizioterapijo se vpišite, sprejemnih izpitov ni, pomembne so samo ocene pri vpisu. Pri študiju je možnost samostojnega učenja, kar se tiče predavanj, ker niso obvezna, so pa toliko bolj obvezne vaje, ki jih je v primerjavi s predavanji malo. Učno gradivo se da dobiti od prejšnjih študentov, na sejmu rabljene literature, v knjižnici. Vse skupaj me je stalo 50–100 € letno.  Večino časa za učenje je potrebno posvetiti funkcionalni anatomiji, ker je veliko podrobnosti. Za izpit se začnem učiti približno 10 dni prej. Kljub učenju ostane še dovolj prostega časa za športne aktivnosti, žure in druge stvari, ki nas veselijo.«

Aleksandra Radovanović

Aleksandra Radovanović, smer: Fizioterapija
»Naš faks je zelo zanimiv, saj vključuje delo z različnimi populacijami ljudi, veliko telovadbe in raznolikost, ni pa med najlažjimi. Poudarek je na praksi, saj je razmerje med vajami in predavanji 60:40. V 1. letniku sta najtežja predmeta ocenjevalne metode v fizioterapiji in funkcionalna anatomija zaradi obsežnosti snovi, latinskih izrazov in veliko praktičnega znanja. Med težje predmete spadata tudi manualna terapija in nevrofizioterapija. Na vseh vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih pa se ne preverja. Dnevno porabim za študij do tri ure, pred izpiti pa se učim dva do tri tedne prej. Za učenje uporabljam knjige, skripte in zapiske, večino dobim v fotokopiranicah, porabim pa na leto za gradiva okoli 100 evrov.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): ORTOTIKA IN PROTETIKA, RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri enem od predmetov matematika, fizika ali kemija v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir radiološke tehnologije (VS), diplomirani ortotik in protetik (VS)/diplomirana ortotičarka in protetičarka (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

Ana Dvorjak, smer: Radiološka tehnologija, 3. letnik
»Dnevno za študij porabim približno 2 uri za učenje in delanje izpiskov. Učim se pred izpitom, porabim pa en teden, odvisno od težavnosti predmeta. Najtežji predmeti so rentgenska anatomija in magnetna resonanca. V 1. letniku pa je bila težka anatomija. Gradivo se pridobi na spletni učilnici, imamo pa tudi dropbox za posamezni letnik, v katerem imamo naložene izpite za posamezen predmet. Na faksu imamo organiziran tudi sejem rabljene literature. V 1. letniku je več teorije in manj prakse, potem pa z višjim letnikom praksa narašča. Predavanja niso obvezna, vaje pa so. Pozitivna stran faksa je, da so predavanja zelo zanimiva, negativna stran pa, da je ogromno predavanj. Dopoldan imamo vaje, popoldan pa predavanja. Preostane mi malo prostega časa. Študentski žuri so na naši fakulteti najboljši. Zraven študija ne delam, vendar obiskujem različne dejavnosti.«

Nejc Markus, smer: Ortotika in protetika, 3. letnik
»Za študij porabim eno uro dnevno. Dnevno delo obsega pisanje seminarskih nalog ter sprotno učenje. Najtežji predmeta sta protetika v drugem letniku ter v prvem letniku anatomija s fiziologijo in patologijo. Zahtevna sta predvsem zaradi obsega snovi. Učno gradivo se lahko kupi na sejmu rabljene literature, ki poteka vsako leto v mesecu oktobru. V času študija se pridobi nekoliko več teorije, kot prakse. Najbolj zanimiv je predmet protetika zaradi zanimivih in dokaj obsežnih vaj ter zaradi dobrega načina predavanja. Prisotnost na vajah je obvezna, kar se tudi preverja. Predavanja načeloma niso obvezna, vendar pa je obiskovanje le-teh priporočljivo. Pozitivne strani študijskega programa so profesorji, negativna stran pa je predvsem pomanjkanje praktičnih vaj. Ob pravilni razporeditvi študijskih obveznosti mi ostane dovolj prostega časa za različne hobije. Študentski žuri so dobro organizirani, dokaj ugodni ter dobro oglaševani. V okviru fakultete oziroma študentske organizacije je tekom leta organiziranih kar nekaj tečajev, namenjenih izpopolnjevanju in pridobivanju novega znanja.«

Tamara Jurič

Tamara Jurič, smer: Ortotika in protetika
»Na dan porabim za faks uro ali dve, posledično se učim bolj kampanjsko, nekaj dni pred izpitom. Učim se večinoma iz skript in knjig, oboje pa se dobi v fotokopirnici, kar je tudi najugodnejša izbira. Večini študentov največ preglavic delajo anatomija, specialna biomehanika in protetika, meni pa anatomija in fizika, saj je pri obeh predmetih večji obseg snovi. Na predavanjih je obvezna prisotno odvisna od profesorja do profesorja, vseeno pa priporočam obiskovanje predavanj, saj je snov potem lažje razumeti. Za ta faks sem se odločila, ker mi veliko pomeni to, da lahko pacientu omogočiš popolnoma novo in lažje samostojno življenje. Prostega časa mi ne ostane zelo veliko, tako da si študentsko delo težko privoščim.«

Katja KorezKatja Korez, smer: Radiološka tehnologija
»Študij radiologije se mi zdi kar naporen, saj so tako predavanja kot vaje obvezni in se tudi preverja prisotnost, zato veliko časa preživim na fakulteti. Vendar mi je kljub temu všeč in mislim, da je dobro, da imamo veliko vaj oz. prakse, saj tako pridemo do pomembnih izkušenj. Učenje sem si razporedila glede na zahtevnost in količino literature za posamezen predmet. Učila sem se večinoma kampanjsko, in sicer iz skript profesorjev, včasih pa tudi iz knjig. Profesorji nam literaturo objavljajo na spletni učilnici, imamo pa tudi skupni mail, kjer si izmenjujemo informacije. Večini študentov težave povzročajo anatomija, radiofizika ter diagnostične in interventne radiološke metode. Na radiologijo sem se vpisala zaradi dela, ki ga bom po končanem študiju opravljala, saj gre za delo s pacienti, ki ni enolično.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: kandidati morajo opraviti praktični izpit iz ročnih spretnosti. 70 % preizkus, 15 % splošna/poklicna matura, 15 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani laboratorijski zobni protetik (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo

Vesna Štrbac, smer: Laboratorijska zobna protetika
»Za vpis na mojo smer so potrebni sprejemni izpiti z razlogom, da se ugotovi, koliko imaš ročnih spretnosti. So dolgi cel dan in kar zahtevni. Moja odločitev, da se vpišem na to smer, je ta, da sem hodila že na srednjo zobotehnično in sem hotela višjo izobrazbo. Če hočeš dobre ocene, se moraš malo bolj potruditi. Vse je odvisno od dela, ki ga vložiš, in od tega, kaj ti leži, te zanima. Zanimivi predmeti so vsi. Učnega gradiva je na naši smeri malo, večinoma so to kombinacije nekih listov, izpitov, ki krožijo po mailu. Najlažje se je obrniti na tutorja ali na starejše letnike. Razmerje med teorijo in prakso niha. Prisotnost se preverja pri večini predmetov, vaje oz. praksa pa zahtevajo 100% prisotnost. Naša smer še ni tako urejena, kot bi morala biti, občasno je nekaj neorganizacije. Prostega časa ne ostane skoraj nič, vsaj pri meni, ker poleg študija še delam.«

Tjaša Zewell

Tjaša Zewell, smer: Laboratorijska zobna protetika
»Sprejemni so izrednega pomena. Izpit je iz ročnih spretnosti (risanje, modeliranje, oblikovanje) in je zahteven. Dnevnega dela ni veliko, občasno kakšna seminarska naloga, sicer smo večino časa na faksu, ker imamo v dopoldanskem času predavanja, vsako popoldne pa vaje. Učenje sproti je priporočljivo, vendar časovno ne znese, zato je toliko več učenja pred izpiti, 3–4 ure en teden. Za težje predmete, kot so anatomija, patologija, dentalni materiali, gnatologija, pa je treba več učenja zaradi obsežne snovi, razumevanja in težkih izrazov. Učno gradivo dobimo od profesorjev, knjige so na voljo v knjižnici, druge zapiske in izpite se dobi od starejših študentov, nekaj pa tudi v fotokopirnici poleg faksa. Stroškov z gradivom je okoli 50–100 evrov. Večji strošek je nakup orodja, ki ga potrebujemo za prakso, to je ena od negativnih stvari. Razmerje teorija : praksa se glede na letnik spreminja, iz leta v leto je več prakse. Na predavanja je dobro hoditi že zaradi zapiskov in vaj, ki se navezujejo na predavanja. Načrti za prihodnost so najprej najti službo, da lahko naredimo diplomo, ker je za diplomo treba narediti izdelek za pacienta.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Babištvo VS (redni)
93 91,8 94
Babištvo VS (izredni) / brez omejitve, 87 za 2. in 3. željo 65
Delovna terapija VS (redni) 81 84,5 85
Delovna terapija VS (izredni) / brez omejitve brez omejitve, 60 za 2. in 3. željo
Fizioterapija VS (redni) 94,9 97 97
Fizioterapija VS (izredni) / 90,02 83
Laboratorijska zobna protetika VS (redni)
58,75 71,14 64,89
Laboratorijska zobna protetika VS (izredni) / brez omejitve brez omejitve
Ortotika in protetika VS (redni)
74 80 brez omejitve, 84 za 2. in 3. željo
Ortotika in protetika VS (izredni) / brez omejitve brez omejitve
Radiološka tehnologija VS (redni)
90,6 91,2 92
Radiološka tehnologija VS (izredni) / brez omejitve, 51 za 2. in 3. željo 72,5
Sanitarno inženirstvo (redni)
67 67
Sanitarno inženirstvo (izredni) / brez omejitve brez omejitve, 73 za 2. in 3. željo
Zdravstvena nega VS (redni) 82 86 87
Zdravstvena nega VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve

KOMENTARJI

  1. Zanima me, ce lahko nadaljujem izobrazevanje na zdravstveni fakulteti v Ljubljani za smer delovna terapija, z poklicno maturo smer kemicni tehnik. Hvala za odgovor.

    • Živjo Tiina98! Naj te razveselim, na program Delovna terapija, se lahko vpišeš s poklicno maturo. In sicer, če se boš vpisala na ta program in bo omejitev, se ti bodo upoštevali: poklicna matura (40 %), uspeh v 3. in 4. letniku (30 %) ter uspeh pri slovenskem in tujem jeziku v 3. in 4. letniku (30 %). Več informacij pa bo znanih v januarju, ko bo izšel razpis. Bodo pa vse informacije tudi tu 🙂

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline