Domov Zdravstvena fakulteta

Zdravstvena fakulteta

Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja visokošolski strokovni študijski program na sedmih zdravstvenih področjih.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 5 Zdravstvena pot, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Marjeta Rot
Funkcija: vodja Službe za študijske zadeve
Uradne ure: pon, tor, sre, čet in pet: 12:00 - 14:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/300 11 11
Spletna stran: http://www.zf.uni-lj.si/si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 8
Št. podiplomskih programov: 4

Zdravstvena fakulteta si je za poslanstvo zadala, da kot vodilna srednjeevropska izobraževalna in raziskovalna ustanova na področju zdravstvenih ved izobražuje odlične strokovnjake na vseh akademskih stopnjah ter da s kakovostnim raziskovalnim delom ustvarja nova znanja in skrbi za njihov prenos v prakso.


Dodiplomski programi:

  • Sanitarno inženirstvo UN
  • Babištvo VS
  • Zdravstvena nega VS
  • Radiološka tehnologija VS
  • Fizioterapija VS
  • Delovna terapija VS
  • Laboratorijska zobna protetika VS
  • Ortotika in protetika VS

Podiplomski programi:

  • Radiološka tehnologija (II. stopnja)
  • Zdravstvena nega (II. stopnja)
  • Sanitarno inženirstvo (II. stopnja)
  • Fizioterapija (II. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): SANITARNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo ter izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 50 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 60 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani sanitarni inženir (UN)
Zaposlitev:
Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: v zdravstveni dejavnosti, v inšpektoratih, ministrstvih in drugih upravnih organih (področje zdravstva, okolja in prostora, inšpekcija dela), v inštitutih s področja zdravstva in ekologije, v procesih higienskih tehnologij, v projektantskih podjetjih, v podjetjih, ki s svojo proizvodnjo tehnologijo vplivajo na okolje, na področju obvladovanja celotne verige varnosti živil, na področju varnosti kozmetičnih proizvodov in igrač, na področju varovanja zdravja pri delu, v podjetjih in javnih zavodih za preskrbo s pitno vodo, ravnanjem z odpadki, v izobraževalnih zavodih, v zavodih, kot so vrtci, šole, domovi za starejše občane, študentski domovi, v dejavnostih higienske nege, kopališčih, higieni turizma, v različnih evropskih in svetovnih organizacijah, povezanih z zdravstvom, higieno in varstvom okolja ter v ostalih dejavnostih, podjetjih in procesih, kjer je pomemben higienski vidik ter na področju presoj.

Primož Glavič, program: UN Sanitarno inženirstvo 
»Razmerje med teorijo in prakso je 70:30. Na predavanjih se zahteva 80% prisotnost, na vajah in seminarjih pa 100% prisotnost. Študij je zanimiv. Zaradi količine snovi in ne toliko zaradi težavnosti so najzahtevnejši strokovni predmeti. Težji predmeti v 1. letniku so fizika, kemija, matematika, anatomija in fiziologija. Ostali težji predmeti so tudi biofizika in biokemija, mikrobiologija, komunalna higiena in higiena objektov in procesov. Približno 1 uro na dan porabim za pripravo na seminarje ali za pisne predpriprave, za vaje pa do 3 ure. Učiti se začnem teden pred izpitom. Svetujem vam, da ste predani študentje, čeprav ne bo vedno vse popolno. Priporočam tudi, da aktivno sodelujete v študentski organizaciji in se čim več družite s sošolci ter hodite na zabave in tako ob faksu živite študentsko življenje.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): BABIŠTVO, ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izredni študij: ne Babištvo; da, šolnina znaša 4.000 € za študijski program Zdravstvena nega.
Strokovni naslovi diplomantov: diplomiran babičar (VS), diplomirana medicinska sestra (VS)/diplomirani zdravstvenik (VS)
Zaposlitev:

Babištvo: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo za: nudenje informacij glede ustreznega načrtovanja družine in svetovanje; diagnosticiranje poteka nosečnosti in izvajanje potrebnih preiskav pri spremljanju normalnega poteka nosečnosti; predpisovanje potrebnih preiskav za čimprejšnje diagnosticiranje rizičnih nosečnosti in svetovanje v zvezi s tem; izvajanje programov v šolah za starše in celostne priprave na porod, vključno s svetovanjem glede higiene in prehrane; skrb za mater in pomoč med porodom ter spremljanje stanja ploda v maternici z ustreznimi kliničnimi metodami in tehničnimi sredstvi; izvajanje spontanih porodov vključno z epiziotomijo, kjer je potrebno; v nujnih primerih pa tudi porod v medenični vstavi; prepoznavanje opozorilnih znakov nepravilnosti pri materi ali otroku, ki zahtevajo napotitev k zdravniku in pomoč zdravniku, kadar je to potrebno; izvajanje ustreznih nujnih ukrepov v zdravnikovi odsotnosti, npr. v primeru ročne odstranitev placente s pregledom maternice; pregledovanje in negovanje novorojenega otroka; ukrepanje po lastni presoji v primeru potrebe in izvajanja takojšnjega oživljanja, če je to potrebno; babiška nega matere in nadzorovanje njenega stanja v poporodnem obdobju; nudenje potrebnih nasvetov o negi otroka, da bo omogočila novorojenemu otroku optimalen razvoj; izvajanje zdravljenje, ki ga predpiše zdravnik; vodenje ustrezne zdravstvene in negovalne dokumentacije.

Zdravstvena nega: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo v: bolnišnicah, zdravstvenih domovih (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, patronažna dejavnost), na zavodih za zdravstveno varstvo, zdraviliščih, domovih za starejše občane, zavodih za rehabilitacijo invalidov, šolah in vrtcih, reševalnih službah, humanitarnih organizacijah, v zasebni zdravstveni praksi.

Karmen Smolič, program: VS Babištvo, diplomantka
»Sprejemni izpiti niso potrebni. Program babištvo je zelo obširen, razgiban in zanimiv. Biti babica je najlepši poklic, nič lepšega kot pomagati na svet spraviti novo življenje. Bodočim študentom priporočam, da redno hodijo na predavanja in si vsakodnevno delajo zapiske. V 1. letniku priporočam, da se tudi sprotno učijo, sploh za najpomembnejši predmet babištvo in babiška praksa, ki je meni osebno tudi najbolj zanimiv predmet, saj je najbolj razgiban. Rabljene knjige in zapiske je najbolj ugodno kupiti od kakšnega študenta višjih letnikov na sejmu rabljene literature. Razmerje med teorijo in prakso je odvisno od predmeta. Praksa oz. klinične vaje so obvezne, vsebuje jih 10 predmetov, prav tako pa je obvezna tudi večina predavanj. Priporočam prisotnost na vseh predmetih, saj se med seboj povezujejo. Ob študiju je možno delati, vendar bolj med vikendi ali popoldnevih, odvisno od prakse. Pomembno je, da si dobro organiziran, tako ti ostane čas za delo, učenje in tudi za hobije.«

Špela Lazar, program: VS Zdravstvena nega
»Dijakom svetujem, naj se ne vpisujejo na ta faks, če se želijo samo nekam vpisati. Študij je zanimiv in naporen, a neorganiziran. Imaš veliko obveznosti in dolžnosti, veliko časa porabiš za učenje, vendar tudi najdeš čas za ostale stvari in ti študentsko življenje ne pobegne. Na vseh vajah, tako kabinetnih kot kliničnih je prisotnost 100 %. V 1. letniku smo imeli samo ene klinične vaje v domu starejših občanov, v 2. letniku pa smo imeli klinične prakse skoraj 5 mesecev. V 3. letniku naj bi bilo te prakse še veliko več. V 1. letniku sta najbolj zahtevna predmeta anatomija ter zdravstvena nega starostnika in rehabilitacija. Anatomija je zelo kompleksen predmet, ki se ga moraš dobro naučiti, saj ti bo podlaga za vse ostale predmete pri študiju. Manj obsežne predmete se lahko naučiš tudi v 3 dneh z bolj intenzivnim učenjem, je pa tudi nekaj kompleksnih predmetov, ki potrebujejo vsaj 14 dni učenja. V 1. letniku sem za učno gradivo porabila okrog 100 €.«

Urša Koren, program: VS Zdravstvena nega
»Dnevno delo obsega pisanje poročil iz vaj, predpriprav na vaje itd. Bolj resno se začnem učiti povprečno 10 dni pred izpitom. Največ težav nam delajo predmeti v 1. letniku, in sicer matematika, kemija in anatomija, ki so tudi pogoj za napredovanje v višji letnik. Nekaj učnega gradiva dobimo v referatu, zapiske in skripte pa v fotokopirnici. Prevladuje teorija, prakse je manj. Mislim, da so najbolj interesantni strokovni predmeti, saj so usmerjeni v specifično področje, ki nas zanima, v sklopu predmeta imamo tudi vaje, ki so obvezne. Na faksu vlada prijetno, domače vzdušje, kjer je veliko sodelovanja med študenti in profesorji. Študentske žure imamo približno na vsake 2–3 mesece, vedno je veliko obiskovalcev. Prosti čas porabim za občasno delo in hobije. V okviru faksa imamo omogočena dodatna strokovna srečanja in izobraževanje za strokovni program.«

Urša Koren, program: VS Zdravstvena nega
»Koliko časa učenja potrebujem za izpit je zelo odvisno od obsega snovi in zahtevnosti izpita, včasih zadostuje par dni, spet drugič se pripravljam dva tedna. V prvem letniku sta nam največ težav delala anatomija in fiziologija s patologijo ter zdravstvena nega 1. Zahtevna sta bila zaradi velikega obsega snovi ter poznavanja latinskih besed. Rabljeno kupimo na sejmu literature, ki ga organizira naša študentska organizacija Pacienti , ostale skripte in knjige se da kupiti tudi na faksu. Osebno mi je bila v 1. letniku zelo zanimiva anatomija, predvsem zaradi vaj na Medicinski fakulteti, kjer v živo vidiš celotno telo skozi posamezne organske sisteme. Prednost naše fakultete pa je možnost praktičnih vaj v okviru Univerzitetnega kliničnega centra. Naša študentska organizacija organizira super žure.«

Eva Jarc, program: VS Zdravstvena nega
»Meni osebno je to delo zanimivo in gojim ljubezen do njega, zato večino časa porabim za študij. Zanimiva na faksu je sama snov in vaje. Razmerje med teorijo in prakso je 50:50. Na vajah je potrebna 100-odstotna prisotnost, na predavanjih pa 80-odstotna. Prisotnost pri strokovnih predmetih priporočam že zaradi samega razumevanja snovi in lastnih zapiskov. Sicer dobimo literaturo od prejšnjih letnikov in v fotokopirnici ob faksu. V začetku oktobra poteka tudi sejem rabljene literature, za slednjo sem porabila cca. 100 evrov na letnik Čas, ki ga dnevno porabim za faks, je ena ura za učenje in sprotne študijske obveznosti, kot so seminarske naloge, pred izpitom pa tudi do 10 ur učenja. Več časa porabim za težje predmete, kot so anatomija, zdravstvena nega I. in zdravstvena nega onkološkega bolnika zaradi velike količine snovi. So pa tudi zanimivi predmeti, kot so prehrana, supervizija v zdravstveni negi zaradi uporabnosti v vsakdanjem življenju.«

Ana Tomažin, program: VS Babištvo
»Za študij babištva sem se odločila zato, ker si želim delati z ženskami v trenutkih, ki so zanje najbolj čustveni, pomembni (nosečnost, porod). Študij zahteva sprotno učenje 1–2 uri dnevno. Pred posameznimi izpiti pa odvisno od predmeta, strokovni predmeti zahtevajo kakšen mesec ali dva učenja. Babištvo, zdravstvena nega in anatomija so najtežji predmeti zaradi strokovnih izrazov. Razmerje med teorijo in prakso je odvisno od letnika, v prvem je razmerje 70 : 30, naprej pa se obrne v prid prakse. Učno gradivo se dobi v knjižnici, bližnji fotokopirnici ter od višjih letnikov, imamo tudi vložišče, kjer se lahko kupi strokovne knjige. Na fakulteti se odvijajo super žuri, samo čas si moraš razporediti, da se jih lahko udeležiš.«

Anka_KraljAnka Kralj, program: VS Babištvo
»Moj cilj ob vpisu je bil pridobiti izobrazbo, s katero lahko pomagam drugim. Čas, ki ga porabim za faks, je odvisen od dneva, večina časa gre za prakso in vaje. Je pa intenzivno celodnevno učenje v izpitnem obdobju. Veliko časa porabim za najtežje predmete, kot so anatomija, zdravstvena nega in babištvo zaradi podrobne snovi. Najbolj zanimiv predmet je babištvo in porodništvo, ker obsega specifično snov naše stroke. Prisotnost na predavanjih je v večini obvezna, na vajah in praksi pa 100%. Največ prakse je v 3. letniku. Učno gradivo iz predavanj in zapiske lahko dobimo v fotokopirnici blizu faksa in od tutorjev starejših letnikov. Prostega časa ne ostane veliko oz. odvisno od lastne organiziranosti časa. Najde se tudi čas za super žure, ki se izvajajo na faksu. Delo babice zahteva veliko odgovornosti in zbranosti, vendar prispeva k dodatni motivaciji.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): DELOVNA TERAPIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskemprogramu.

Kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi oz. zaključnem izpitu 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri slovenskem in tujem jeziku v 3. in 4. letniku srednje šole 30 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani delovni terapevt (VS)
Zaposlitev: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo:
bolnišnice, inštituti, zdravstveni domovi (ambulantna in patronažna služba), na področju socialnega varstva; splošni in posebni socialni zavodi, zasebni izvajalci socialnovarstvenih storitev, varstveno delovni centri, društva in nevladne organizacije, na področju izobraževanja; vzgojno varstveni zavodi, osnovne šole.

Kaja Mirc, program: VS Delovna terapija
»Dobra stran tega študija je, da ni sprejemnih izpitov. Imamo pa zato toliko več dela med letom, ko imamo veliko seminarskih nalog, za katere težko najdeš ustrezno literaturo. Poleg vsega pa so še zahtevni predmeti, to je Funkcionalna anatomija, ki zahtevajo sprotno učenje. Za manj zahtevne je dovolj teden dni učenja pred izpitom. Večino učnega gradiva nam posredujejo profesorji. Nekaj gradiva se dobi v knjižnici in od starejših študentov. Na fakulteti se odvija tudi sejem rabljene literature. Prvi letnik študija temelji na predavanjih, v naslednjih dveh pa je zelo veliko prakse in obveznih vaj. Prisotnost pri strokovnih predmetih je priporočljiva. Pozitivna stran študija je, da se veliko stvari da dogovoriti s profesorjem, npr. o izrednih izpitnih rokih. Negativna stran pa so natrpani tedenski urniki, zaradi česar je težko uskladiti delo in obveznosti na faksu. Vse to je lažje v tretjem letniku, ko imamo več prostega časa.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): FIZIOTERAPIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
a) opravil splošno maturo,
b) opravil poklicno maturo smer v štiriletnem srednješolskem programu tehnik zdravstvene nege, farmacevtski tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal štiriletni srednješolski program.

Kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku 20 % točk, ko se je predmet predaval;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi navedenih smeri 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku 40 % točk, ko se je predmet predaval;
kandidati iz točke c) izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku 40 % točk, ko se je predmet predaval.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani fizioterapevt (VS)
Zaposlitev: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: v državnih ali zasebnih ustanovah primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva, inštituti, zdravilišča, vzgojno-izobraževalna in socialni zavodi, posebne šole, športni klubi, reprezentance in industrije.

Pija Pukšič, program: VS Fizioterapija (2. letnik, II. Stopnje – Fizioterapija)
»Na I. stopnji je veliko kolokvijev (pogoj za pristop k izpitu), ki zahtevajo sprotno učenje, sicer pa je količina učenja odvisna od predznanja, težavnosti predmeta in tega, kakšno oceno želiš. V veliko pomoč je, če poznaš nekoga iz višjega letnika, ki ti preda vso potrebno literaturo in stare teste. V 1. letniku so najtežji predmeti Funkcionalna anatomija in Fiziologija gibalnega sistema, Ocenjevalne metode v fizioterapiji in Biomedicinski temelji fizioterapije – biologija celice. Največ teorije in najmanj prakse je v 1. letniku, nato je prakse precej. Delo fizioterapevta je lahko psihično in fizično zahtevno, vendar je občutek, ko nekomu pomagaš, eden najboljših. Faks zahteva veliko časa, ampak poda veliko znanja. Seveda ti ostane prosti čas, je pa na I. stopnji težko delati, saj si večino dneva na faksu. Če se le da, izkoristite tudi možnost študijske izmenjave, ki je neprecenljiva izkušnja.«

Simon Navodnik, program: VS Fizioterapija
»Dijakom svetujem, da naj se pozanimajo, kaj fizioterapija v praksi zares je in ne le kakšen je študij. 1. letnik je večinoma teoretičen, v 3. letniku pa je veliko prakse, tako da je razdelitev teorije in prakse kar primerna. Dopoldanski čas preživim na faksu, tj. od 8.00 do 12.00, popoldan pa je rezerviran za sicer neobvezna predavanja, ki so ponavadi od 13.00 do 16.00. V 1. letniku sta najtežja predmeta funkcionalna anatomija in fiziologija gibalnega sistema, predvsem zaradi količine snovi in novih pojmov, ki jih je treba osvojiti. Za lažje izpite se učim po 3 do 4 dni pred izpitom, za težje, ki so 3 ali 4 na leto, pa lahko porabim tudi do 3 tedne. Najbolj ugodno je učenje iz zapiskov, priporočljivo je nekaj investirati tudi v skripte in knjige, saj so nekatere koristne tudi za delo po študiju. Imamo tudi turorje, ki nam vse stare teste in zapiske posredujejo preko maila ali preko skupine na Facebook-u.«

JANGRUM Jan Grum, program: VS Fizioterapija
»Vsi zainteresirani in navdušeni nad fizioterapijo se vpišite, sprejemnih izpitov ni, pomembne so samo ocene pri vpisu. Pri študiju je možnost samostojnega učenja, kar se tiče predavanj, ker niso obvezna, so pa toliko bolj obvezne vaje, ki jih je v primerjavi s predavanji malo. Učno gradivo se da dobiti od prejšnjih študentov, na sejmu rabljene literature, v knjižnici. Vse skupaj me je stalo 50–100 € letno.  Večino časa za učenje je potrebno posvetiti funkcionalni anatomiji, ker je veliko podrobnosti. Za izpit se začnem učiti približno 10 dni prej. Kljub učenju ostane še dovolj prostega časa za športne aktivnosti, žure in druge stvari, ki nas veselijo.«

Aleksandra Radovanović

Aleksandra Radovanović, program: VS Fizioterapija
»Naš faks je zelo zanimiv, saj vključuje delo z različnimi populacijami ljudi, veliko telovadbe in raznolikost, ni pa med najlažjimi. Poudarek je na praksi, saj je razmerje med vajami in predavanji 60:40. V 1. letniku sta najtežja predmeta ocenjevalne metode v fizioterapiji in funkcionalna anatomija zaradi obsežnosti snovi, latinskih izrazov in veliko praktičnega znanja. Med težje predmete spadata tudi manualna terapija in nevrofizioterapija. Na vseh vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih pa se ne preverja. Dnevno porabim za študij do tri ure, pred izpiti pa se učim dva do tri tedne prej. Za učenje uporabljam knjige, skripte in zapiske, večino dobim v fotokopiranicah, porabim pa na leto za gradiva okoli 100 evrov.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): ORTOTIKA IN PROTETIKA, RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi navedenih smeri 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh naravoslovnih predmetov (matematika, kemija ali fizika) v 3. in 4. letniku 30 % točk;
kandidati iz točke c) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi navedenih smeri 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh naravoslovnih predmetov (matematika, kemija ali fizika) v 3. in 4. letniku 30 % točk.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir radiološke tehnologije (VS), diplomirani ortotik in protetik (VS)/diplomirana ortotičarka in protetičarka (VS)
Zaposlitev:

Ortotoka in protektika: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: v aplikacijskijskih službah in centrih, centrih za poklicno usmerjanje invalidov, lekarnah s tehničnimi pripomočki in večjih bolnišnicah. Kot enakopraven član sodeluje v rehabilitacijskem timu skupaj z zdravnikom, fizioterapevtom, delavnim terapevtom, medicinsko sestro in drugimi strokovnjaki iz različnih področij.

Radiološka tehnologija: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: v javni in zasebni zdravstveni dejavnosti na področjih diagnostične in interventne radiologije, nuklearne medicine in radioterapije.

Ana Dvorjak, program: VS Radiološka tehnologija
»Dobra stran faksa je, da so predavanja zelo zanimiva, malce slabša stran pa, da je teh predavanj ogromno. Za sprotno delo porabim 2 uri na dan – za učenje in delanje izpiskov. Bolj intenzivno se učim pred izpitom, približno en teden, odvisno od težavnosti predmeta. Najtežja predmeta sta rentgenska anatomija in magnetna resonanca. Študijsko gradivo je objavljeno na spletni učilnici, imamo pa tudi dropbox za posamezni letnik, v katerem imamo naložene izpite za posamezen predmet. Faks vsako leto organizira tudi sejem rabljene literature. V 1. letniku je več teorije in manj prakse, potem pa z višjim letnikom količina prakse narašča. Ob študiju mi preostane bolj malo prostega časa, ampak so pa študentski žuri na naši fakulteti najboljši.«

Nejc Markus, program: VS Ortotika in protetika
»Sprotno delo obsega pisanje seminarskih nalog ter sprotno učenje, na dan porabim dobro uro. Najtežji predmeta sta protetika v drugem letniku ter v prvem letniku anatomija s fiziologijo in patologijo. Vsako leto v mesecu oktobru imamo sejem rabljene literature. Opažam, da imamo nekoliko več teorije kot prakse. Najbolj zanimiv je predmet protetika zaradi zanimivih in dokaj obsežnih vaj (ki so obvezne) ter zaradi dobrega načina predavanja. Predavanja sicer niso obvezna, vendar pa je obiskovanje le-teh priporočljivo. Pozitivne strani študijskega programa so profesorji, negativna stran pa je predvsem pomanjkanje praktičnih vaj. Ob pravilni razporeditvi študijskih obveznosti mi ostane dovolj prostega časa za različne hobije. Študentski žuri so dobro organizirani, dokaj ugodni ter dobro oglaševani. V okviru fakultete oziroma študentske organizacije je tekom leta organiziranih kar nekaj tečajev, namenjenih izpopolnjevanju in pridobivanju novega znanja.«

Tamara Jurič

Tamara Jurič, program: VS Ortotika in protetika
»Na dan porabim za faks uro ali dve, posledično se učim bolj kampanjsko, nekaj dni pred izpitom. Učim se večinoma iz skript in knjig, oboje pa se dobi v fotokopirnici, kar je tudi najugodnejša izbira. Večini študentov največ preglavic delajo anatomija, specialna biomehanika in protetika, meni pa anatomija in fizika, saj je pri obeh predmetih večji obseg snovi. Na predavanjih je obvezna prisotno odvisna od profesorja do profesorja, vseeno pa priporočam obiskovanje predavanj, saj je snov potem lažje razumeti. Za ta faks sem se odločila, ker mi veliko pomeni to, da lahko pacientu omogočiš popolnoma novo in lažje samostojno življenje. Prostega časa mi ne ostane zelo veliko, tako da si študentsko delo težko privoščim.«

Katja Korez, program: Radiološka tehnologija
»Študij radiologije se mi zdi kar naporen, saj so tako predavanja kot vaje obvezni in se tudi preverja prisotnost, zato veliko časa preživim na fakulteti. Vendar mi je kljub temu všeč in mislim, da je dobro, da imamo veliko vaj oz. prakse, saj tako pridemo do pomembnih izkušenj. Učenje sem si razporedila glede na zahtevnost in količino literature za posamezen predmet. Učila sem se večinoma kampanjsko, in sicer iz skript profesorjev, včasih pa tudi iz knjig. Profesorji nam literaturo objavljajo na spletni učilnici, imamo pa tudi skupni mail, kjer si izmenjujemo informacije. Večini študentov težave povzročajo anatomija, radiofizika ter diagnostične in interventne radiološke metode. Na radiologijo sem se vpisala zaradi dela, ki ga bom po končanem študiju opravljala, saj gre za delo s pacienti, ki ni enolično.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v katerem koli srednješolskem programu, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 25 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 25 % točk, praktični izpit 50 % točk;
kandidati iz točke b) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu 25 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 25 % točk, praktični izpit 50 % točk.

Praktični izpit iz ročnih spretnosti: 
Praktični izpit iz ročnih spretnosti bo v prvem prijavnem roku 29. junija  2021. V drugem in tretjem prijavnem roku se  praktični izpit iz ročnih spretnosti ne bo izvajal. Izpit je sestavljen iz treh delov:

  1. del: risanje (papir, svinčnik);
  2. del: modeliranje z različnimi materiali. Oblikovanje konkavne in konveksne površine ter površin različnih naklonov – oblike različnih površin so združene v enem liku;
  3. del: oblikovanje z različnimi materiali, oblikovanje po obodnici izbranega lika z odvzemanjem materiala, oblikovanje pravokotne in polkrožne stopnice v več nivojih z odvzemanjem materiala, oblikovanje žlebičev različnih dimenzij po širini in globini z odvzemanjem materiala.

Preizkus traja predvidoma sedem ur. Med posameznimi sklopi je 15-minutni odmor. Kandidati naloge izdelajo samostojno. Kandidat lahko preizkus iz ročnih spretnosti opravlja samo enkrat v tekočem razpisnem postopku. Veljavnost preizkusa je samo za tekoče študijsko leto.

Izredni študij: da, šolnina znaša 4.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani laboratorijski zobni protetik (VS)
Zaposlitev: Glede na pridobljene kompetence se diplomanti lahko zaposlijo: v javni in zasebni zdravstveni dejavnosti na področju dentalne tehnologije.

Vesna Štrbac, program: VS Laboratorijska zobna protetika
»Za vpis na mojo smer so potrebni sprejemni izpiti z razlogom, da se ugotovi, koliko imaš ročnih spretnosti. So dolgi cel dan in kar zahtevni. Moja odločitev, da se vpišem na to smer, je ta, da sem hodila že na srednjo zobotehnično in sem hotela višjo izobrazbo. Če hočeš dobre ocene, se moraš malo bolj potruditi. Vse je odvisno od dela, ki ga vložiš, in od tega, kaj ti leži, te zanima. Zanimivi predmeti so vsi. Učnega gradiva je na naši smeri malo, večinoma so to kombinacije nekih listov, izpitov, ki krožijo po mailu. Najlažje se je obrniti na tutorja ali na starejše letnike. Razmerje med teorijo in prakso niha. Prisotnost se preverja pri večini predmetov, vaje oz. praksa pa zahtevajo 100% prisotnost. Naša smer še ni tako urejena, kot bi morala biti, občasno je nekaj neorganizacije. Prostega časa ne ostane skoraj nič, vsaj pri meni, ker poleg študija še delam.«

Tjaša Zewell

Tjaša Zewell, program: VS Laboratorijska zobna protetika
»Sprejemni so izrednega pomena. Izpit je iz ročnih spretnosti (risanje, modeliranje, oblikovanje) in je zahteven. Dnevnega dela ni veliko, občasno kakšna seminarska naloga, sicer smo večino časa na faksu, ker imamo v dopoldanskem času predavanja, vsako popoldne pa vaje. Učenje sproti je priporočljivo, vendar časovno ne znese, zato je toliko več učenja pred izpiti, 3–4 ure en teden. Za težje predmete, kot so anatomija, patologija, dentalni materiali, gnatologija, pa je treba več učenja zaradi obsežne snovi, razumevanja in težkih izrazov. Učno gradivo dobimo od profesorjev, knjige so na voljo v knjižnici, druge zapiske in izpite se dobi od starejših študentov, nekaj pa tudi v fotokopirnici poleg faksa. Stroškov z gradivom je okoli 50–100 evrov. Večji strošek je nakup orodja, ki ga potrebujemo za prakso, to je ena od negativnih stvari. Razmerje teorija : praksa se glede na letnik spreminja, iz leta v leto je več prakse. Na predavanja je dobro hoditi že zaradi zapiskov in vaj, ki se navezujejo na predavanja. Načrti za prihodnost so najprej najti službo, da lahko naredimo diplomo, ker je za diplomo treba narediti izdelek za pacienta.«

Število točk potrebnih za vpis

20162017201820192020
Babištvo VS (redni)
949496,49394,6
Babištvo VS (izredni)658383//
Delovna terapija VS (redni)8586,784,58183,5
Delovna terapija VS (izredni)brez omejitve, 60 za 2. in 3. željo/brez omejitve//
Fizioterapija VS (redni)9795,89495,296,49
Fizioterapija VS (izredni)83////
Laboratorijska zobna protetika VS (redni)
64,8957,186065,1468,46
Laboratorijska zobna protetika VS (izredni)brez omejitve////
Ortotika in protetika VS (redni)
brez omejitve, 84 za 2. in 3. željo78brez
omejitve, minimum za 2. ali 3. željo je 82
6772
Ortotika in protetika VS (izredni)brez omejitve////
Radiološka tehnologija VS (redni)
929492,689494
Radiološka tehnologija VS (izredni)72,5////
Sanitarno inženirstvo (redni)
brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 8061brez omejitvebrez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 60,5
Sanitarno inženirstvo (izredni)brez omejitve, 73 za 2. in 3. željo//brez omejitvebrez omejitve
Zdravstvena nega VS (redni)8783868380
Zdravstvena nega VS (izredni)brez omejitve637262brez omejitve

KOMENTARJI

  1. Zanima me, ce lahko nadaljujem izobrazevanje na zdravstveni fakulteti v Ljubljani za smer delovna terapija, z poklicno maturo smer kemicni tehnik. Hvala za odgovor.

    • Živjo Tiina98! Naj te razveselim, na program Delovna terapija, se lahko vpišeš s poklicno maturo. In sicer, če se boš vpisala na ta program in bo omejitev, se ti bodo upoštevali: poklicna matura (40 %), uspeh v 3. in 4. letniku (30 %) ter uspeh pri slovenskem in tujem jeziku v 3. in 4. letniku (30 %). Več informacij pa bo znanih v januarju, ko bo izšel razpis. Bodo pa vse informacije tudi tu 🙂

    • Pozdravljeni,

      na spletni strani Zdravstvene fakultete žal nimajo objavljenega javnega urnika. Bomo povprašali referat, če nam ga pošlje in ga lahko delimo z vami.

      Lep pozdrav,
      ekipa DijaskiSvet.si

PUSTITE KOMENTAR