Pedagoška fakulteta Maribor

V svoji več kot štiridesetletni zgodovini je Pedagoška fakulteta Maribor šla skozi več različnih obdobij. Tako se je iz prvotne Pedagoške akademije razvila do takšne velikosti, da je postalo neizbežno, da se smiselno preoblikuje in postane bolj operativna in s tem študentom prijaznejša institucija.

Sedanja programska podoba Pedagoške fakultete v Mariboru tako zajema enopredmetne pedagoške univerzitetne dodiplomske programe in visokošolske strokovne programe, ki omogočajo študentom primerno stopnjo njihove izobrazbe in tudi zaposljivosti. Te programe sproti smiselno posodabljamo saj bodo tudi v prihodnosti ostali temeljna dejavnost naše fakultete, katere poslanstvo bo istovetno njenemu imenu – izobraževanju pedagoškega kadra.

Dodiplomski programi:

• Razredni pouk UN
• Likovna pedagogika UN
• Glasbena pedagogika UN
• Športno treniranje VS
• Predšolska vzgoja VS

Podiplomski programi:

• Razredni pouk (II. stopnja)
• Inkluzija v vzgoji in izobraževanju (II. stopnja)
• Zgodnje učenje in poučevanje (II. stopnja)
• Likovna pedagogika (II. stopnja)
• Športno treniranje (II. stopnja)
• Edukacijske vede (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI PRVE STOPNJE (4 leta): GLASBENA PEDAGOGIKA, LIKOVNA PEDAGOGIKA, RAZREDNI POUK

Vpisni pogoji: Glasbena pedagogika opravljena splošna matura ali poklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta Glasba ter opravljen preizkus glasbenih sposobnosti; Razredni pouk opravljena splošna matura; Likovna pedagogika: opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta Umetnostna zgodovina ali Likovna teorija (izbrani predmet ne sme biti predmet pri poklicni maturi) ter opravljen preizkus likovne sposobnosti.
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Glasbena pedagogika: 50 % uspeh pri preizkusu glasbene sposobnosti, 40 % splošna/poklicna matura, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku; Likovna pedagogika: 50 % uspeh pri preizkusu likovne sposobnosti, 40 % splošna/poklicna matura, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku; Razredni pouk: 60 % splošna matura ter 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: profesor razrednega pouka (UN); profesor glasbe (UN), profesor likovne pedagogike (UN)
Zaposlitev: Razredni pouk lahko zaposlili kot drugi učitelj v prvem razredu oz. v skladu z določili ZOFVI. Likovna pedagogika bo omogočal široko paleto zaposlitvenih možnosti v izobraževanju lastne in sorodnih strok. Vodili bodo likovne delavnice in tečaje, likovno pedagoško delo v okviru galerij, muzejev, raznih zavodov, domskih oskrb s posebnimi programi, bolnišničnih šol, različne oblike samozaposlovanja. Glasbene pedagogike kot kulturni animatorji vodje glasbenih delavnic in tečajev, glasbeni pedagogi v raznih zavodih, domovih; v okviru glasbenih šol in umetniških institucijah pa kot korepetitorji, zborovodje, zborovski pevci, inšpicienti, šepetalci, organizatorji.

Samanta Bedekovič, program: UN Razredni pouk
»Sprejemnih izpitov na tem programu ni, je pa zaželeno igranje na vsaj en inštrument. Pri vsakodnevnem delu za faks gre za izpolnjevanje dnevnikov vaj, izdelavo seminarskih nalog, učnih priprav ipd. Zimski semestri so po navadi bolj tempirani in zahtevajo več samostojnega dela. Meni sta bila najtežja predmeta v 1. letniku Razvojna psihologija in Biologija, najbolj zanimivi pa so mi bili predmeti didaktike, saj pri njih začneš spoznavati, na kakšen način boš pridobljeno znanje predal učencem. Profesorji si prizadevajo, da nam omogočajo različne načine podajanja snovi, tudi z obiski galerij, učnih poti, knjižnic, arhivov, lutkovnega gledališča ipd. Pri večini predmetov obiskovanje predavanj ni obvezno, se pa včasih splača, saj sprotne naloge in aktivna udeležba pri nekaterih predmetih prinašajo določene ugodnosti. Pri iskanju literature so v veliko pomoč študenti tutorji. Nekaj skript in literature se da dobiti tudi v fotokopirnici na fakulteti, večinoma pa se dela z zapiski iz predavanj. Gre za vsestranski program, saj je to program za posameznike, ki jih ne zanima zgolj eno področje, ampak številna različna področja in delo z otroku. Praktičnega pouka je v primerjavi s programi Filozofske fakultete mogoče nekoliko več, a še vedno premalo. V 1. letniku pa je dobro praktično usposabljanje, v okviru katerega v učilnici opazujete pouk in spoznate, ali se v učilnici počutite dobro.«

Mirela Mulaj, program: UN Razredni pouk
»Ker si želim postati učiteljica, sem se odločila za študij razrednega pouka. Vaje so obvezne, predavanja samo nekatera, ampak je prisotnost je vsekakor priporočljiva zaradi razumevanja snovi. Predmeti so lahko zahtevni zaradi vsebine in tudi profesorjev, zato so med težjimi didaktika, matematika in glasbeni praktikum. Med študijem imamo tudi prakso, ki se vsako leto navezuje na različne predmete, npr. v 1. letniku se navezuje na pedagogiko. Pri posameznih predmetih se učim sproti, pri drugih pa samo pred izpitom. Na posamezen izpit se pripravljam 7–8 ur. Najbolj zanimiv predmet je slovenščina, najtežji pa etični in sociološki vidiki izobraževanja ter psihologija v izobraževanju. Na faksu imamo tudi pevski zbor. Vsem dijakom, ki jih zanima pedagogika in poučevanje, bi priporočala vpis na ta faks, saj bo dobil znanje iz najrazličnejših področij.«

Dejana Cvetkovska, program: UN Razredni pouk
»Všeč mi je, da imamo zelo raznolike vsebine, ki so takoj uporabne v praksi.  Dijakom svetujem, da naj se odločijo za to smer, če radi delajo z otroki, oziroma imajo s tem že izkušnje. Kot najbolj zanimiv predmet bi izpostavila praktično usposabljanje in obvezne vaje. Za izpit se učim povprečno 3 dni – iz skript, ki jih pošljejo profesorji. Za dodatno študijsko literaturo porabim približno 50 evrov na letnik. Najtežji predmet v prvem letniku je kemija. Fakulteta organizira tudi dodatne dejavnosti kot so predstave ali ekskurzije.«

Mateja Bombek, program: UN Razredni pouk
»Za študij razrednega pouka se zahtevajo sprejemni izpit, ki ga predstavlja glasbeni preizkus, le-ta pa ni zahteven. Za učenje dnevno porabim okoli dve uri, to pa zajema sprotne domače naloge in seminarske naloge, kasneje pa še priprave na nastope. Pred izpitom se učim intenzivneje, je pa to odvisno od vsakega posameznika, sodelovanja na predavanjih in vajah. Najtežja predmeta sta didaktiki slovenščine in likovne vzgoje, v prvem letniku pa branje in športna vzgoja zaradi res težke snovi. Literaturo si sposojamo od višjih letnikov, saj posebnega sejma na faksu nimamo. Na žalost je prakse le približno 30 %, teorije pa 70 %, če povzamem vsa 4 leta. Predavanja niso obvezna, je pa priporočljivo, da se jih udeležite kar največ. Vaje, po drugi strani, so obvezne in se na njih tudi zmeraj preverja prisotnost. Naš faks in študij je zelo zanimiv, ker je zelo pester, poln zanimivih ekskurzij, dogodkov in ogledov. S sprotnim učenjem si prihranim veliko časa in tako imam tekom študija tudi službo. S prilagajanjem nisem nikoli imela težav. Poleg žurov, ki so vrhunski in zelo dobro organizirani, fakulteta prav tako organizira dosti dodatnih dejavnosti, le interes je treba pokazati. Sama sem se za faks odločila, ker sem si to zmeraj želela, vsem dijakom, ki pa želijo razgiban, dober, zanimiv in kvaliteten študij, svetujem, da se vpišejo nanj.«

Ana Stopar, program: UN Glasbena pedagogika
»Za to smer sem se odločila, ker sem po duši glasbenica. Opraviti je bilo potrebno sprejemne izpite, kjer preverijo, ali se spoznaš na glasbo ali ne, vendar pa zame niso bili zahtevni. Učno gradivo se v celoti dobi v fotokopirnici ali od drugih študentov, zato sem zapravila zelo malo. Kar se tiče učnega načrta, je večinoma praksa, zato so mi v sklopu faksa bile najbolj zanimive prav korepeticije, kjer si samosvoj. Prisotnost se preverja na večini predavanj in vseh vajah, najbolj zaželena pa je prisotnost na inštrumentaciji in dirigiranju zaradi zahtevnih in neorganiziranih profesorjev. Prosti čas je odvisen od posameznikovega predznanja, meni osebno ga ostane veliko, zato lahko ob študiju tudi delam in imam veliko hobijev. Na študentske žure ne hodim, so pa zagotovo super. Dijakom svetujem, naj pridejo na glasbeno pedagogiko, če jih veseli glasba, si želijo sproščenega vzdušja in pridobiti veliko znanja.«

Martina Ambrož, program: UN Likovna pedagogika
»Vedno sem rada risala, zato je bila odločitev za ta faks enostavna. Sprejemni izpiti so preizkus nadarjenosti, naših risarskih in slikarskih sposobnosti. Ta smer je kombinacija teorije in prakse. Praksa se izvaja v ateljejih in kasneje tudi kot obvezna praksa na osnovni šoli. Najtežji predmet v 1. letniku je kiparstvo, kasneje tudi didaktika. Spoti se sicer nimam navade učiti, pred izpitom pa porabim približno 3 dni za intenzivno učenje, odvisno od obsežnosti in težavnosti izpita samega. Gradivo za izpite si največkrat skopiram ali pa si jih sposodim od starejših študentov. Vaje in predavanja so obvezni, saj gre pri večini predmetov za sprotno praktično delo in preverjanje. V prihodnosti pa se vidim v nekem podjetju kot urednica celotne grafične podobe, ali morda kaj drugega v zvezi z dizajnom.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PRVE STOPNJE (3 leta): PREDŠOLSKA VZGOJA, ŠPORTNO TRENIRANJE

Vpisni pogoji: Predšolska vzgoja opravljena splošna matura, zaključni izpit oziroma poklicna matura v srednješolskih programih predšolska vzgoja ali zdravstvena vzgoja oz. zdravstvena nega; Športno treniranje opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu, vsi kandidati morajo opraviti preizkus motoričnih sposobnosti.
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Predšolska vzgoja: 60 % splošna/poklicna matura (poklicna matura v srednješolskih programih predšolska vzgoja ali zdravstvena vzgoja oz. zdravstvena nega), 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku; Športno treniranje: 30 % preizkus motoričnih sposobnosti, 40 % splošna/poklicna matura, 30 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: šolnina v študijskem letu 2021/2022 znaša 1.900 € (Predšolska vzgoja); 2.000 € (Športno treniranje).
Zaposlitev: Predšolska vzgoja – vzgojitelj v oddelkih predšolske vzgoje in v prvem razredu devetletne osnovne šole ter v podaljšanem bivanju otrok, ravnatelja vrtca, pedagoškega svetovalca in strokovnega sodelavca. Športno treniranje v športnih organizacijah za delo v selektivnih programih, s kakovostnimi vrhunskimi športniki, v športnih šolah nacionalnega ali regijskega pomena, v strokovnih športnih asociacijah, v športnih dejavnostih, kot animatorji športnih dejavnosti v turizmu in v drugih dejavnostih na področju športa.

Luka Kotnik, program: VS Športno treniranje
»Sprejemni izpiti za ta program so obvezni. Doseg ustreznega števila točk na sprejemnih izpitih ni zahteven, vsak športnik bi ga moral doseči brez problema. Razmerje med teorijo in prakso je 90 : 10. Za večino študentov je predmet Medicina v športu in Športne poškodbe v 2. letniku najtežji. Meni je bil to najbolj zanimiv predmet, zaradi predavatelja in samega učnega gradiva. Najtežji predmeti v 1. letniku so Funkcionalna anatomija (zaradi pomanjkanja predznanja terminologije), Psihologija športa (zahteven seminarski izdelek) in Prehrana športnikov (zahteven in natančen seminar, izpit enostavnejši). Skripte nam pošiljajo profesorji, stare teste pa včasih dobimo slikane od prejšnjih študentov. Za knjige nisem ničesar zapravil, do zdaj še nakupa kakršnegakoli gradiva ni bilo. Predavanja na faksu niso obvezna, nekateri profesorji sicer preverjajo prisotnost. Vaje so obvezne in se prisotnost vedno preverja. Študij je veliko lažji, kot sem pričakoval. Zelo zanimivo se mi zdi, da ni ustnih izpitov. Urnik je sicer zelo preprost, izpitnega obdobja pa ni, saj se predmeti opravljajo sproti. Predavanja in vaje so dvakrat na teden, zato je opravljanje študentskega dela preprosto. Za faks sem se odločil, ker menim, da mi bo pomagal pri nadaljnji športni karieri in tudi pri treniranju strank.«

Martina Marovšek, program: VS Predšolska vzgoja
»Za ta študij sem se odločila, ker imam rada otroke in me hkrati zanima tudi glasba in likovno ustvarjanje. V 1. letniku gre večinoma za ponovitev in nadgradnjo znanja iz srednje šole, nekaj je tudi prakse, ki pa postaja vse bolj pomembna v 3. letniku.  Prisotnost je obvezna le na seminarjih in vajah, večina profesorjev tudi nagradi študente, ki redno obiskujejo še predavanja. Tudi literatura za študij se dobi od profesorjev ali starejših študentov, najbolje je, da jo dopolniš s svojimi zapiski. Sama za dnevno delo porabim 1–2 uri, predvsem to vključuje pisanje seminarskih nalog in poročil. Za izpit se začnem učiti 2–3 dni prej, odvisno od zahtevnosti in obsega snovi. Če obveznosti opravljaš sproti, ti ostane ogromno prostega časa še za študentsko delo.«

Domen Plohl, program: VS Športno treniranje
»Športno treniranje je prava izbira za aktivne športnike, saj je potrebno za sprejem opraviti sprejemne izpite, kjer se pokažejo sposobnosti. Dnevne študijske obveznosti mi poleg predavanj vzamejo slabo uro, učenje za izpit pa dve uri na dan. Študijsko literaturo dobim na internetu, v knjižnici in od drugih študentov. Pri nas prevladuje praksa, teorije je manj, so pa zato tudi predavanja obvezna. Najtežji predmet se nam zdi psihologija, saj zahteva veliko znanja. Profesorji so zelo prijazni, mi pa ostane še dovolj prostega časa za pridobivanje konkretnih delovnih izkušenj.«

Špela Pešut, program: VS Predšolska vzgoja
»Za faks sem se odločila zaradi želje po delu vzgojiteljice. Sprejemnih izpitov ni, saj ni nujno, da si nadarjen na glasbenem, likovnem ali športnem področju, ker se to porazdeli kasneje v vrtcu. Gradivo sem našla v knjižnici, kupovala sem tudi knjige od profesorjev, ki pa jih na koncu sploh nismo potrebovali. Predmeti na splošno niso zahtevni, najtežji je izpit iz glasbe, najbolj zanimiva pa je specialna pedagogika – angleščina. Prisotnost na vajah je obvezna, predavanja pa pri določenih profesorjih niso bila zanimiva in jih zato nisem obiskovala. Študentski žuri so dobri in prostega časa mi ostane veliko, vendar pa ob študiju nisem mogla delati zaradi urnika predavanj. Če te veseli delo vzgojiteljice, je to pravi faks zate.«

Katarina Zver, program: VS Predšolska vzgoja
»Za vpis na predšolsko vzgojo so potrebni sprejemni izpiti, vendar ni nujno, da imajo dijaki kakšno obsežno predznanje. Za študij porabim dnevno do 2 uri, pred posameznim izpitom do 6 ur. Da se ne nakopiči preveč snovi, se raje učim sproti. Delno se učim iz knjig, skript in iz svojih zapiskov, ki jih dobim od študentov višjih letnikov. Za večino študentov so najtežji predmeti motorika otroka, razvojna psihologija in pedagoška psihologija. Teorija in praksa se dopolnjujeta, obvezna praksa pa je zelo zanimiva. Prisotnost na vajah in seminarjih, ki so obvezni, se vedno preverja. Prostega časa mi ostane dovolj za obštudijske dejavnosti, možno pa je čas izkoristiti tudi za delo.«