Pedagoška fakulteta Ljubljana

Pedagoška fakulteta Ljubljana

Pedagoška fakulteta ponuje visokošolsko in univerzitetno izobraževanje za pedagoške poklice, tako za predšolsko kot tudi razredno in predmetno stopnjo.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 16 Kardeljeva ploščad, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Petra Zuccato
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: pon, sre 10:00 - 12:00, tor 8:00 - 10:00, čet 13:00 - 15:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/589 22 00, 01/589 22 01 (referat)
Spletna stran: http://www.pef.uni-lj.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 16
Št. podiplomskih programov: 10

Dodiplomski programi:

  • Razredni pouk
  • Socialna pedagogika
  • Specialna in rehabilitacijska pedagogika
  • Dvopredmetni učitelj: Biologija + Gospodinjstvo
  • Dvopredmetni učitelj: Biologija + Kemija
  • Dvopredmetni učitelj: Fizika + Kemija
  • Dvopredmetni učitelj: Fizika + Matematika
  • Dvopredmetni učitelj: Fizika + Računalništvo
  • Dvopredmetni učitelj: Fizika + Tehnika
  • Dvopredmetni učitelj: Gospodinjstvo + Kemija
  • Dvopredmetni učitelj: Matematika + Računalništvo
  • Dvopredmetni učitelj: Matematika + Tehnika
  • Dvopredmetni učitelj: Računalništvo + Tehnika
  • Likovna pedagogika
  • Logopedija in surdopedagogika
  • Predšolska vzgoja VS

Podiplomski programi:

  • Edukacijske politike
  • Kognitivna znanost
  • Muzejska pedagogika
  • Pomoč z umetnostjo
  • Predšolska vzgoja
  • Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje
  • Logopedija in surdopedagogika
  • Poučevanje (smeri: Likovna pedagogika, Poučevanje na razredni stopnji, Poučevanje na razredni stopnji z angleščino, Predmetno poučevanje)
  • Socialna pedagogika
  • Specialna in rehabilitacijska pedagogika (smeri: Posebne razvojne in učne težave, Tiflopedagogika in specifične učne težave)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

ENOPREDMETNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): RAZREDNI POUK, SOCIALNA PEDAGOGIKA, SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, v študijskem letu 2016/17 šolnina znaša od 2.300 do 2.500 evrov
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani socialni pedagog (UN), profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike (UN), profesor razrednega pouka (UN)
Zaposlitev: delo z mladimi s posebnimi potrebami, vzgojno varstveni zavodi, stanovanjske skupine, dijaški domovi, vrtci, osnovne šole, zdravstvene ustanove, svetovalni centri itd.

Nuša Vogrin, smer: Socialna pedagogika, 5. letnik
»Tekom študija sem se ogromno naučila o sebi in svetu. Naučila sem se razmišljati širše in globlje. Pridobila sem razumevanje mnogih psiholoških in socioloških fenomenov, kar je dobra popotnica za življenje. Redno delo obsega predvsem pisanje refleksij, delanje seminarskih nalog, precej je tudi terenskega dela (izvajanje delavnic, spremljanje posameznikov). Na dan poleg obiska fakultete porabim za študij nekje uro ali dve. Zame najtežji predmeti v 1. letniku so bili sociologija interakcij I. in II. ter teorija vzgoje. Predmeti so navadno zahtevni zaradi količine snovi. Stare izpite in zapiske se dobi večinoma od višjih letnikov, sicer pa so knjige na voljo tudi v študijski knjižnici na fakulteti. Razmerje med teorijo in prakso se mi zdi na naši smeri ravno pravšnje, saj smo tekom študija imeli obvezno prakso, kjer se ogromno naučiš. Vaje večinoma zahtevajo 80 % prisotnost. Če imaš željo in motivacijo, se lahko priključiš številnim društvom in organizacijam, ki delujejo v okviru naše fakultete. Delujoč pa je tudi Karierni center, ki ponuja zanimiva predavanja, svetovanja.«

Nina Šutić

Nina Šutić, smer: Razredni pouk
»Za to smer študija sem se odločila, ker rada delam z ljudmi, še posebej z mlajšimi. Za študij je potrebno veliko časa in sprotnega dela. Pri vsakem predmetu je treba narediti seminarsko nalogo in jo tudi predstaviti, zato je treba faksu posvetiti kar nekaj ur dela dnevno doma. Izpiti so obsežni, zato je priporočljivo sprotno učenje. V 1. letniku ima kar nekaj študentov težave s kemijo, skozi vsa leta pa s psihologijo, ki je malo težja. Tudi glasba je kar zahtevna, še posebej za tiste, ki nikoli niso obiskovali glasbene šole. Učno gradivo nam večinoma posredujejo profesorji, napišejo tudi obvezno literaturo, ki se jo da dobiti v knjižnicah. Prisotnost na predavanjih nekateri profesorji zahtevajo, to pa preverjajo s podpisi. Vse vaje pa so 100-odstotno obvezne. V prvih dveh letnikih ima študent vsako leto dvakrat po en teden prakse na šoli. Eden izmed načinov prakse je ta, da je veliko govornih nastopov, pisanja učnih priprav, ki te pripravijo na delo v razredu. Ker je kar veliko dela, ki nam ga naložijo na fakulteti, ostane bolj malo prostega časa, a kljub temu dovolj, da se spočiješ, vidiš s prijatelji in udeležiš dejavnosti, ki jih je kar nekaj na fakulteti.«

Vanja Šenica

Vanja Šenica, smer: Razredni pouk
»Razredni pouk je najboljša smer, kar bi jo lahko izbrala, ker ne delo z otroki zelo veseli. Sprejemnih izpitov sicer ni, imamo pa v 1. letniku preizkus petja. Dnevno za študij porabim kar 3 ure, ker sem rada na tekočem in delam sproti. Zato pa imam pred izpitom tudi več časa in snov samo ponavljam kakšna dva tedna prej. Učim se iz knjig ter svojih zapiskov. Rabljene knjige se dobijo poceni na sejmu na faksu, večino pa si sposodim v knjižnici. Ker sem imela slabo predznanje, je meni povzročala največ težav angleščina. Faks omogoča zelo veliko praktičnega dela, nastope in hospitacije na osnovnih šolah in to je super. Vaje so obvezne, predavanja pa samo nekatera. Študentski žuri si odločni, prostega časa pa imam tudi dovolj za vse.«

Mateja Juršević

Mateja Juršević, smer: Specialna in rehabilitacijska pedagogika
»Naše delo je na nek način poslanstvo, ker si ti tisti, ki ima velik vpliv (pozitiven ali negativen) na prihodnost oseb. Zato tisti, ki v vseh poskušamo iskati močna področja in potenciale, smo primerni za to izobrazbo. Študij obsega veliko dnevnega dela, od pisanja poročil, refleksij, seminarskih nalog, priprav na nastope do branja literature. Od zahtevnosti predmeta je odvisen čas učenja, ponavadi od par dni do dveh tednov za posamezni izpit. Zaradi obsežnosti snovi in poglobljenega znanja se zdijo nekateri predmeti še težji, v prvem letniku so to Teorija vzgoje, Uvod v specialno in rehabilitacijsko pedagogiko I. in II. del. Z udeležbo na predavanjih je učenje veliko lažje, saj si pridobiš učno gradivo, če si ga prej ne pridobiš od starejših študentov. Potrebno je prelistati tudi kakšno knjigo, ki si jo izposodiš v knjižnici. Predavanja so 80 % obvezna, vaje 100 %. Prakse pa je nekaj tednov na leto. Kljub velikemu številu študijskih obveznosti ostane kar nekaj prostega časa. Veliko nas spodbujajo k prostovoljnemu delu na našem področju, pri iskanju le-tega nam pomagajo profesorji.«

Petra Rajšp

Petra Rajšp, smer: Specialna in rehabilitacijska pedagogika
»Če te zanima delo s tovrstno populacijo in učiteljski poklic, je študij specialne in rehabilitacijske pedagogike pravi zate. Tudi sprejemnih izpitov ni, tako da ni težaven vpis. Pred posameznim izpitom se učim nekje 4 dni prej po več ur dnevno. Ko se učim, največkrat kombiniram svoje zapiske s drugimi in s skriptami. Rabljene knjige in stare teste lahko dobimo od starejših študentov. Najbolj pa se splača fotokopiranje, za plačam okoli 50 evrov na leto. Uvod v specialno in rehabilitacijsko pedagogiko 1, 2 in ocenjevanje in prepoznavanje oseb s primanjkljaji na posameznih področjih učenja povzročajo večini študentov kar nekaj težav. Pri vseh predmetih so meni osebno najbolj zanimive vaje in hospitacije, ker se tako tudi naučim več, sicer pa je potrebno obiskovati večinoma vsa predavanja in vaje. Rednega dela ob študiju si ne morem privoščiti, saj mi toliko prostega časa ne ostane.«

Lara Boštjančič, smer: Socialna pedagogika
»Za vpis sprejemni izpiti niso pogoj. Študij ni naporen pod pogojem, da delaš sproti, tako so tudi pred izpitom dovolj trije dnevi učenja. V 1. letniku je najtežji predmet socialna integracija, se mi zdi, da bolj zaradi preusmeritve srednješolskega razmišljanja in uporabe kritičnega mišljenja. Najboljša predmeta sta mi bila sociologija vzgoje in izbrani odklonski pojavi. Učno gradivo dobim od študentov prejšnjih letnikov, profesorji dajo skripte v fotokopiranje, vse knjige si lahko izposodim v knjižnici ter si sama delam zapiske. Predvsem me moti prevelik poudarek na teoriji, saj je v praksi vse drugače. Te je premalo, v drugem in tretjem letniku nekje 2 tedna, v zadnjem mesec dni. Zdi se mi, da smo študentje te smeri malo posebni, predvsem zaradi drugačnega pogleda, saj se v prvi vrsti sami dodobra spoznamo. Ob študiju priporočam prostovoljstvo, sama sem udeležena v učni pomoči in pomoči starejšim.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): DVOPREDMETNI UČITELJ z vezavami smeri: Biologija – Gospodinjstvo, Biologija – Kemija, Fizika – Kemija, Fizika – Matematika, Fizika – Računalništvo, Fizika – Tehnika, Gospodinjstvo – Kemija, Matematika – Računalništvo, Matematika – Tehnika ter Računalništvo – Tehnika

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: profesor matematike in tehnike (UN), profesor matematike in računalništva (UN), profesor fizike in matematike (UN), profesor fizike in računalništva (UN), profesor fizike in tehnike (UN), profesor biologije in gospodinjstva (UN), profesor fizike in kemije (UN), profesor biologije in kemije (UN), profesor gospodinjstva in kemije (UN), profesor računalništva in tehnike (UN)
Zaposlitev: šole, delo z otroki in mladostniki

Tanja Zupančič

Tanja Zupančič, smer: Dvopredmetni učitelj, biologija – gospodinjstvo
»Naš faks je zelo zanimiv, sploh če te veseli učiteljski poklic in delo z otroki, pozitivni so tudi zanimivi predmeti, razumevajoči profesorji ter študentska organizacija Najboljši pedagogi, ki skoraj vsaj teden pripravijo kaj zanimivega za študente (čokoladni dan, XXL družabne igre itd.). Dnevno delam za faks zelo malo, saj obiskujem predavanja, od katerih zelo veliko odnesem. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, je pa obvezna na vajah in seminarjih. Imamo kar veliko seminarskih nalog, pred posameznim izpitom pa se v povprečju učim od 3 do 8 dni, odvisno od zahtevnosti in časa, ki ga imam na razpolago. Za študijsko literaturo je najbolj ugodno fotokopiranje, stare izpite se dobi od starejših študentov. Od predmetov bi izpostavila v 1. in 2. letniku kemijo, genetiko, fiziologijo prehrane in sistematsko botaniko, ki so študentom v izziv, saj je snov zahtevna. Redno delo je ob študiju skoraj nemogoče zaradi vaj in predavanj, urnik ima veliko lukenj. Želim pa si več prakse, ki jo imamo šele v 3. in 4.«

Katarina JordanKatarina Jordan, smer: Dvopredmetni učitelj (biologija – gospodinjstvo)
»Ugotavljam da je ta dvopredmetni študij kar zahteven, vendar mi je še vedno zelo zanimiv. Razmerje je približno 60: 40 med teorijo in prakso. Seminarje in vaje moramo redno opravljati, medtem ko predavanja samo nekatera. Rada se učim se kampanjsko, približno teden dni pred izpitom. Če je izpit zahteven, potem bolj intenzivno. Najtežja predmeta sta botanika in fiziologija prehrane. Največkrat se učim iz lastnih zapiskov, ki jih je zelo priporočljivo delati sproti, sicer se učim tudi iz skript ali profesorjevih slajdov. Stari testi se dobijo pri starejših študentih, prav tako nekateri zapiski in koristni nasveti. Tako da za študijsko gradivo ne porabim veliko denarja. Terenske vaje po navadi potekajo v petek popoldne in soboto. Časa imam sicer vseeno dovolj, le med izpitnim obdobjem je bolj naporno.«

Anja UrbanijaAnja Urbanija, smer: Dvopredmetni učitelj
»Za to smer sem se odločila, ker imam rada izzive in učenje v osnovnih šolah. Sprejemnih izpitov nisem imela. Za učenje porabim dnevno dve uri, saj je pri matematiki priporočljivo delati domače naloge. Učim se s pomočjo knjig, skript in zapiskov. Za težje predmete se učim en teden pred izpitom, za lažje nekoliko manj. Najtežji predmet je bil zame matematika: algebra in analiza, saj je snov težka. Gradiva za študij dobim v knjižnici ali pa od starejših študentov. Na tej fakulteti prevladuje teorija, prakso pogrešam. Imamo jo šele v tretjem letniku. Zanimiv predmet je tehnični praktikum. Predavanja niso obvezna, so pa zelo priporočljiva, na vajah pa se prisotnost preverja. Prostega časa mi ostane toliko, kolikor si ga vzamem. Če sem med tednom pridna, imam vikende proste.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): LIKOVNA PEDAGOGIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za program Likovna pedagogika se opravlja preizkus likovne nadarjenosti, ki velja samo za tekoče leto. 80 % preizkus, 10 % splošna matura in 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: profesor/-ica likovne umetnosti
Zaposlitev: šole, delo z otroki in mladostniki

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): LOGOPEDIJA IN SURDOPEDAGOGIKA (program se razpiše vsako drugo leto)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za program Logopedija in surdopedagogika se opravlja komunikacijski preizkus, ki velja samo za tekoče leto. 60 % splošni uspeh pri poklicni maturi oz. splošni maturi in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: profesor/-ica logoped/-inja surdopedagog/-inja
Zaposlitev: delo z otroki, mladostniki, odraslimi in starostniki z govorno-jezikovnimi in komunikacijskimi motnjami, rehabilitacijski centri, vzgojno-varstveni zavodi, vrtci, osnovne šole, zdravstvene ustanove, svetovalni centri …

Alja Strgar, smer: Logopedija in surdopedagogika
»Za vpis je potreben komunikacijski preizkus govornih sposobnosti. Učim se pred izpitom, mi pa dodatne tri ure na teden vzame čas izdelava seminarskih nalog in refleksij. V 1. letniku mi je bila najtežja anatomija zaradi potrebnega predznanja in latinskih izrazov. Veliko učnega gradiva nam dajo profesorji (kopije, izročki). Prakso imamo vsak semester, teden ali dva, in sicer v drugem letniku v vrtcu, v tretjem in četrtem pa v ambulanti. Študij mi je zanimiv, ker si lahko ustvarjalen, se pa seveda šele razvija. Ob študiju mi ostane nekaj časa za občasna dela.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PREDŠOLSKA VZGOJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura (poklicna matura v programih vzgojitelj predšolskih otrok ali zdravstveni tehnik) in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, v študijskem letu 2016/17 šolnina znaša 2.229 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a vzgojitelj/-ica predšolskih otrok
Zaposlitev: delo z otroki, vzgojno-varstveni zavodi, vrtci, osnovne šole

Sara Kramperšek, smer: Predšolska vzgoja, 3. letnik
»Za študij dnevno porabnim eno do dve, da uredim zapiske, preberem kakšen članek ali pa delam seminarsko nalogo. Priporočam, da izpite naredite v predroku, saj boste manj obremenjeni med izpitnim obdobjem, ko je lahko v en teden nagnetenih tudi 4–5 predmetov. Najtežji izpiti so v 1. letniku pri teoriji vzgoje, šolski pedagogiki z didaktiko in predšolski pedagogiki. Nekaj učbenikov za študij je uporabnih že iz predšolske smeri srednje šole, sicer pa večino gradiv priskrbijo profesorji ali pa jih najdeš v knjižnici. Razmerje med teorijo in prakso je nekje 70 : 30. Všeč mi je, da imamo pogosto proste petke in praktična izobraževanja v vrtcu. Fakulteta ponuja številne aktivnosti, vključevanje v razna društva, organizirana so tudi strokovna izobraževanja v tujini. Žal je na naši fakulteti precej prevelik poudarek na teoriji in premalo na praksi, čeprav boste tekom študija aktivno spoznali potek dela v vrtcu.«

Nina_NovakNina Novak, smer: Predšolska vzgoja VS
»Za študij porabim dnevno približno uro za pisanje raznih refleksij, za izpit pa rabim nekje štiri dni. Nasploh mi je bil najtežji predmet slovenščina, v drugem letniku na primer fizika, ker je veliko snovi in je zahtevno. Kar zadeva učno gradivo, se poslužujem sejma na začetku šolskega leta ali pa knjig prejšnjih letnikov. Zelo uporabna je tudi spletna učilnica. Zanimivost posameznega predmeta je zagotovo odvisna od nosilca. Premalo je prakse, to si sama organiziram med poletnimi počitnicami. Poleg vaj je potrebna prisotnost še pri vsaj polovici predmetov. Prednost je ustvarjalnost, slabost pa stalne spremembe urnikov. Deluje tudi društvo »Najboljši pedagogi«, organizirani so številni projekti, izleti in športne aktivnosti.«

Rebeka Zajc, smer: Predšolska vzgoja
»Vedno sem si želela delati z otroki. Razmerje med teorijo in prakso je približno 80:20. Predavanja sicer niso obvezna, priporočam pa udeležbo vsaj pri predavanju matematike, zaradi lažjega razumevanja snovi. Na vajah moraš biti prisoten. Za študij porabim približno eno uro dnevno, da naredim sprotne stvari. Pred posameznim izpitom pa en teden več ur na dan. Po moje bi se večina študentov strinajala, da so najtežji predmeti fizika, matematika, razvojna psihologija in teorija vzgoje. Učim se po navadi iz zapiskov in skript, ki si jih fotokopiram. knjige dobim v knjižnici. Tako da ne porabim dosti denarja, mogoče okoli 25 evrov na leto. Prostega časa mi ostane kar nekaj, vendar bi delo težko uskladila zaradi urnika. Na zaključenem študiju bom vpisala še magisterij iz logopedije.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Dvopredmetni učitelj – Biologija – Gospodinjstvo brez omejitve 51 brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Biologija – Kemija brez omejitve brez omejitve, 56,5 za 2. in 3. željo brez omejitve, 68,5 za 2. in 3. željo
Dvopredmetni učitelj – Fizika – Kemija brez omejitve brez omejitve, 60 za 2. in 3. željo brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Fizika – Matematika brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Fizika – Računalništvo brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Fizika – Tehnika brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Gospodinjstvo – Kemija brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Matematika – Računalništvo
brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Matematika – Tehnika brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Dvopredmetni učitelj – Računalništvo – Tehnika brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Likovna pedagogika omejitev brez omejitve, 50,72 za 2. in 3. željo brez omejitve, 49,72 za 2. in 3. željo
Logopedija in surdopedagogika 92,5 / 94,6
Predšolska vzgoja VS (redni) 86 91,8 90,02
Predšolska vzgoja VS (izredni) 67 71 71
Razredni pouk (redni) 68 69 70
Razredni pouk (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Socialna pedagogika (redni) 80 83 82
Socialna pedagogika (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Specialna in rehabilitacijska pedagogika (redni) 84 87,2 86,6
Inline
Inline