Pedagoška fakulteta Koper

Pedagoška fakulteta Koper

Pedagoška fakulteta Koper ima za poslanstvo usposabljanje in izpopolnjevanje vzgojiteljev, učiteljev ter drugih pedagoških delavcev za zahtevno delo tako v vrtcu, šoli kot v drugih ustanovah, to je povsod, kjer se poučuje, uči in vzgaj

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 5 Cankarjeva ulica, Koper 6000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Eva Červar Bizjak
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan od 10.00 do 13.00, ob sredah in petkih tudi od 15.30 do 16.30
Mail: [email protected]
Telefon: redni: 05/663 12 76; izredni: 05/663 12 70
Spletna stran: http://www.pef.upr.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 3
Št. podiplomskih programov: 7

Pedagoška fakulteta Koper, Univerza na Primorskem, si je za poslanstvo določila usposabljanje in izpopolnjevanje vzgojiteljev, učiteljev ter drugih pedagoških delavcev za zahtevno delo tako v vrtcu, šoli kot v drugih ustanovah, to je povsod, kjer se poučuje, uči in vzgaja. Fakulteta pri tem zagotavlja pridobivanje in izpopolnjevanje sposobnosti, spretnosti in kompetenc, ki so ključne za učinkovitost in avtonomnost, pri čemer se poslužuje najsodobnejših metod dela, ki so na eni strani uveljavljene v svetu, na drugi pa plod lastnega vpogleda v pedagoško delo, analize prakse ter raziskovalno razvojnega in ustvarjalnega dela na pedagoškem in andragoškem področju.


Dodiplomski programi:

  • Razredni pouk UN
  • Pedagogika UN
  • Predšolska vzgoja VS

Podiplomski programi:

  • Inkluzivna pedagogika
  • Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
  • Zgodnje učenje
  • Razredni pouk
  • Socialna pedagogika
  • Edukacijske vede (III. stopnja)
  • Zgodnje učenje (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): RAZREDNI POUK

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 70 % splošna matura in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri maturitetnem predmetu (filozofija, geografija, glasba, likovna teorija, psihologija, sociologija, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališča, umetnostna zgodovina, zgodovina; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: profesor/-ica razrednega pouka (UN)
Zaposlitev: šole, vrtci, ostali vzgojno-izobraževalni zavodi, druge institucije javnega sektorja. Za poučevanje od 1. do 5. razreda osnovne šole je ustrezna izobrazba zaključen magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk.

Nives Čuček, smer: Razredni pouk, 3. letnik
»Za študij porabim približno dve uri dnevno. Pred izpiti se učim do pet do šest ur na dan. Najtežji predmet v 1. letniku je geografija. Študijsko gradivo se dobi od višjih letnikov, se poišče na spletu ali pa je na voljo za izposojo v knjižnici. Veliko več je teorije kot prakse. Letos imamo v 3. letniku več poudarka na praksi, predvsem pri didaktičnih predmetih. Najbolj zanimiv predmet je glasba, kjer ustvarjamo in igramo na instrumente. Priporočeno je obiskovanje predavanj in vaj, predvsem pri predmetu slovenščina. Pozitivne plati mojega študija so prijazni profesorji in zanimiva predavanja. Za ta študij sem se odločila, ker sem že kot otrok želela postati učiteljica. Urnik je zelo fleksibilen, tako da ostaja dovolj časa za študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Študentski žuri so v redu, vendar bi lahko bili tudi boljši.«

Maruša Mežnarič, smer: Razredni pouk
»Za študij porabim dnevno dve uri, učim se teden ali dva pred izpitom. Najtežja predmeta sta po mojem mnenju pedagogika, kjer je zelo veliko sprotnega dela, zelo velik obseg snovi, in slovenščina, saj imamo zelo zahtevno profesorico. Večino gradiva se dobi od prejšnjih letnikov ali pa ga dajo tudi profesorji. Največ denarja sem zapravila ravno za kopiranje skript. Teorije je na naši fakulteti zelo veliko in zdi se mi, da imamo premalo prakse. Predavanja so obvezna, le pri nekaterih profesorjih vaje niso povsem obvezne, lahko manjkaš enkrat ali dvakrat. Dobro je, da si prisoten pri predmetih, kot so matematika, angleščina in vseh ostalih predmetih, ki imajo ustni izpit. Našo fakulteto bi opisala kot majhno, kjer je malo študentov, zato lahko s profesorji vzpostaviš pozitiven odnos. Pozitivne stvari so tudi te, da dobimo veliko učnega gradiva od profesorjev in bivših letnikov. Želela pa bi si manj predavanj, saj smo na faksu skoraj cel dan in si ne morem privoščiti opravljanja študentskega dela. Študentski žuri na našem faksu niso ravno pogosti.«

Pija Vidovič

Pija Vidovič, smer: Razredni pouk
»Faks je zelo zanimiv in razgiban, pravi faks za tiste, ki bi radi delali z otroki. Lahko bi imeli več prakse, saj je imamo v vsakem letniku le tri tedne. Meni osebno najbolj zanimivi predmeti so didaktični predmeti v 3. letniku, kjer se učimo, kako učiti otroke, z nastopi in podobno. Vaje so obvezne, predavanja ne, zagotovo pa je dobro biti prisoten na laboratorijskih vajah. Teden pred izpitom se običajno največ učim. Težja predmeta na moji smeri sta zagotovo pedagogika in pismenost v 1. letniku, tudi glasba, če prej ni predznanja. Pri učenju pride v poštev vse, knjige, skripte, zapiski, gradivo iz knjižnice in od prejšnjih študentov. V 1. in 2. letniku imamo kar veliko obveznosti, kasneje je nekoliko več časa za ostale aktivnosti. V prihodnosti se želim vpisati na smer Inkluzivna pedagogika.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PEDAGOGIKA (pred 2016/17 Edukacijske vede)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 70 % splošna matura in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri maturitetnem predmetu (filozofija, geografija, glasba, likovna teorija, psihologija, sociologija, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališča, umetnostna zgodovina, zgodovina; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: profesor/-ica edukacijskih ved (UN), profesor/-ica pedagogike (UN)
Zaposlitev: vzgojno-izobraževalne institucije, vzgojno-varstvene organizacije, ustanove za delo z mladostniki, ustanove za delo s starejšimi, raziskovalne in kulturne institucije, podjetja, društva, mediji.

Špela Korošec, smer: Edukacijske vede, 2. letnik (program se je preimenoval v Pedagogika)
»Ob študiju mi ostaja veliko prostega časa, ki ga izkoristim za študentsko delo ali prostočasne aktivnosti. Zahtevnost študija je srednja, saj na dan za obveznosti povprečno porabim tri do štiri ure. V tem času pišem seminarske naloge in poročila. Med najtežje predmete sodijo anatomija, psihologija ter sociologija edukacije. Učim se večinoma iz lastnih zapiskov ali pa iz gradiva, ki nam ga posredujejo profesorji. Na fakulteti je na voljo tudi knjižnica. Od časa do časa si gradivo tudi fotokopiram. Vaje so obvezne, predavanja ne. Prakse imamo zelo malo, saj je imamo v prvem letniku le en teden, v tretjem letniku pa tri tedne. Pozitivna plat mojega študija je predvsem to, da je smer splošna in je zato več možnosti za nadaljnji vpis na drugostopenjski magistrski študij. Po drugi strani je ravno ta splošnost lahko minus, saj imamo v predmetniku tudi nepotrebne predmete.«

Exif_JPEG_422Tomi Samec, smer: Edukacijske vede  (program se je preimenoval v Pedagogika)
»Za večino izpitov se intenzivno pripravljam nekje tri dni pred izpitom, in sicer iz skript. Težji predmeti so retorika, sociologija in v 1. letniku anatomija, ker je dokaj strokovno usmerjen predmet. Starejši testi, skripte, se dobijo od predhodnikov. Zanimiva predmeta sta zame sociologija in pedagoška psihologija. Prakso imamo samo pri posameznih predmetih, kot je npr. pedagoška psihologija. Priporočeno je hoditi na predavanja, ki sicer niso obvezna, vaje so obvezne. Prostega časa je dovolj, tako da zraven lahko tudi delam, kar se pa tiče študentskih žurov, so super. Fino je tudi, ker so predmeti tematsko raznoliki.«

Melita PikonMelita Pikon, smer: Edukacijske vede (program se je preimenoval v Pedagogika)
»Sprejemnih izpitov ni. Za študij, seminarske naloge in poročila porabim veliko časa. Dnevno za učenje porabim eno uro časa, pred izpitom pa se učim od en do dva tedna prej, od tri do štiri ure dnevno. Najtežja predmeta sta anatomija in sociologija, ker sta zelo zahtevna in podrobna. Učim se iz skript in zapiskov. Skripte nam pošljejo profesorji, zapiske pa se da dobiti tudi od višjih letnikov. Po knjige smo hodili tudi v šolsko knjižnico, vendar je bolj slabo založena. Za knjige nisem zapravila nič. Do zdaj smo imeli samo hospitacije. Letos so uvedli en teden prakse, ampak se mi zdi še vedno premalo. Najbolj zanimiv predmet je didaktika, ker so predavanja in vaje potekale na lastnih primerih. Obvezni so vsi predmeti, ampak samo na vajah, kjer se prisotnost tudi preverja. Če si znaš organizirati čas, nam lahko ostanejo vsi vikendi prosti. Žuri na faksu so super, dobri bandi in tudi študentje so za žur. Zraven študija si lahko privoščimo tudi delo. Moj faks je zelo zanimiv, saj ima zelo odprte smeri. Na faksu je zanimivo tudi to, da je poudarek na otrocih s posebnimi potrebami in nadarjenih otrocih. Negativno pa je to, da je prakse absolutno premalo. Za faks sem se odločila, ker me zanima delo z vsemi otroki. Po zaključku študija bi se rada zaposlila v vrtcu.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PREDŠOLSKA VZGOJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 70 % splošna/poklicna matura in 30 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2017/18 bo znašala 2.500 evrov za letnik študija
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a vzgojitelj/-ica predšolskih otrok (VS)
Zaposlitev: vrtci, šole, ostali vzgojno-izobraževalni zavodi, druge institucije javnega sektorja

Merisa Hašić, smer: Predšolska vzgoja, 2. letnik
»Za študij porabim dnevno eno do dve uri. V tem času se pripravljam na nastope ali pišem seminarske naloge. Za vsak izpit se pričnem učiti približno dva dni prej. Na moji študijski smeri med najtežje predmete sodijo slovenščina, psihologija, pedagogika in glasba. Študijsko gradivo nam posredujejo profesorji ali pa si jih sproti izdelujem med predavanji samimi. Razmerje med teorijo in prakso je enakomerno razporejeno. Najbolj zanimiv predmet je glasba. Prisotnost na vajah je povsod obvezna, pri predavanjih so tudi izjeme. Pozitivne plati mojega študija so predvsem prijazni profesorji, ki dobro opravljajo svoje delo, ter povezovanje teorije s prakso. Vpis na mojo študijsko smer priporočam vsem. Ob študiju mi ostaja čas za študentsko delo in obštudijske dejavnosti. Proste imam vse petke, sobote in nedelje.«

Judita PrezeljJudita Prezelj, smer: Predšolska vzgoja
»Sprejemni izpiti za moj faks niso potrebni. Za učenje porabim dve uri popoldan, predvsem za urejanje zapiskov in za sprotno učenje. Učim se le pred izpiti. Najtežja predmeta sta mi sociologija vzgoje in filozofija ter razvojna psihologija. Učno gradivo se dobi predvsem od starejših študentov, na e-učilnici ali pa nam ga posredujejo profesorji po mailu. Prakse je na našem faksu zelo veliko in predvsem tukaj dobiš največ izkušenj. Vaje so obvezne. Svoj faks bi opisala kot takšnega, kjer dobimo res dovolj praktičnega znanja. Faks poteka čez cel dan, ampak mi to ne predstavlja težave, saj me smer zelo zanima in veseli. Prostega časa mi ostane bolj malo, cca. 2 uri na dan. Na študentske žure ne hodim. Ob študiju lahko delaš, predvsem ob vikendih, če si dobro organiziraš čas in delo.«

Maša Grošelj

Maša Grošelj, smer: Predšolska vzgoja
»Na moji smeri je približno 70 % teorije, prakse pa je premalo. Lutkarstvo in drama sta super predmeta, ker imata veliko praktičnega dela. Med težjimi so sociologija, glasba in slovenščina, v 1. letniku pa tudi glasba. Učim se okoli pet dni pred izpitom po tri ure dnevno iz zapiskov. Vsa predavanja niso obvezna, vaje pa so. Zraven faksa težko delam, ker ni veliko prostega časa. Lokacija faksa se mi zdi super. Ker sem že v srednji šoli obiskovala to smer, bom tako tudi nadaljevala na podiplomskem študiju, vendar v Ljubljani, kjer ta možnost obstaja.«

Število točk, potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Pedagogika
omejitev brez omejitve brez omejitve
Predšolska vzgoja Koper VS (redni)
83,5 83,1  84
Predšolska vzgoja Koper VS (izredni) 67 63  70
Predšolska vzgoja Ptuj VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Predšolska vzgoja Slovenske Konjice VS (izredni) / brez omejitve brez omejitve
Predšolska vzgoja Ljutomer VS (izredni) brez omejitve /  /
Razredni pouk 56 54 brez omejitve