Naravoslovnotehniška fakulteta

• Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje,
• Oddelek za materiale in metalurgijo,
• Oddelek za geologijo,
• Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje.

Fakulteta deluje na večih lokacijah v Ljubljani. Povsod so sodobno opremljeni laboratoriji in knjižnice, ki omogočajo kvaliteten študij in vrhunske raziskave. Učitelji, raziskovalci in študentje sodelujejo z gospodarstvom in so vpeti v mednarodne projekte.
vir spletna stran fakultete

Dodiplomski programi NTF:

• Geologija UN
• Geotehnologija in okolje UN
• Geotehnologija in rudarstvo VS
• Inženirstvo materialov UN
• Metalurške tehnologije VS
• Načrtovanje tekstilij in oblačil UN
• Grafične in interaktivne komunikacije UN
• Oblikovanje tekstilij in oblačil UN
• Tekstilno in oblačilno inženirstvo VS
• Grafična in medijska tehnika VS

Podiplomski programi NTF:

II. stopnja

• Geologija (II. stopnja)
• Geotehnologija (II. stopnja)
• Metalurgija in materiali (II. stopnja)
• Načrtovanje tekstilij in oblačil (II. stopnja)
• Grafične in interaktivne komunikacije (II. stopnja)
• Oblikovanje tekstilij in oblačil (II. stopnja)

III. stopnja

• Znanost in inženirstvo materialov (III. stopnja)
• Varstvo okolja (III. stopnja)
• Grajeno okolje (III. stopnja)
• Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje (III. stopnja)

Oddelek za geologijo

Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje

Oddelek za materiale in metalurgijo

Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura, 50 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu matematika ali tuj jezik (slednji v primeru, če je kandidat matematiko že opravil pri poklicni maturi).
Programi srednjega strokovnega izobraževanja, s katerih se lahko prijavijo bodoči študenti so: geotehnik, gradbeni tehnik, strojni tehnik, gozdarski tehnik, kemijski tehnik, lesarski tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, tehnik računalništva, kmetijski tehnik, elektrotehnik, veterinarski tehnik, zdravstveni tehnik, farmacevtski tehnik.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: geološka podjetja, znanstveno-raziskovalni inštituti, rudarstvo, gradbeništvo.

Mateja Macut, program: UN Geologija, 2. letnik podiplomskega študija
»Študij mi dnevno vzame 2 do 3 ure. Zlasti na začetku faksa je kar nekaj sprotnega dela, pred izpiti pa potrebujem tudi nekaj več časa. Ker je geologija precej terenska naravoslovna veda, smo pogosto tudi na celodnevnih ekskurzijah. V 1. letniku so najtežji zunanji predmeti, to sta Matematika, Fizika. Brez teh ne gre, saj jih potrebuje vsak naravoslovec. Naš oddelek je precej majhen, zato gradivo in literaturo dobimo večinoma kar od profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso se spreminja tekom študija. Na začetku je več teorije, saj je treba pridobiti znanje najprej, potem pa sledi zanimivejši del, ko se odpravimo na večdnevne dogodivščine na teren. Predavanja niso obvezna, vendar jih je dobro obiskovati zlasti v 1. letniku, ko si vsak ustvarja svojo sliko o študiju in se še uči načina razmišljanja.«

Lea Dvorščak, program: UN Geologija
»Na fakulteti so mi bili najbolj všeč predmeti Petrologija, Stratigrafija, Paleontologija in Tektonika, predvsem zato, ker so vaje odlično povezane s predavanji, prav tako ti predmeti vključujejo terenske vaje, ki so zame najboljši način učenja geologije. Tereni so absolutna prednost našega faksa, so res zabavni, bolje se spoznamo tudi s profesorji, poleg tega pa lahko v naravi opazujemo fenomene, o katerih nam predavajo. Pozitivna stran je tudi, da nas je v letniku malo in nas profesorji hitro spoznajo, kar izboljša njihova predavanja in tudi naše razumevanje snovi. Sprotno delo obsega reševanje vaj, utrjevanje snovi, branje člankov in priprava predstavitev pri posameznih predmetih. Število ur, ki jih posvečam študiju, se z leti viša. V 1. letniku večini študentov predstavlja težave Matematika. V višjih letnikih sta morda zahtevnejša predmeta Strukturna geologija in Inženirska geologija, ker je potrebna dobra prostorska predstava. Vendar res zahtevnih predmetov nimamo. Večino gradiva nam posredujejo profesorji, tudi knjige in skripte. Te so na voljo tudi v knjižnici na fakulteti, kjer jih lahko tudi kupiš.«

Marko Jereb, program: UN Geologija
»Predavanja in vaje je zelo priporočljivo in hkrati zanimivo obiskovati ter tudi zaradi boljšega razumevanja snovi. Meni in mnogim študentom so najljubše terenske vaje v naravi, kjer nabiramo vzorce, opazujemo geološke pojave in se med tem predvsem zelo zabavamo, saj potekajo vaje tudi več dni. Za študijsko delo porabim 1 uro na dan, med izpitnim obdobjem pa kakšno uro več. Z učenjem za izpit začnem 10 dni prej. Najtežji predmet, ki večini študentov dela težave je strukturna geologija in tektonika, saj je zelo obsežen. V 1. letniku so najtežji predmeti fizika, kemija in matematika, še posebej, za študente s slabo osnovo iz srednje šole. Od profesorjev dobimo veliko večino učnega gradiva dobimo v obliki PowerPoint prosojnic predavanj. Vsi predmeti na geologiji so na svoj način zanimivi. Popoldneve imam proste in jih izkoristim za lastne interese in študentsko delo. Študij priporočam velikim ljubiteljem narave. Društvo študentov geologije organizira dogodke, druženja, terene (npr, v Italiji, Makedoniji), pohode, športne dneve.«

Lan Zupančič, program: UN Geologija
»Iz izkušenj lahko rečem, da se mi sprotno delo najbolj obrestuje. Na dan delam za faks dve do tri ure, zato mi za izpit ali kolokvij ne ostane veliko dela, saj le ponovim vse skupaj in odpišem kot se zagre! Najtežji predmeti so matematika in fizika v prvem letniku ter v drugem strukturna geologija. Sami predmeti niso zahtevni, edina stvar, ki bi jo izpostavil pri naštetih, je ta, da potrebuješ dobro prostorsko predstavo, kar nekaterim lahko dela težave. Najhitrejša pot do študijskega gradiva so starejši letniki in njihovi zapiski ter stari izpiti. Vse knjige se da tudi dobiti v knjižnici na našem oddelku, oz. po drugih knjižnicah v Ljubljani. Oddelek za geologijo je znan po tem, da ponuja veliko prakse, tako na sami fakulteti kot tudi na terenu. Vsekakor se splača hoditi na predavanja in vaje, slednje so obvezne. Študenti sami si velikokrat organiziramo ekskurzije in tabore v okviru našega Društva študentov geologije, odkar pa imamo na fakulteti svojo karierno svetovalko, je v okviru fakultete oz. Univerze v Ljubljani na voljo vrsto brezplačnih delavnic. Zelo priporočam.«

Simon Stefanič, program: UN Geologija
»Za študij porabim približno pol ure na dan. Dnevno delo obsega ponavljanje snovi preteklega dneva, seminarske naloge … Pred izpitom se učim približno 2 tedna. Večinoma se učim le pred izpitom. V prvem letniku je najtežja matematika. Zahtevna je zaradi profesorja in če nimaš predznanja iz srednje šole. Stare teste se dobi od študentov višjega letnika. Skripte redno pridobivaš od profesorjev. V 1. letniku je nekaj več teorije, saj so še zmeraj predmeti, kot so fizika, matematika, kemija, v 2. letniku pa je več prakse, saj so predmeti bolj strokovno usmerjeni. Preverjanje prisotnosti je odvisno od profesorja. Vaje so obvezne, predavanja ne. Na faksu mi je všeč predvsem sproščeno vzdušje, prijazne profesorice in profesorji ter veliko dela na terenu. Prostega časa ostane veliko, če si ga pametno razporediš. Vsako leto je spoznavni žur faksa, med letom pa so organizirani GEO tabori. Zraven študija ne delam. Veliko časa mi ostane za igranje bobnov in igranje različnih športov.«

Špela Šerjak, program: UN Geologija
»Najbolj zanimiv predmet mi je sedimentologija, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Večino študentov je v največji izziv predmet tektonika, kajti snov je zelo obsežna in kompleksna. Predavanja niso obvezna, je pa dobro, da si prisoten, medtem pa so vaje so obvezne. Imamo zelo dober odnos s profesorji, z njimi se lahko dogovoriš vse. Zapiske si pišemo sami, največ ostalega gradiva pa dobimo od starejših študentov, kar je tudi cenovno zelo ugodno. Običajno se med letom učim sproti, za kar porabim 2–3 ure na teden, pred izpiti pa začnem z učenjem vsaj en teden prej. Študentski žurov je veliko, prirejajo jih skoraj vsak teden, obisk je velik in so dobri. Na geologijo sem se vpisala, ker me naravoslovje zelo zanima.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOTEHNOLOGIJA IN OKOLJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu matematika, fizika ali tuj jezik (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Programi srednjega strokovnega izobraževanja, s katerih se lahko prijavijo bodoči študenti so: elektrotehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gozdarski tehnik, gradbeni tehnik, kemijski tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, metalurški tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik mehatronike, tehnik računalništva, tehnik optik ali tehnik steklarstva.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: raziskovalec, projektant na področju rudarstva, gradbeništva, javne uprave in v raziskovalnih ter znanstvenih inštitucijah doma in v tujini.

Tomaž Ukmar, program: UN Geotehnologija in okolje
»Sprejemni izpiti niso potrebni. Za ta študij sem se odločil, ker ima zelo dobre možnosti zaposlitve, napredovanja, izobraževanja v tujini in sodelovanja pri projektih po celem svetu. Dnevno porabim približno eno uro časa za študij in seminarske naloge. Glede na to, da večino snovi razumem že med predavanji, se mi v prostem času ni treba pretirano učiti. Prav pridejo zapiski iz dnevne snovi predmetov, čeprav je le-te dokaj malo. Meni osebno so bili vsi strokovni predmeti zanimivi, saj sem se pri vsakem predmetu in pri vsaki uri naučil nekaj novega. Najtežji predmeti so mi bili matematika, fizika, kemija in tehnična mehanika, saj je njihova snov dokaj obširna. Sam nisem kupil nobenega učbenika ali knjige. Večinoma se knjige dobijo v knjižnici, te si nato večina študentov kar fotokopira in si ustvari svoje skripte. Kar se tiče strokovnih predmetov, nam večina profesorjev pošlje na elektronski naslov svoje skripte. Na našem programu je tudi obvezno 160-urno praktično usposabljanje. Med samim študijem imamo vaje v šolskem laboratoriju, kjer nam profesorji ali njihovi asistenti prikažejo različne poskuse, naprave, njihovo delovanje in aplikativnost.«

Mark Grmek, program: UN Geotehnologija in okolje
»Zdi se mi, da na našem faksu vse poteka bolj preprosto. Če želiš faks opraviti po liniji najmanjšega odpora in delati sproti, je to izvedljivo. Lahko pa se tudi malo bolj posvetiš faksu in se vpišeš še na kakšno obštudijsko dejavnost, izobraževanje izven faksa in podobno. Malo število predavanj je obveznih, zato je priporočljivo, da hodite na čim več predavanj, kar precej olajša učenje med izpitnim obdobjem. Za ta faks sem se odločil predvsem zato, ker me zanima veliko različnih naravoslovnih ved, predmetnik pa je ravno mešanica vsega. Tudi zaposlitev na tem področju ni monotona, ampak zelo razgibana, kar ti da še večjo motivacijo. Najtežji predmeti v 1. letniku so zagotovo matematika, fizika in kemija, ker ti vzamejo največ časa. Vsi nadaljnji predmeti so kombinacija le teh. Prostega časa imam veliko, predvsem pa sedaj v višjih letnikih, zato lahko sedaj ob študiju tudi delam.«

Kristjan Amon, program: UN Geotehnologija in okolje 
»Za študij porabim približno 1–1.5 ure na dan, odvisno od dela šolskega semestra (v izpitnem obdobju tudi več). Pred posameznim izpitom se učim približno 3–4 dni. V prvem letniku je najtežji predmet tehnična mehanika. Zahtevnega ga naredi predvsem to, ker je potrebno združiti predhodno znanje iz fizike in matematike. Na našem programu se učimo večinoma na praktičnih primerih, ki so na začetku razloženi tudi teoretično. Najbolj zanimiva predmeta sta mi bila tehnično rudarstvo 1 in 2, ker se nanaša na našo stroko in ker mi je ta tematika zelo zanimiva. Pri večini predmetov se preverja prisotnost. Je program, ki dobro združuje prakso in teorijo. Odnos med profesorjem in študentom je bolj na prijateljskem, kot profesionalnem nivoju. Če si po duši inženir, ti ni problem kaj izračunati in te zanima ta tematika, potem je to faks zate. Poleg študija ostane dovolj časa za različna študentska dela, pri iskanju katerih pomaga tudi karierna svetovalka. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti kot so npr. tečaj AutoCAD-a, srečanja z predstavniki podjetij, ekskurzije.«

Nika Köveš, program: UN Geotehnologija in okolje
»Za pisanje sprotnih vaj, ponovitve snovi, pisanje seminarskih nalog rabim okoli 2 do 3 ure na dan. Sproti se skušam učiti predmete, ki mi ne ležijo najbolj, pred izpitom pa nekaj dni prej (3, 4 dni). Rešujem računske vaje, primere, naloge, ki smo jih rešili na faksu, da si lahko preverim rezultate. Najtežji predmeti zahtevajo veliko vaje, obveznih predavanj, zapiskov, posvetovanj s profesorji – to so matematika, kemija, fizika in mehanika. Knjige se dobijo v dveh knjižnicah na faksu, za stare teste je potrebno pocukati za rokav starejše študente, tutorje. Če pa je kaj nujno potrebno kupiti pa je najboljše, da en kupi, ostali prefotokopirajo in si razdelijo stroške. V 1. letniku je največja selekcija študentov, zato se tudi prisotnost takrat največ preverja. Sprva imamo več teorije in računanja, v 3. letniku pa je predpisana praksa. Najbolj zanimivi so mi strokovni predmeti, kjer se učimo dejanske, realne stvari, ki se nam lahko zgodijo na delovnem mestu. Fakulteta je v stiku s Kariernimi centri in konstantno obvešča o izobraževanjih, tečajih ipd., prav tako pa fakulteta organizira dogodke za zabavo, druženje, šport, kulturo ter izobraževanje.«

Janja Muzel, program: UN Geotehnologija in okolje
»Naš faks je poln izzivov in novega znanja na vsakem koraku. Zanimiv je po svoji notranjosti, kjer je polno razstavljenih kamnin in mineralov ter različnih laboratorijev. Manj nas je kot na večini drugih fakultet, zato so dobre možnosti za zaposlitev po dokončanem študiju. Izbrala sem ga, ker sem po naravi tehnični človek, ki stremi za novimi izzivi, in vsakdo, ki si želi enako, naj se odloči za smer Geotehnologija in okolje. Vsako leto za bruce pripravimo tako imenovani Skok čez kožo, to je stara rudarska tradicija. Najtežja predmeta sta zagotovo statika in mehanika tal. Zahtevna sta, ker se te snovi v gimnaziji ne poučuje. Stare teste, skripte in ostalo gradivo se dobi pri študentih višjih letnikov ali pa v knjižnici Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje. Študenti nižjih letnikov imajo zopet obvezno prakso. Najbolj zanimivi predmeti so mehanika tal, temeljenje objektov in vrtanje.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: raziskovalec, projektant na področju rudarstva, gradbeništva, javne uprave in v raziskovalnih ter znanstvenih inštitucijah doma in v tujini.

Anja Pirc, program: VS Geotehnologija in rudarstvo, 3. letnik
»Za sprotno pregledovanje snovi porabim približno 2 uri na dan, kar potem olajša pripravo na izpit. Ker je to tehnično usmerjen program je velik poudarek na izdelavi elaboratov vaj, teorija pa potem na izpitu obdelano snov poveže v celoto. Za tiste, ki jim ne leži pomnenje neskončnega števila informacij in k problemom pristopajo praktično, je to idealna smer. V 1. letniku so najtežji splošni predmeti, npr. Matematika, ker dijaki pridejo z različnimi osnovami in jih je treba spraviti na enak nivo. Študij poteka zelo individualno, saj je pogosto malo vpisanih in je vsa literatura posredovana študentu osebno. Prisotnosti se sicer ne preverja, je pa glede na majhno število vpisanih odsotnost takoj opazna. Faks bi opisala kot zelo fleksibilen. Po končanem študiju izbiraš med širokim naborom projektov in smeri ter se za vsakega najde kaj zanimivega.«

David Oprešnik, program: VS Geotehnologija in rudarstvo
»Dnevno za študij porabim od 1–2 uri. Pred izpitom se učim 2–3 dni, večinoma ne delam sproti, odvisno od predmeta. Najtežja predmeta sta statika in trdnost. Rabljene knjige je mogoče dobiti v knjižnici na fakulteti, stare teste oziroma skripte lahko dobiš samo od starejših študentov. Najbolj zanimiv predmet na fakulteti je recimo tehnično rudarstvo I, II zaradi profesorja in tematike. Pri nekaterih predavanjih je obvezna prisotnost in se tudi preverja, pri drugih pa ni. Dobro je, da si prisoten pri matematiki, statiki, mehaniki – torej pri težjih predmetih. Dobra stvar faksa je, da ni tako zahteven kot drugi faksi. Časa mi ostane dovolj za druženje s prijatelji. Občasno se najde kakšno kratkotrajno delo. Na fakulteti so organizirane razne dejavnosti, ki bi mi sigurno pomagale v karieri.«

Žan Turnšek, program: VS Geotehnologija in rudarstvo
»Študij je zanimiv, edina negativna stvar je, da se na smer vpiše zelo majhno število študentov in vseh predavanj ne izvajajo. V našem letniku smo štirje študentje. Knjige si predvsem izposojamo, zapiske si delamo sami, ker je bolj učinkovito. Teorija in praksa se prepletata, eden najbolj zanimivih predmetov je mehanika tal. Pri večini predmetov se prisotnost preverja. Dnevno porabim do 2 uri za sprotno delo, posledično porabim pred izpitom manj časa, ker si snov zapomnim, torej se učim približno 2 dni pred izpitom. Zaradi obsega snovi je najtežji predmet kemija. Fakulteta ima eno najstarejših tradicij ljubljanske univerze, Skok čez kožo, prav tako imamo organizirane študentske žure.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): INŽENIRSTVO MATERIALOV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
Programi srednjega strokovnega izobraževanja, s katerih se lahko prijavijo bodoči študenti so: metalurški tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik, geodetski tehnik, geotehnik, gradbeni tehnik, kemijski tehnik, ladijski strojni tehnik, lesarski tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik mehatronike, tehnik računalništva.
Izredni študij: da, šolnina za šolsko leto 2021/2022 za 1. letnik znaša 5.500 €.
Zaposlitev: industrija, raziskovalne inštitucije, učitelj, javne službe.

Blaž Žerjav Jereb, program: UN Metalurgija in materiali, 2. letnik podiplomskega študija
»Dnevno za študij poleg predavanj in vaj porabim 1–2 uri. Učim se po navadi pred izpitom in porabim teden ali kak dan manj. Najtežji predmeti so Matematika in Mehanika (1. letnik) in Fizikalna metalurgija (2. letnik). Zahtevni so zaradi količine snovi in težavnosti predmeta. Vsa literatura je na voljo v fakultetni knjižnici, v NUK-u ali pri profesorju. Profesorji večino svojih predavanj pošljejo študentom pred predavanji. Knjig nisem kupoval, imel sem približno 50 € stroškov na leto s tiskom literature. Veliko je teoretičnih predmetov, zato da dobiš dobre osnove za razumevanje praktičnih pojavov. Pri vsaki uri tudi spoznamo praktične vidike teorije, ki jo obravnavamo. Predavanja po večini niso obvezna, so pa zelo koristna. Na vajah je prisotnost 80 ali 100 %.«

Ajda Tršar, program: UN Inženirstvo materialov
»Naš faks odlikujejo povezanost, toplina ter nasploh pristni odnosi tako med študenti kot s profesorji in asistenti. Letniki so namreč majhni, tako da se bolj ali manj vsi poznamo med sabo. Za ta faks sem se odločila, ker sem želela mešanico naravoslovnih ved, in sem jo tudi dobila. V 1. letniku se izredno pozna, kakšno predznanje prineseš s srednje šole. Mislim da smo največ težav imeli z matematiko, mehaniko, kemijo ter osnovami inženirstva. S slednjim smo imeli težave predvsem gimnazijci. V začetnih letnikih je poudarek predvsem na teoriji, kasneje pa se vse skupaj pomakne bolj v laboratorije. Obisk predavanj toplo priporočam. Večina predavanj ni obveznih, vaje pa so. Gradiva za učenje ni težko dobiti, saj nam ga v večini posredujejo profesorji, nakup literature se mi ne zdi ravno potreben. Koliko prostega časa boš imel je predvsem odvisno od tebe. Fakulteta organizira številne obštudijske dejavnosti, obiske konferenc in posvetov, tečaje in predavanja na temo priprave življenjepisa, motivacijskega pisma, prvega razgovora za službo, tako da vsak najde nekaj zase.«

Aleksander Učakar, program: UN Inženirstvo materialov 
»Dnevno delo za faks obsega približno 1 uro, v ta čas je vključeno pisanje poročil, pregled literature za predavanja ter izdelava zapiskov. V izpitnem obdobju in pred kolokviji se je potrebno učiti 3–5 dni, po 3–4 ure. Najtežji predmeti so v 1. letniku, kjer poteka tudi selekcija med študenti. To je delno zaradi spremembe načina dela v primerjavi s srednjo šolo, večjega obsega snovi in dejstva, da je v 1. letniku veliko splošnih predmetov. Najtežji predmeti 1. letnika so matematika 1, struktura materialov ter osnove mehanike. Naš program nudi vpogled v področje metalurgije, ki se nahaja med kemijo in strojništvom, zato mislim, da je precej perspektiven. Sam in veliko mojih sošolcev imamo tudi kadrovsko štipendijo in tako po študiju za nekaj let zagotovljeno službo. Prednost naše fakultete vidim v tem, da je vpisano manjše število študentov in da na fakulteti študentje nismo le številke, tako je tudi enostavno pristopiti do profesorjev ter asistentov.«

Anže Bajželj, program: UN Inženirstvo materialov
»Za faks porabim veliko časa, s sprotnim delom sledim vsebini – dnevno urejam zapiske, pišem domače naloge in seminarsketer poročila, pred izpitom pa podrobneje pregledam snov. Zaradi obsežnosti snovi med zahtevnejše predmete spadajo matematika, osnove mehanike, fizikalna metalurgija in struktura materialov. Gradivo dobimo od starejših študentov ter v knjižnici. Razmerje med teorijo in prakso je približno 70:30, teorija prevladuje predvsem v nižjih letnikih. Ali je prisotnost na predavanjih obvezna, je odvisno od posameznega profesorja – je pa v prvem letniku dobro hoditi, da pridobiš osnove in podlago znanja. Naš faks je zanimiv, ker ponuja ogromno praktičnega znanja, daje dobre možnosti za zaposlitev, veliko je štipendij, profesorji pa vedno popestrijo vsakdan na faksu. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa za šport in druženje s prijatelji.«

Jakob Kraner, smer: UN Inženirstvo materialov
»Za program inženirstvo materialov sem se odločil zaradi številnih štipendij in lažje zaposlitve po končanem študiju. Višji kot je letnik, manj je teorije in več prakse. Vsak dan porabim za faks, poleg predavanj in vaj še eno uro za sprotno delo. Sprotno učenje je seveda pomembno, ampak težje izvedljivo. Najbolj zanimiv predmet je v 1. letniku termodinamski praktikum. Večini študentov sta v izziv predmeta matematika in kemija, predvsem zaradi obsega snovi. Učno gradivo lahko kopiramo od višjih letnikov, s katerimi dobro sodelujemo. To je tudi najcenejša varianta. Ne glede na vse obveznosti, mi na koncu dneva ostane dovolj časa, odvisno pa tudi od dneva in urnika. Zelo zanimivo je tudi, da naša fakulteta izvaja najstarejši običaj na ljubljanski univerzi, imenuje se Skok čez kožo.«

Haris Salihagić Hrenko, program: UN Inženirstvo materialov
»V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti matematika, fizika in kemija, zaradi velikega obsega snovi. Dnevno sicer za študij porabim eno uro v povprečju, pred izpitom pa približno en teden, da vse predelam. Uporabljam skripte in zapiske, ki jih kupim ali dobim od starejših študentov ali profesorjev, sejma rabljene literature pa na faksu ni, vsaj ne da bi vedel zanj. Najugodnejša varianta fotokopiranje, sicer sem za gradivo porabil približno 30 evrov. Razmerje med teorijo in prakso je 70:30. Menim, da je najbolj zanimiv predmet livarstvo, ker je največji odstotek praktičnega dela. Na vaje je treba hoditi, na predavanjih udeležba ni nujna. Mesečno so organizirani žuri, kjer se lahko spoznavamo med seboj in navezujemo stike, nekaj časa pa mi ostane tudi za druge stvari.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): METALURŠKE TEHNOLOGIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina za šolsko leto 2021/2022 za 1. letnik znaša 4.000 €.
Zaposlitev: industrija, raziskovalne inštitucije, učitelj, javne službe.

Gregor Šegel, program: VS Metalurške tehnologije 
»Veliko dela poteka v laboratoriju za taljenje in termodinamiko. Za razumevanje dela v laboratoriju je potrebno dobro razumevanje teorije procesov, ki jih preučujemo, zato so vaje in predavanja navadno kombinirana. Vaje so obvezne, predavanja niso. Dnevno delo obsega študiranje posameznih predmetov, kakor tudi pisanje seminarskih nalog. Najbolj zanimivi so predmeti, ki potekajo v laboratorijih, npr. Livarski praktikum, kjer poteka taljenje kovin in ulivanje izdelkov. Najtežji predmeti so Matematika 1, 2 in 3, Fizikalna metalurgija in Termodinamika. Vse knjige in skripte so na voljo v knjižnici naše fakultete ali jih profesorji posredujejo v digitalni obliki. Stari testi in gradiva se prenašajo iz generacije v generacijo. Fakulteta zaradi širokega spektra snovi ponuja odlične možnosti za zaposlitev na širokem področju, kjer kadra primanjkuje, študentje se tesno povežejo s podjetji že v času študija. S pravilnim usklajevanjem časa namenjenega študiju, ostane več kot dovolj časa za študentske zabave. Na fakulteti ima veliko vlogo t. i. »mali skok čez kožo«, kjer profesorji in študentje tradicionalno sprejmejo bruce, sledi pa zabava do zgodnjih jutranjih ur.«

Aljoša Radić, program: VS Metalurške tehnologije
»Učim se predvsem pred izpiti, po navadi en teden prej, odvisno od izpita. Sprotno delo predstavljajo poročila laboratorijskih vaj, ki so nekoliko bolj obsežna v 3. letniku. V prvem letniku sta gotovo najtežja matematika 1 in 2, če študent nima predznanja iz srednje šole. Vse potrebno učno gradivo priskrbijo profesorji, izpite in kolokvije pa študentje višjih letnikov. Teorije je veliko več, prakse je le nekaj pri laboratorijskih vajah. Najbolj zanimiv je predmet toplotna obdelava, pri katerem povzamemo in nagradimo znanje iz nižjih letnikov. Predavanja niso obvezna, na vajah pa po navadi zahtevajo 80 % prisotnost. Prisotnost je na splošno priporočljiva v čim večjem delu. Faks ni preveč zahteven, če te stvar le malo zanima. Prostega časa je dovolj, razen v izpitnem obdobju. V prostem času delam in se ukvarjam z različnimi dejavnostmi. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL, GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: razvoj novih izdelkov v industriji, pedagoško delo, strokovno delo v javnih službah in zastopništvih, vodi in načrtuje procese v grafični industriji in na področju interaktivnih komunikacij.

Maruša Bratina, program: UN Grafične in interaktivne komunikacije, 3. letnik
»Koliko časa dnevno porabim za študij je odvisno od obdobja v semestru, povprečno pa približno 2 uri (poleg dnevnih obveznosti na fakulteti). Delo na faksu zajema tudi pisanje seminarskih nalog, oddaje poročil, v 2. in 3. letniku tudi več oblikovalskega dela, fotografiranje, oblikovanje spletnih strani. Če sproti slediš predavanjem je učenja malo, sicer pa se po moji oceni vsakega predmeta za izpit naučiš v manj kot tednu dni. Največ študentov ima v 1. letniku težave pri Matematiki, Fiziki in/ali Kemiji, saj se jih veliko vpiše na to smer predvsem zaradi njenega umetniškega vidika in jim je ta »naravoslovni« del v imenu naše fakultete zgolj nepotrebno breme. Pri večini predmetov je dana možnost opravljanja s kolokviji. Osnovno gradivo za predmete v večini primerom posreduje profesor sam. Študij se mi zdi zelo raznolik z obsežnim naborom različnih predmetov.«

Marika Gönc, program: UN Načrtovanje tekstilij in oblačil
»Na tem programu ni sprejemnih izpitov. Študij ti je pisan na kožo, če te veselijo naravoslovni predmeti, Tekstilije, Ustvarjalno reševanje problemov, Odnos trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, ter bi rad prispeval k oblikovanju trajnostne vizije prihodnosti. Dnevno delo v 1. letniku obsega učenje matematike, fizike, kemije in vlaken. V 2. letniku se dnevno delo povsem spremeni in je več praktičnega dela, kar obsega laboratorijske vaje, risanje vezav in krojev ter pisanje seminarskih nalog. Profesorji so zelo razumevajoči in dobro predavajo snov. Vaje so obvezne in zelo pomagajo pri razumevanju teorije, medtem ko predavanja običajno niso obvezna. Za večino so najtežji predmeti Matematika, Fizika in Organska ter Anorganska kemija, vendar je zahtevnost teh predmetov odvisna od predznanja. Od profesorjev dobimo veliko večino učnega gradiva v obliki PowerPoint drsnic in raznih videov, vendar so v knjižnici dostopne tudi zelo dobre knjige. Treba je kupiti le nekaj skript, ki se dobijo pri knjižničarki.«

Roman Rus, program: UN Grafične in interaktivne komunikacije
»Dnevno delo v prvem letniku obsega učenje matematike, fizike in kemije. V drugem letniku pa se dnevno delo povsem spremeni, saj je treba tedensko oddajati vaje, iz katerih na koncu narediš portfolio. Dnevno porabim za faks kakšno uro, seveda pa se pred oddajo portfoliov (fotoknjige, video, plakati, animacije …) delo zavleče pozno v noč. Najtežji predmeti so organska kemija, fizika in matematika. Večino izpiskov, starih testov se dobi na strani www.giik.si, ki precej olajša študij. Knjig ni treba kupovati, potreben pa je nakup nekaj skript, ki se jih dobi pri vratarju. Ker sta me že prej zanimala fotografija in oblikovanje, sem se odločil za to smer, ki pokriva široko področje od tiska, fotografije, animacije, tipografije do spletnih strani in videa. S tem dobiš širši pogled, kar pa je lahko tudi slabo, če te zanima samo določeno področje.«

Zala Čuden, program: UN Grafične in interaktivne komunikacije
»Razmerje med teorijo in prakso je 50:50, vendar menim, da bi bilo potrebne več prakse. Zame je bil najbolj zanimiv predmet tipografija, ker smo izdelali nove črke. Pri vseh vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih sicer ne, le pri matematiki. Bolje pa je da si tudi na drugih predmetih, da lažje razumeš, predvsem pri predmetu barvno upravljanje. Učim se bolj kampanjsko, dnevno približno eno uro, pred izpitom pa strnjeno 3 dni. Pri učenju so mi najbolj pomagali zapiski starejših letnikov, ostale študijske literature nisem kupovala, pa tudi sejma rabljene študijske literature nimamo. Študentsko delo stalno opravljam poleg študija, saj imam dovolj prostega časa.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: opravlja se preizkus likovne nadarjenosti. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa: 70 % preizkus, 20 % splošna matura in 10 % uspeh v 3. in 4. letniku. Izbirajo tudi kandidate s poklicno maturo: 70 % preizkus, 10 % poklicna matura, 10 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: snovanje novih vzorcev, modelov, kolekcij, ekonomska propaganda, raziskovanje tržišča.

Katarina Kmet, program: UN Oblikovanje tekstilij in oblačil 
»Študij oblikovanja tekstilij in oblačil je zelo kreativen. Temelji predvsem na projektnem delu. Če redno obiskuješ predavanja, ti priprava na kolokvije ne vzame več kot teden dni učenja. Večino izpitov se da opraviti brez posebnih težav. Meni osebno je bil v 1. letniku najtežji izpit iz tekstilnih surovin, kjer se učiš teorijo o sestavi različnih vlaken. Kar nekaj drugih študentov je imelo težave s predmetom kompozicija tkanin in pletenin. Vaje so obvezne in zelo pomagajo pri razumevanju teorije. Ob študiju modnega oblikovanja je mogoče opravljati tudi študentsko delo, vendar priporočam delo le ob vikendih. Preden se vpišeš moraš vedeti, da študij ni poceni, saj si moraš večino materialov kupiti sam. Največ dela in denarja je vloženo v modno revijo na tednu mode v Ljubljani. Fakulteta organizira tudi razstave in delavnice. Priporočam, da se udeležite čim več takšnih projektov, saj vam razširijo portfolio, hkrati pa vzpostavite stik z ljudmi v praksi. Skratka omogoča polno zanimivih priložnosti, hkrati pa veliko trdega dela in potrpljenja.«

Eva Lipnik, program: UN Oblikovanje tekstilij in oblačil
»Za vpis na študij Oblikovanja tekstilij in oblačil je potrebno opraviti sprejemni izpit. Ta traja 2 dni v začetku julija, stane okrog 60€ in je sestavljen iz preizkusa oblikovanja oblačil, preizkusa oblikovanja tekstilij in slikanja človeške figure. Pri študiju je več praktičnega dela
kot učenja. Veliko se riše, šiva, eksperimentira. Priporočam delo na faksu v šivalnici, saj se tako veliko več naučiš od sošolcev in drugih letnikov, kot če delaš doma. Povprečen študent ne potrebuje veliko učenja z redkimi izjemami. Če kdo potrebuje več informacij glede potrebne količine znanja pri določenem profesorju, pa se vedno lahko obrne na svojega tutorja ali povpraša študente višjega letnika. Pri oblikovalskih predmetih se večinoma za izpit oddajajo projekti, morda je kje še kak krajši test. Izpiti pri tehnoloških (tekstilnih) in teoretičnih predmetih so pisni, pri večini je potrebno opraviti še vaje ali napisati seminarsko nalogo. Na tem faksu dobiš drugo družino. Večina študentov je zelo povezanih prav zaradi specifičnega načina študija, ki zahteva veliko sodelovanja in praktičnega dela.«

Barbara Krmelj, program: UN Oblikovanje tekstilij in oblačil
»Za sprejem na naš program je treba uspešno opraviti sprejemni izpit, katerega zahtevnost je primerna nadaljnjemu delu. Največkrat sem cele dneve na, dnevno še vsaj 3 ure za računalnikom, učim pa se sproti. Prosti čas se običajno meša z delom, je pa težko zraven študija še delati. V sklopu faksa se organizirajo razstave, izven faksa se dogajajo novi projekti ipd. Najbolj zanimiv predmet je vsekakor oblikovanje oblačil, kjer imamo največ možnosti za kreativnost. Od predmetov, ki so nam študentom v izziv so to večinoma tisti, kjer se moramo usesti za knjigo in se učiti, in takšni so v večini za naš bodoči poklic dokaj neuporabni. Literaturo dobimo v knjižnici, dobro smo povezani tudi z višjimi letniki, od katerih dobimo potrebno gradivo. Bodočim študentom svetujem, naj se najprej prepričajo, če si to res želijo in če so pripravljeni vsak dan posebej vlagati v znanje.«

David Bacali, program: Oblikovanje tekstilij in oblačil
»Za študij Oblikovanja tekstilij in oblačil je treba opraviti sprejemne izpite, ki pa zame niso bili zahtevni. Med študijem delamo predvsem na projektih, za kar porabim do deset ur na dan. Učim se kampanjsko, približno tri dni pred izpitom. V prvem letniku je po mojem mnenju najtežji predmet kompozicije tkanin in pletenin. Obvezni predmet, kjer se preverja prisotnost, je oblikovanje oblačil, vendar je za razumevanje snovi priporočljivo, da predavanja in vaje obiskuješ tudi pri predmetu tekstilne surovine. Med svojim študijem nimam veliko prostega časa, ta je omejen le na občasne vikende, zato tudi ob študiju nimam dovolj časa, da bi opravljal študentsko delo. Kljub zahtevnosti pa je študij oblikovanja zelo zanimiv.«

VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): TEKSTILNO IN OBLAČILNO INŽENIRSTVO, GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: samo Grafična in medijska tehnika, šolnina za študijsko leto 2021/2022 znaša za 1. letnik 3.000 €.
Zaposlitev: razvoj novih izdelkov v industriji, pedagoško delo, strokovno delo v javnih službah in zastopništvih, vodi in načrtuje procese v grafični industriji in na področju interaktivnih komunikacij.

Matic Strgar, program: VS Grafična in medijska tehnika 
»Dodiplomski študij sem opravljal na NTF, smer grafična in medijska tehnika VŠ. Velik del študija temelji na projektnem delu, kar ti seveda vzame veliko časa. Poleg projektov imamo seveda tudi bolj teoretično naravnane projekte, ki pa navadno ne zahtevajo veliko domačega dela. Študij je bil zelo dobra naložba za prihodnost, poda ti osnove iz zelo velikega spektra področij, ob enem pa ti znanja oblikovanja in medijev podkrepi s poznavanjem tehnoloških principov, ki se odvijajo v ozadju. Velika pozitiva študija je tudi odličen odnos med profesorji in študenti. Za študij sem se odločil, ker sem želel študirati nekaj v povezavi s fotografijo. Gradiva v veliki večini ni potrebno kupovati, tako tudi nimamo organiziranega sejma za rabljene literature. Večina 1. letnikov se ustraši predmetov, kot so matematika in kemija, ampak brez skrbi. Profesorji so zelo razumevajoči in dobro predavajo snov. Skozi celoten dodiplomski študij sem delal preko študenta, zato sem imel posledično malo prostega časa, vendar je vse mogoče.«

Klara Skube, program: Grafična in medijska tehnika
»Pri študiju grafike je potrebno veliko sprotnega dela, kar obsega delo na različnih projektih pri posameznih predmetih, pisanje seminarskih nalogi itd. Poleg obveznosti na faksu je dela vsaj še za 2 uri doma. Prostega časa mi na koncu dneva ostane dovolj še za moje hobije. Večini študentov so najtežji predmeti matematika, fizika ali kemija, saj prihajajo iz različnih srednjih šol, vendar se z učenjem vse da narediti. Učno gradivo se dobi od predhodnikov ali pa v knjižnici. Za knjige se na splošno ne zapravi veliko. Osebno mi je bil najbolj všeč predmet 3D modeliranje, ker je to področje, ki me zelo zanima. Prisotnost na vajah je obvezna in se tudi preverja, medtem ko predavanja običajno niso obvezna. Če te področje grafike zanima, je lahko celoten študij zelo zanimiv. Po zaključenem dodiplomskem študiju imam v načrtu narediti še podiplomskega, nato pa se zaposliti.«