HTML Code here
Naravoslovnotehniška fakulteta

Naravoslovnotehniška fakulteta

Naravoslovnotehniška fakulteta NFT je sestavljena iz 4 oddelkov – Oddelek za geologijo, Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje, Oddelek za materiale in metalurgijo, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 12 Aškerčeva cesta, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Jasna Teichmeister (OTGO), Majda Štrakel (OG, OGR, OMM), Barbara Lavrinc (OTGO)
Funkcija: študentski referat
Uradne ure: vsak dan, točni urniki so objavljeni na spletni strani
Mail: [email protected]
Telefon: 01/47 04 500 (NTF, Oddelek za materiale in metalurgijo, Oddelek za geologijo in Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje), 01 200 32 00 (Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje)
Spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 10
Št. podiplomskih programov: 6 (II. stopnja) in 3 (III. stopnja)

Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani sestavljajo jo štirje oddelki:

  • Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje,
  • Oddelek za materiale in metalurgijo,
  • Oddelek za geologijo,
  • Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje.

Fakulteta deluje na večih lokacijah v Ljubljani. Povsod so sodobno opremljeni laboratoriji in knjižnice, ki omogočajo kvaliteten študij in vrhunske raziskave. Učitelji, raziskovalci in študentje sodelujejo z gospodarstvom in so vpeti v mednarodne projekte.
vir spletna stran fakultete


Dodiplomski programi NTF:

  • Geologija
  • Geotehnologija in okolje
  • Geotehnologija in rudarstvo VS
  • Inženirstvo materialov
  • Metalurške tehnologije VS
  • Načrtovanje tekstilij in oblačil
  • Grafične in interaktivne komunikacije
  • Oblikovanje tekstilij in oblačil
  • Tekstilno in oblačilno inženirstvo VS
  • Grafična in medijska tehnika VS

Podiplomski programi NTF:

II. stopnja

  • Geologija (II. stopnja)
  • Geotehnologija (II. stopnja)
  • Metalurgija in materiali (II. stopnja)
  • Načrtovanje tekstilij in oblačil (II. stopnja)
  • Grafične in interaktivne komunikacije (II. stopnja)
  • Oblikovanje tekstilij in oblačil (II. stopnja)

III. stopnja

  • Znanost in inženirstvo materialov (III. stopnja)
  • Varstvo okolja (III. stopnja)
  • Grajeno okolje (III. stopnja)

Oddelek za geologijo

Oddelek za geotehnologijo, rudarstvo in okolje

Oddelek za materiale in metalurgijo

Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura, 50 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu matematika ali tuj jezik (slednji v primeru, če je kandidat matematiko že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir geologije UN
Zaposlitev: geološka podjetja, znanstveno-raziskovalni inštituti, rudarstvo, gradbeništvo

 

Lan Zupančič, program: Geologija, 3. letnik
»Iz izkušenj lahko rečem, da se mi sprotno delo najbolj obrestuje. Na dan delam za faks dve do tri ure, zato mi za izpit ali kolokvij ne ostane veliko dela, saj le ponovim vse skupaj in odpišem kot se zagre! Najtežji predmeti so matematika in fizika v prvem letniku ter v drugem strukturna geologija. Sami predmeti niso zahtevni, edina stvar, ki bi jo izpostavil pri naštetih, je ta, da potrebuješ dobro prostorsko predstavo, kar nekaterim lahko dela težave. Najhitrejša pot do študijskega gradiva so starejši letniki in njihovi zapiski ter stari izpiti. Vse knjige se da tudi dobiti v knjižnici na našem oddelku, oz. po drugih knjižnicah v Ljubljani. Oddelek za geologijo je znan po tem, da ponuja veliko prakse, tako na sami fakulteti kot tudi na terenu. Vsekakor se splača hoditi na predavanja in vaje, slednje so obvezne. Študenti sami si velikokrat organiziramo ekskurzije in tabore v okviru našega Društva študentov geologije, odkar pa imamo na fakulteti svojo karierno svetovalko, je v okviru fakultete oz. Univerze v Ljubljani na voljo vrsto brezplačnih delavnic. Zelo priporočam.«

Simon Stefanič, smer: Geologija, 2. letnik
»Za študij porabim približno pol ure na dan. Dnevno delo obsega ponavljanje snovi preteklega dneva, seminarske naloge … Pred izpitom se učim približno 2 tedna. Večinoma se učim le pred izpitom. V prvem letniku je najtežja matematika. Zahtevna je zaradi profesorja in če nimaš predznanja iz srednje šole. Stare teste se dobi od študentov višjega letnika. Skripte redno pridobivaš od profesorjev. V 1. letniku je nekaj več teorije, saj so še zmeraj predmeti, kot so fizika, matematika, kemija, v 2. letniku pa je več prakse, saj so predmeti bolj strokovno usmerjeni. Preverjanje prisotnosti je odvisno od profesorja. Vaje so obvezne, predavanja ne. Na faksu mi je všeč predvsem sproščeno vzdušje, prijazne profesorice in profesorji ter veliko dela na terenu. Prostega časa ostane veliko, če si ga pametno razporediš. Vsako leto je spoznavni žur faksa, med letom pa so organizirani GEO tabori. Zraven študija ne delam. Veliko časa mi ostane za igranje bobnov in igranje različnih športov.«

Špela Šerjak, smer: Geologija
»Najbolj zanimiv predmet mi je sedimentologija, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Večino študentov je v največji izziv predmet tektonika, kajti snov je zelo obsežna in kompleksna. Predavanja niso obvezna, je pa dobro, da si prisoten, medtem pa so vaje so obvezne. Imamo zelo dober odnos s profesorji, z njimi se lahko dogovoriš vse. Zapiske si pišemo sami, največ ostalega gradiva pa dobimo od starejših študentov, kar je tudi cenovno zelo ugodno. Običajno se med letom učim sproti, za kar porabim 2–3 ure na teden, pred izpiti pa začnem z učenjem vsaj en teden prej. Študentski žurov je veliko, prirejajo jih skoraj vsak teden, obisk je velik in so dobri. Na geologijo sem se vpisala, ker me naravoslovje zelo zanima.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOTEHNOLOGIJA IN OKOLJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu matematika, fizika ali tuj jezik (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir geotehnologije UN
Zaposlitev: raziskovalec, projektant na področju rudarstva, gradbeništva, javne uprave in v raziskovalnih ter znanstvenih inštitucijah doma in v tujini.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir rudarstva in geotehnologije VS
Zaposlitev: raziskovalec, projektant na področju rudarstva, gradbeništva, javne uprave in v raziskovalnih ter znanstvenih inštitucijah doma in v tujini.

 

Nika Köveš, program: Geotehnologija in okolje
»Za pisanje sprotnih vaj, ponovitve snovi, pisanje seminarskih nalog rabim okoli 2 do 3 ure na dan. Sproti se skušam učiti predmete, ki mi ne ležijo najbolj, pred izpitom pa nekaj dni prej (3, 4 dni). Rešujem računske vaje, primere, naloge, ki smo jih rešili na faksu, da si lahko preverim rezultate. Najtežji predmeti zahtevajo veliko vaje, obveznih predavanj, zapiskov, posvetovanj s profesorji – to so matematika, kemija, fizika in mehanika. Knjige se dobijo v dveh knjižnicah na faksu, za stare teste je potrebno pocukati za rokav starejše študente, tutorje. Če pa je kaj nujno potrebno kupiti pa je najboljše, da en kupi, ostali prefotokopirajo in si razdelijo stroške. V 1. letniku je največja selekcija študentov, zato se tudi prisotnost takrat največ preverja. Sprva imamo več teorije in računanja, v 3. letniku pa je predpisana praksa. Najbolj zanimivi so mi strokovni predmeti, kjer se učimo dejanske, realne stvari, ki se nam lahko zgodijo na delovnem mestu. Fakulteta je v stiku s Kariernimi centri in konstantno obvešča o izobraževanjih, tečajih ipd., prav tako pa fakulteta organizira dogodke za zabavo, druženje, šport, kulturo ter
izobraževanje.«

David Oprešnik, smer: Geotehnologija in rudarstvo, absolvent
»Dnevno za študij porabim od 1–2 uri. Pred izpitom se učim 2–3 dni, večinoma ne delam sproti, odvisno od predmeta. Najtežja predmeta sta statika in trdnost. Rabljene knjige je mogoče dobiti v knjižnici na fakulteti, stare teste oziroma skripte lahko dobiš samo od starejših študentov. Najbolj zanimiv predmet na fakulteti je recimo tehnično rudarstvo I, II zaradi profesorja in tematike. Pri nekaterih predavanjih je obvezna prisotnost in se tudi preverja, pri drugih pa ni. Dobro je, da si prisoten pri matematiki, statiki, mehaniki – torej pri težjih predmetih. Dobra stvar faksa je, da ni tako zahteven kot drugi faksi. Časa mi ostane dovolj za druženje s prijatelji. Občasno se najde kakšno kratkotrajno delo. Na fakulteti so organizirane razne dejavnosti, ki bi mi sigurno pomagale v karieri.«

Janja MuzelJanja Muzel, smer: Geotehnologija in okolje
»Naš faks je poln izzivov in novega znanja na vsakem koraku. Zanimiv je po svoji notranjosti, kjer je polno razstavljenih kamnin in mineralov ter različnih laboratorijev. Manj nas je kot na večini drugih fakultet, zato so dobre možnosti za zaposlitev po dokončanem študiju. Izbrala sem ga, ker sem po naravi tehnični človek, ki stremi za novimi izzivi, in vsakdo, ki si želi enako, naj se odloči za smer Geotehnologija in okolje. Vsako leto za bruce pripravimo tako imenovani Skok čez kožo, to je stara rudarska tradicija. Najtežja predmeta sta zagotovo statika in mehanika tal. Zahtevna sta, ker se te snovi v gimnaziji ne poučuje. Stare teste, skripte in ostalo gradivo se dobi pri študentih višjih letnikov ali pa v knjižnici Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje. Študenti nižjih letnikov imajo zopet obvezno prakso. Najbolj zanimivi predmeti so mehanika tal, temeljenje objektov in vrtanje.«

Žan Turnšek, smer: Geotehnologija in rudarstvo
»Študij je zanimiv, edina negativna stvar je, da se na smer vpiše zelo majhno število študentov in vseh predavanj ne izvajajo. V našem letniku smo štirje študentje. Knjige si predvsem izposojamo, zapiske si delamo sami, ker je bolj učinkovito. Teorija in praksa se prepletata, eden najbolj zanimivih predmetov je mehanika tal. Pri večini predmetov se prisotnost preverja. Dnevno porabim do 2 uri za sprotno delo, posledično porabim pred izpitom manj časa, ker si snov zapomnim, torej se učim približno 2 dni pred izpitom. Zaradi obsega snovi je najtežji predmet kemija. Fakulteta ima eno najstarejših tradicij ljubljanske univerze, Skok čez kožo, prav tako imamo organizirane študentske žure.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): INŽENIRSTVO MATERIALOV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: da, šolnina za šolsko leto 2017/2018 za 1. letnik znaša 5.500 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir materialov UN
Zaposlitev: industrija, raziskovalne inštitucije, učitelj, javne službe.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): METALURŠKE TEHNOLOGIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina za šolsko leto 2017/2018 za 1. letnik znaša 4.000 evrov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir metalurgije VS
Zaposlitev: industrija, raziskovalne inštitucije, učitelj, javne službe.

 

Anže Bajželj, program: Inženirstvo materialov, 3. letnik
»Za faks porabim veliko časa, s sprotnim delom sledim vsebini – dnevno urejam zapiske, pišem domače naloge in seminarsketer poročila, pred izpitom pa podrobneje pregledam snov. Zaradi obsežnosti snovi med zahtevnejše predmete spadajo matematika, osnove mehanike, fizikalna metalurgija in struktura materialov. Gradivo dobimo od starejših študentov ter v knjižnici. Razmerje med teorijo in prakso je približno 70:30, teorija prevladuje predvsem v nižjih letnikih. Ali je prisotnost na predavanjih obvezna, je odvisno od posameznega profesorja – je pa v prvem letniku dobro hoditi, da pridobiš osnove in podlago znanja. Naš faks je zanimiv, ker ponuja ogromno praktičnega znanja, daje dobre možnosti za zaposlitev, veliko je štipendij, profesorji pa vedno popestrijo vsakdan na faksu. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa za šport in druženje s prijatelji.«

Aljoša Radić, smer: Metalurške tehnologije, 3. letnik
»Učim se predvsem pred izpiti, po navadi en teden prej, odvisno od izpita. Sprotno delo predstavljajo poročila laboratorijskih vaj, ki so nekoliko bolj obsežna v 3. letniku. V prvem letniku sta gotovo najtežja matematika 1 in 2, če študent nima predznanja iz srednje šole. Vse potrebno učno gradivo priskrbijo profesorji, izpite in kolokvije pa študentje višjih letnikov. Teorije je veliko več, prakse je le nekaj pri laboratorijskih vajah. Najbolj zanimiv je predmet toplotna obdelava, pri katerem povzamemo in nagradimo znanje iz nižjih letnikov. Predavanja niso obvezna, na vajah pa po navadi zahtevajo 80 % prisotnost. Prisotnost je na splošno priporočljiva v čim večjem delu. Faks ni preveč zahteven, če te stvar le malo zanima. Prostega časa je dovolj, razen v izpitnem obdobju. V prostem času delam in se ukvarjam z različnimi dejavnostmi. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti.«

Jakob_KranerJakob Kraner, smer: Inženirstvo materialov
»Za program inženirstvo materialov sem se odločil zaradi številnih štipendij in lažje zaposlitve po končanem študiju. Višji kot je letnik, manj je teorije in več prakse. Vsak dan porabim za faks, poleg predavanj in vaj še eno uro za sprotno delo. Sprotno učenje je seveda pomembno, ampak težje izvedljivo. Najbolj zanimiv predmet je v 1. letniku termodinamski praktikum. Večini študentov sta v izziv predmeta matematika in kemija, predvsem zaradi obsega snovi. Učno gradivo lahko kopiramo od višjih letnikov, s katerimi dobro sodelujemo. To je tudi najcenejša varianta. Ne glede na vse obveznosti, mi na koncu dneva ostane dovolj časa, odvisno pa tudi od dneva in urnika. Zelo zanimivo je tudi, da naša fakulteta izvaja najstarejši običaj na ljubljanski univerzi, imenuje se Skok čez kožo.«

Haris Salihagić Hrenko

Haris Salihagić Hrenko, smer: Inženirstvo materialov
»V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti matematika, fizika in kemija, zaradi velikega obsega snovi. Dnevno sicer za študij porabim eno uro v povprečju, pred izpitom pa približno en teden, da vse predelam. Uporabljam skripte in zapiske, ki jih kupim ali dobim od starejših študentov ali profesorjev, sejma rabljene literature pa na faksu ni, vsaj ne da bi vedel zanj. Najugodnejša varianta fotokopiranje, sicer sem za gradivo porabil približno 30 evrov. Razmerje med teorijo in prakso je 70:30. Menim, da je najbolj zanimiv predmet livarstvo, ker je največji odstotek praktičnega dela. Na vaje je treba hoditi, na predavanjih udeležba ni nujna. Mesečno so organizirani žuri, kjer se lahko spoznavamo med seboj in navezujemo stike, nekaj časa pa mi ostane tudi za druge stvari.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL, GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov in zaposlitve: diplomirani tekstilni inženir UN – razvoj novih izdelkov v industriji, pedagoško delo, strokovno delo v javnih službah in zastopništvih, diplomant grafičnih komunikacij (UN) – vodi in načrtuje procese v grafični industriji in na področju interaktivnih komunikacij.

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: opravlja se preizkus likovne nadarjenosti. Kako poteka, pa v intervjuju. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa: 70 % preizkus, 20 % splošna matura in 10 % uspeh v 3. in 4. letniku. Izbirajo tudi kandidate s poklicno maturo: 70 % preizkus, 10 % poklicna matura, 10 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani oblikovalec tekstilij in oblačil (UN)
Zaposlitev: snovanje novih vzorcev, modelov, kolekcij, ekonomska propaganda, raziskovanje tržišča.

VISOKOŠOLSKA STROKOVNA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): TEKSTILNO IN OBLAČILNO INŽENIRSTVO, GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: samo Grafična in medijska tehnika, šolnina za študijsko leto 2017/2018 znaša za 1. letnik 3000 evrov
Strokovni naslovi diplomantov in zaposlitve: diplomirani tekstilni inženir VS – razvoj novih izdelkov v industriji, pedagoško delo, strokovno delo v javnih službah in zastopništvih, diplomant grafične in medijske tehnike (VS) – vodi in načrtuje procese v grafični industriji in na področju interaktivnih komunikacij.

 

Eva Lipnik, program: Oblikovanje tekstilij in oblačil, 3. letnik
»Za vpis na študij Oblikovanja tekstilij in oblačil je potrebno opraviti sprejemni izpit. Ta traja 2 dni v začetku julija, stane okrog 60€ in je sestavljen iz preizkusa oblikovanja oblačil, preizkusa oblikovanja tekstilij in slikanja človeške figure. Pri študiju je več praktičnega dela
kot učenja. Veliko se riše, šiva, eksperimentira. Priporočam delo na faksu v šivalnici, saj se tako veliko več naučiš od sošolcev in drugih letnikov, kot če delaš doma. Povprečen študent ne potrebuje veliko učenja z redkimi izjemami. Če kdo potrebuje več informacij glede potrebne količine znanja pri določenem profesorju, pa se vedno lahko obrne na svojega tutorja ali povpraša študente višjega letnika. Pri oblikovalskih predmetih se večinoma za izpit oddajajo projekti, morda je kje še kak krajši test. Izpiti pri tehnoloških (tekstilnih) in teoretičnih predmetih so pisni, pri večini je potrebno opraviti še vaje ali napisati seminarsko nalogo. Na tem faksu dobiš drugo družino. Večina študentov je zelo povezanih prav zaradi specifičnega načina študija, ki zahteva veliko sodelovanja in praktičnega dela.«

Roman RusRoman Rus, smer: Grafične in interaktivne komunikacije
»Dnevno delo v prvem letniku obsega učenje matematike, fizike in kemije. V drugem letniku pa se dnevno delo povsem spremeni, saj je treba tedensko oddajati vaje, iz katerih na koncu narediš portfolio. Dnevno porabim za faks kakšno uro, seveda pa se pred oddajo portfoliov (fotoknjige, video, plakati, animacije …) delo zavleče pozno v noč. Najtežji predmeti so organska kemija, fizika in matematika. Večino izpiskov, starih testov se dobi na strani www.giik.si, ki precej olajša študij. Knjig ni treba kupovati, potreben pa je nakup nekaj skript, ki se jih dobi pri vratarju. Ker sta me že prej zanimala fotografija in oblikovanje, sem se odločil za to smer, ki pokriva široko področje od tiska, fotografije, animacije, tipografije do spletnih strani in videa. S tem dobiš širši pogled, kar pa je lahko tudi slabo, če te zanima samo določeno področje.«

Barbara_KrmeljBarbara Krmelj, smer: Oblikovanje tekstilij in oblačil
»Za sprejem na naš program je treba uspešno opraviti sprejemni izpit, katerega zahtevnost je primerna nadaljnjemu delu. Največkrat sem cele dneve na, dnevno še vsaj 3 ure za računalnikom, učim pa se sproti. Prosti čas se običajno meša z delom, je pa težko zraven študija še delati. V sklopu faksa se organizirajo razstave, izven faksa se dogajajo novi projekti ipd. Najbolj zanimiv predmet je vsekakor oblikovanje oblačil, kjer imamo največ možnosti za kreativnost. Od predmetov, ki so nam študentom v izziv so to večinoma tisti, kjer se moramo usesti za knjigo in se učiti, in takšni so v večini za naš bodoči poklic dokaj neuporabni. Literaturo dobimo v knjižnici, dobro smo povezani tudi z višjimi letniki, od katerih dobimo potrebno gradivo. Bodočim študentom svetujem, naj se najprej prepričajo, če si to res želijo in če so pripravljeni vsak dan posebej vlagati v znanje.«

Klara Skube, smer: Grafična in medijska tehnika
»Pri študiju grafike je potrebno veliko sprotnega dela, kar obsega delo na različnih projektih pri posameznih predmetih, pisanje seminarskih nalogi itd. Poleg obveznosti na faksu je dela vsaj še za 2 uri doma. Prostega časa mi na koncu dneva ostane dovolj še za moje hobije. Večini študentov so najtežji predmeti matematika, fizika ali kemija, saj prihajajo iz različnih srednjih šol, vendar se z učenjem vse da narediti. Učno gradivo se dobi od predhodnikov ali pa v knjižnici. Za knjige se na splošno ne zapravi veliko. Osebno mi je bil najbolj všeč predmet 3D modeliranje, ker je to področje, ki me zelo zanima. Prisotnost na vajah je obvezna in se tudi preverja, medtem ko predavanja običajno niso obvezna. Če te področje grafike zanima, je lahko celoten študij zelo zanimiv. Po zaključenem dodiplomskem študiju imam v načrtu narediti še podiplomskega, nato pa se zaposliti.«

Zala Čuden

Zala Čuden, smer: Grafične in interaktivne komunikacije
»Razmerje med teorijo in prakso je 50:50, vendar menim, da bi bilo potrebne več prakse. Zame je bil najbolj zanimiv predmet tipografija, ker smo izdelali nove črke. Pri vseh vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih sicer ne, le pri matematiki. Bolje pa je da si tudi na drugih predmetih, da lažje razumeš, predvsem pri predmetu barvno upravljanje. Učim se bolj kampanjsko, dnevno približno eno uro, pred izpitom pa strnjeno 3 dni. Pri učenju so mi najbolj pomagali zapiski starejših letnikov, ostale študijske literature nisem kupovala, pa tudi sejma rabljene študijske literature nimamo. Študentsko delo stalno opravljam poleg študija, saj imam dovolj prostega časa.«

David BacaliDavid Bacali, smer: Oblikovanje tekstilij in oblačil
»Za študij Oblikovanja tekstilij in oblačil je treba opraviti sprejemne izpite, ki pa zame niso bili zahtevni. Med študijem delamo predvsem na projektih, za kar porabim do deset ur na dan. Učim se kampanjsko, približno tri dni pred izpitom. V prvem letniku je po mojem mnenju najtežji predmet kompozicije tkanin in pletenin. Obvezni predmet, kjer se preverja prisotnost, je oblikovanje oblačil, vendar je za razumevanje snovi priporočljivo, da predavanja in vaje obiskuješ tudi pri predmetu tekstilne surovine. Med svojim študijem nimam veliko prostega časa, ta je omejen le na občasne vikende, zato tudi ob študiju nimam dovolj časa, da bi opravljal študentsko delo. Kljub zahtevnosti pa je študij oblikovanja zelo zanimiv.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Geotehnologija in okolje
/ brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Geotehnologija in rudarstvo VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Geologija brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Inženirstvo materialov (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Inženirstvo materialov (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Metalurške tehnologije VS (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Metalurške tehnologije VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Grafična in medijska tehnika VS (redni) 76 79 80 79
Grafična in medijska tehnika VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Grafične in interaktivne komunikacije brez omejitve brez omejitve, 56 za 2. in 3. željo 60 brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 54
Načrtovanje tekstilij in oblačil brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Oblikovanje tekstilij in oblačil 65,62 56,87 55,25 56,12
Tekstilno in oblačilno inženirstvo VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline