Medicinska fakulteta Maribor

POSLANSTVO

Medicinska fakulteta Maribor je učna ustanova, na kateri izvajamo dejavnosti na področju izobraževanja, znanstveno-raziskovalnega dela, osebnostnega in družbenega razvoja ter napredka. Naše temeljne vrednote in prizadevanja so biti odprta učna ustanova z najvišjimi etičnimi in moralnimi vrednotami, enakopravnost in partnerstvo vseh sodelujočih ter akademska svoboda.

VIZIJA

Biti ugledna, zaželjena, uveljavljena, varna, mednarodno naravnana in prepoznavna učna ustanova z elementi odličnosti vpeta v bližnje in daljno okolje.

vir spletna stran fakultete

Dodiplomski program:

• Splošna medicina (enoviti magistrski program)

Podiplomski program:

• Biomedicinska tehnologija

Vpisni pogoji in mnenja študentov

ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM: SPLOŠNA MEDICINA (6 let)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 35 % splošna matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku in 45 % uspeh pri posameznih predmetih mature (matematika, tuji jezik in en naravoslovni predmet – biologija, fizika ali kemija).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov: doktor/doktorica medicine
Zaposlitev: ambulante, bolnišnice, zavod za varstvo zdravja.

Vito Novak, program: UN Splošna medicina
»Zahtevno je biti sprejet, zahteven je študij, a ga ne bi zamenjal. Gre za študij na eni najbolj sodobno opremljenih fakultet daleč naokoli. Imamo vse, kar potrebujemo za razvoj v uspešnega zdravnika. Študij zahteva relativno veliko sprotnega dela – k temu te praktično ”prisilijo” sprotni kolokviji, ki jih moraš opraviti, da sploh lahko pristopiš k izpitu (ne pri vseh predmetih). Kot najtežji predmet 1. letnika bo skoraj vsak študent medicine izpostavil Anatomijo s histologijo in embriologijo. Gre za zelo obsežen predmet, ki postavlja temelje za celotno nadaljevanje. V 3. letniku se začne praksa v UKC Maribor, ki se kombinira z veliko teorije na fakulteti. Na fakulteti je zelo dobro organizirano in aktivno Društvo študentov medicine Maribor (DŠMM), pod okriljem katerega delujejo mnogi projekti, kjer se ukvarjamo z marsikatero temo, kot je npr. šport in rekreacija, ozaveščanje o pomenu prve pomoči.«

Mina Vrtovec, program: Splošna medicina
»Študij medicine je zahteven, a nikakor tako zastrašujoč, kot se sprva zdi. Sčasoma se navadiš na delo in se s svojim tempom »pregrizeš skozi.« Meni je bila največji šok Anatomija, ker razumevanje ne pomaga povsem – treba je si je zapomniti ogromno količino podatkov, tako ali drugače. Sama se v gimnaziji nikoli nisem “piflala”, pri anatomiji pa druge izbire ni. Ostale predmete se da razumeti, povezovati znanje z že usvojenim, zato so mi bili bolj všeč. Za obveznost udeležbe pove vsak profesor sproti. Za Anatomijo so predavanja manj obiskana, ker se večina študentov ne znajde v plazu latinskih besed, bi pa priporočala Fiziologijo in Mikrobiologijo, saj so to zanimiva predavanja, ki omogočajo boljše razumevanje. V prvih dveh letnikih se razmerje med teorijo in prakso bolj nagiba k teoriji (čeprav se res trudijo, laboratorijskih vaj je precej), kasneje dobiš ogromno kliničnih vaj, ki so bolj zanimive. Pozitivni strani študija sta strokovnost in usmerjenost v praktično delo, negativni pa trajanje samega študija in včasih tudi čas, ki ga je potrebno vložiti v učenje. Tutorji ti na začetku študija povedo vse, tudi to, kako dostopati do zapiskov prejšnjih generacij in PDF-jev učbenikov. Učbenikov večina študentov ne prodaja, ti jih pa kolegi iz višjih letnikov posodijo. Prostega časa ostane dovolj. Študentski žuri so po principu »work hard, play harder.« Kaj naj rečem, pridi in se prepričaj!«

Hana Hozjan, program: Splošna medicina
»Ker me zanimajo naravoslovni predmeti, sem se odločila za študij splošne medicine, saj moraš tu snov preprosto razumeti. Predavanja niso obvezna, so pa seminarji in vaje, kjer nam v praksi teorija postane bolj jasna. Teorijo imamo na samem faksu, prakso pa na UKC. Študentje si med seboj radi pomagamo, kar zelo olajša sam študij, še posebej v 1. letniku, kjer je najtežji predmet anatomija, ki pa je poleg fiziologije tudi najbolj zanimiva. Povprečno se začnem učiti 10 dni pred izpitom, za učenje pa porabim 2 uri na dan, razen za celoletne predmete, kjer je pomembno sprotno učenje in stalna prisotnost za lažje razumevanje snovi, saj so ti predmeti težji od ostalih. Na leto porabim okoli 100 € za knjige, ki so najcenejše v bližnji knjigarni, katera ponuja rabljeno literaturo in tudi skripte s predavanj ter stare izpite. Svetujem, da se vključite v društvo študentov že na začetku faksa, saj projekti znotraj le-tega prinašajo točke, s katerimi se lahko udeležimo kliničnih izmenjav.«

Sanja Žašler, program: Splošna medicina
»Na medicino sem se vpisala, ker me zanima veda o boleznih. Na tej smeri je potrebno vložiti kar precej truda – učim se vsak dan po par ur dnevno, pred izpiti pa kakšen teden zelo intenzivno. Imamo veliko seminarjev in v 3. letniku že prakso na kliniki. Na fakulteti je veliko projektov, v katere se lahko dodatno vpišeš. Najbolj zanimiva predmeta sta ‘farma’ in mikrobiologija. Na začetku leta je sejem rabljene literature, na katerem se dobi vse potrebno, dodatno pa na leto porabim za kopije še okoli 100 evrov. Poleg študija imam dovolj časa za delo, študentski žuri pa so super.«

Silvija Švec, program: Splošna medicina
»Za faks sem se odločila zaradi dela z ljudmi. Gradivo se dobi na Medicinec.si, prodajajo tudi rabljeno literaturo in zapiske, najbolj ugoden nakup gradiva pa je preko ponudb Društva študentov medicine Maribor. Prisotnost se povsod preverja, kar je tudi prav zaradi težkih predmetov, kot so anatomija, histologija, farmakologija s toksikologijo, mikrobiologija in fiziologija. Kljub obsežni snovi in nekaterim težkim zahtevam profesorjev pa so tudi zanimivi predmeti, kot je na primer pediatrija, kjer imamo prakso v bolnici in porodnišnici. Prosti  čas imam le med vikendi, zato ne morem delati, sodelujem pa v društvu fakultete Medimedo, za življenje. Faks je naporen zaradi predavanj, seminarjev in vaj čez cel dan, vendar je veliko dela z ljudmi, sošolci so super in mentorji se posvečajo študentom. Dijaki se zato naj ne ustrašijo vseh obveznosti, saj se z malo truda in trde vaje vse da.«

Darko Djurić, program: Splošna medicina
»Vpis na ta študij sem si preprosto vedno želel, sicer pa je potrebno ogromno potrpežljivosti in veselja do dela. Pri vseh predmetih so obvezne vaje in seminarji, za boljše razumevanje snovi pa je dobro, da si prisoten tudi na predavanjih. Vse gradivo se da dobiti v Univerzitetni knjižnici in fotokopirnici. Najtežji izpiti so za večino študentov anatomija, fiziologija in interna medicina. Slednja je bila meni najljubša in najbolj zanimiva, ker vsebuje vsa področja medicine. Učil sem se največ iz knjig, dnevno tudi po 6 ur, pred izpitom pa po 10 ur. Prostega časa je med študijem zelo malo ali bolje rečeno nič. Študentsko delo sem zato iskal le med počitnicami ali ob vikendih. Ko bom študij zaključil, bom opravil pripravništvo, nato pa specializiral kirurgijo.«

Danijela Djurić, program: Splošna medicina
»Nad samim poklicem sem se navdušila že v zgodnjem otroštvu, z delom v bolnici in ljudmi pa je to vedno večje. Na faksu je veliko dela z ljudmi, dobiš veliko praktičnih izkušenj, in po 2. letniku skoraj ni več teoretičnih predmetov, ampak veliko »klinike«. Dnevno za študij porabim približno 3 do 4 ure, saj imamo tedenska preverjanja znanja in obvezna predavanja, kar me sili v sprotno delo. Predvsem pri najtežjih predmetih kot so anatomija, mikrobiologija, interna medicina, ker gre za celoletne predmete, še posebej priporočam vsakodnevno sprotno delo. Tudi prisotnost se stalno preverja. Za učenje uporabljam knjige, ki so zelo drage, zato so najugodnejša varianta fotokopije.«