Domov Filozofska fakulteta Maribor

Filozofska fakulteta Maribor

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru razvija znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo na področju humanističnih, družboslovnih in izobraževalnih ved.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 160 Koroška cesta, Maribor 2000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Mira Mastinšek
Funkcija: Služba za študentske zadeve
Uradne ure: vsak dan med 10. in 12. uro
Mail: [email protected]; Za vpis tujcev: postopke vodi VPIC UM ([email protected]) Informacije za opravljanje izpita iz slovenskega jezika za tuje državljane: http://www.ff.um.si/studenti/informacije/izpit-iz-slovenskega-jezika-za-tujce.dot
Telefon: 02/229 38 40 (centrala)
Spletna stran: http://www.ff.um.si/
Št. dodiplomskih programov: 17
Št. podiplomskih programov: 33

Filozofska fakulteta Maribor izobražuje študente v humanističnem duhu ter odkrivanju in poglabljanju poštene življenjske, raziskovalne in znanstvene resnice.

Poslanstvo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Filozofska fakulteta Maribor razvija znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo na področju humanističnih, družboslovnih in izobraževalnih ved.

V svojih programih bo podpirala človekovo dostojanstvo in globalno pravičnost ter razvijala kulturo dialoga in strpnosti ter znanstveno iniciativnost.

vir spletna stran fakultete


Dodiplomski programi:

  • Univerzitetni enopredmetni študijski program prve stopnje

1. Slovenski jezik in književnost
2. Sociologija in interdisciplinarno družboslovje
3. Psihologija
4. Germanistika
5. Zgodovina

  • Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje

1. Slovenski jezik in književnost
2. Geografija
3. Sociologija
4. Angleški jezik in književnost
5. Prevajalske študije – angleščina
6. Madžarski jezik s književnostjo
7. Pedagogika
8. Filozofija
9. Nemški jezik in književnost
10. Prevajalske študije – nemščina
11. Zgodovina
12. Umetnostna zgodovina

Podiplomski programi

  • Enopredmetni pedagoški magistrski študijski programi druge stopnje: 1. Pedagogika, 2. Slovenski jezik in književnost
  • Dvopredmetni nepedagoški magistrski študijski programi druge stopnje: 1. Anglistika, 2. Filozofija, 3. Medkulturna germanistika, 4. Prevajanje in tolmačenje: smer Prevajanje in smer Tolmačenje, 5. Slovenski jezik in književnost, 6. Zgodovina
  • Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski programi druge stopnje: 1. Filozofija, 2. Geografija, 3. Madžarski jezik s književnostjo, 4. Nemščina kot tuj jezik, 5. Pedagogika, 6. Poučevanje angleščine, 7. Slovenski jezik in književnost, 8. Sociologija, 9. Zgodovina
  • Študijski programi III. stopnje (bolonjski doktorski študijski programi): Filozofija, Germanistične študije, Hungaristične študije, Pedagogika, Slovenistične študije, Sociologija, Vedenjska in kognitivna nevroznanost, Zgodovina

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GERMANISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

V univerzitetni enopredmetni študijski program Germanistika se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a germanist/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Lea Vučko, program: UN Germanistika
»Germanistika je zanimiv in zelo razgiban program, ki nam poda veliko dodatnega znanja. Zanjo sem se odločila, saj me veseli učenje jezika in bi v prihodnosti rada postala profesorica nemščine. Vsi predmeti so obvezni, snov je zanimiva in raznovrstna, hkrati imamo veliko priložnosti za pridobivanje dodatnega znanja. Zajema tudi strokovno snov, na kateri moraš delati trdno in individualno. Najtežji so večinoma predmeti iz literature, saj je snov obsežna in so na izpitu vprašanja esejskega tipa. Pred izpitom se učim okoli 4 ure, saj se učim sproti, na dan pa porabim približno 3 ure za pisanje zapiskov iz predavanj. Profesorji so prijazni in se od njih dobi tudi večino gradiva, preostali del gradiva pa lahko najdemo v knjižnici. Ob študiju imam čas tudi za treninge in za delo ob vikendih.«

Ana Kroneker

Ana Kroneker, program: UN Germanistika
»Za ta študijski program sem se odločila, ker sem že pred leti videla možnost osebne rasti ter kariernih možnosti izven meja Slovenije, in bodočim študentom svetujem isto. Študij se izvaja v blok-izvedbah, kar pomeni, da so predavanja posameznega predmeta hitro končana, vendar pa to za študenta avtomatično pomeni več sprotnega dela. Na dan porabim v povprečju dve uri za učenje, dnevno delo pa zajema predvsem samoiniciativno pripravo na naslednjo študijsko uro, pripravo raznih pisnih izdelkov itd., bi pa poudarila, da se je res treba učiti sproti. Najtežji predmeti so s področja slovnice in jezikoslovja na splošno, tudi morfologije, sintakse ter zlasti književnosti. Predmeti so težki predvsem zaradi dejstva, da je potrebno dobro predznanje nemščine. Prisotnost se na predavanjih preverja, saj je brez sprotnega dela in sprotnih priprav nadaljnje delo v skupini skoraj nemogoče. Za lažje razumevanje pa priporočam, da ste prisotni na predavanjih v sklopu slovnice. Prakse je na začetku študija izredno malo, vendar se po pridobitvi ustrezne količine teoretične snovi situacija ostro obrne. Ker imamo na fakulteti sejem rabljene literature, sem za knjige zapravila razmeroma malo. Prav tako nam profesorji pogosto dajo t. i. izročke sekundarnega gradiva, ki so v pomoč pri študiju primarnega gradiva. Sicer pa je študij germanistike lahko izredno zanimiv. V primeru iskanja razgibanosti in želje po poglobljenih humanističnih ter družboslovnih znanjih se nam vsekakor pridružite.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PSIHOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni enopredmetni študijski program Psihologija se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati, ki se vpisujejo na univerzitetni enopredmetni študijski program Psihologija, morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni C2 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO/CEFR) z ustreznim dokazilom pred začetkom izbirnega postopka. Kot izpolnjevanje tega vpisnega pogoja se upošteva opravljen predmet slovenščina pri splošni maturi ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval, oziroma potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na nivoju C2.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a psiholog/-inja (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Lara Dolenc, program: UN Psihologija, 3. letnik
»Na psihologiji sicer ni sprejemnih izpitov, je pa dokaj visoka omejitev pri vpisu. Kljub temu, da teorija prevladuje, študenti obiskujemo razne institucije, npr. vrtce, porodnišnice, psihiatrijo. Imamo tudi številne možnosti obštudijskih dejavnosti. Sama sem aktivno vključena v Društvo študentov psihologije Maribor. Študenti smo povezani med vsemi letniki. Zelo dobro komuniciramo tudi s profesorji in asistenti, ki so pripravljeni sodelovati z nami in odgovarjati na vsa naša vprašanja. Najtežji predmeti so predvsem tisti, ki od nas zahtevajo dobro predhodno poznavanje terminov (npr. iz biologije, kemije). V 1. letniku je bil tak predmet Fiziologija, ki so ga predavali profesorji iz Medicinske fakultete. Meni je bil zelo všeč predmet Socialna psihologija in Psihologija športa. Učno gradivo večinoma predstavljajo razne knjige, ki jih lahko dobimo v knjižnicah. Skripte lahko dobimo v fotokopirnici na fakulteti ali pa jih odkupimo od starejših kolegov na sejmu rabljene literature. Dnevno za študij porabim približno 4–5 ur za predavanja, potem še kakšni 2 uri za ostale obveznosti, kot so npr. poročila, seminarske naloge in predstavitve pri vajah. Sama se bolj osredotočeno posvetim učenju med izpitnim obdobjem. Takrat res vso svojo energijo posvetim večinoma le izpitom in učenju zanje. Sprotno znanje vseeno pridobiš z obveznostmi, ki jih imamo pri vajah. Le te pokrijejo zelo podobne teme, ki so relevantne potem tudi za izpit.«

Enite Bajraj, program: UN Psihologija
»Najbolj zanimiv predmet v 1. letniku je psihični razvoj od spočetja do mladostništva, v 2. pa pedagoška psihologija, kjer se učimo metod, ki jih bomo kasneje lahko uporabljali v šoli kot psihologi ali učitelji. Ta smer mi je dala veliko znanja in pomagala pri razumevanju ljudi, prav tako pa vpliva tudi na moje razmišljanje. Na vajah je obvezna 80 % prisotnost, medem ko so obvezna samo nekatera predavanja. Na leto porabim nekje 100 € za knjige. Imamo tudi društvo študentov psihologije, kjer v sklopu Cicibanovih uric enkrat tedensko obiskujemo učence nižjih razredov in jim pomagamo, hkrati pa organiziramo tudi veliko aktivnosti. To nam lahko zaradi izkušenj pomaga tudi pri nadaljnji karieri. Dnevno porabim 2–3 ure za pisanje seminarskih, poročil in domačih nalog. Ostane mi tudi dovolj časa za druge aktivnosti.«

Nina Kovač

Nina Kovač, program: UN Psihologija
»Za ta faks sem se odločila zato, ker me je to področje vedno zanimalo. Dostop do literature je enostaven, saj obstaja sejem, gradivo dobiš od profesorjev, članki so na internetu, ogromno gradiva je v knjižnici, pomagajo pa ti tudi starejši  študenti. Najtežji predmeti so večinoma tisti, ki te že po imenu malo prestrašijo (statistika, psihometrija), vendar če si dobro pripravljen, lahko tudi tukaj dobiš lepe ocene. Najbolj zanimiv predmet je psihopatologija, kjer smo imeli vaje v UKC, nasploh pa prisotnost na predavanjih ni nujno potrebna, saj se da vse nadoknaditi z zapiski od sošolcev. Prav zaradi tega mi ostane ogromno prostega časa za izvenšolske aktivnosti, študentski žuri na faksu pa so vsakič boljši. Če te zanima psihologija in delovanje posameznika, si zagnan in ti ni težko prebrati kakšne knjige več, je to faks zate.«

Špela Golob

Špela Golob, program: UN Psihologija
»Ker me zanimajo ljudje, medosebni odnosi in vse, kar spada zraven, je bila odločitev za to smer preprosta. Nisem imela sprejemnih izpitov. Eden izmed zanimivih predmetov je psihopatologija, zaradi vaj, ki so potekale na psihiatriji in so bile zelo konkretne. Za študij porabim najmanj 1 uro na dan, saj moram pisati poročila sproti in če jih je več, porabim tudi več časa. Pred izpitom se pripravljam po par ur na dan, začnem kakšen teden prej, odvisno od težavnosti izpita. Učim se pretežno iz skript in nekaj iz zapiskov. Gradivo ni poseben strošek, saj se skripte lahko dobijo v fotokopirnici na faksu, knjige pa se lahko kupijo od starejših študentov ali v knjižnici. V 1. letniku sta najtežja predmeta statistika, ker je potrebno znanje matematične logike, in fiziologija, kjer je potrebno dobro znanje biologije. Priporočljivo je, da si zaradi boljšega razumevanja snovi prisoten na predavanjih, vaje pa so tako in tako obvezne.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni enopredmetni študijski program Slovenski jezik in književnost se lahko vpiše:

  1. a) kdor je opravil splošno maturo,
  2. b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO/CEFR) z ustreznim dokazilom pred začetkom izbirnega postopka.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a slovenist/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): SOCIOLOGIJA IN INTERDISCIPLINIRANO DRUŽBOSLOVJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni enopredmetni študijski program Sociologija in interdisciplinarno družboslovje se lahko vpiše:

    1. a) kdor je opravil splošno maturo,
    2. b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
    3. c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomant/-ka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Larisa Kočar, program: UN Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, 3. letnik
»Prednost naše smeri je, da nas ni veliko, da imamo možnosti dobrih socioloških debat in da imamo profesorje, ki nam dajejo veliko uporabnega znanja. Dnevno porabim za študij eno do dve uri. Delo obsega sprotno branje člankov ali predpisanih strani iz knjig ter pripravo seminarskih nalog in predstavitev, ki so del končnih ocen. Najbolj zanimivi predmeti so Sociologija mladine, Sociologija družine ter Socialna antropologija. Najtežji izpiti so predvsem v 1. letniku, in sicer Obča sociologija 1 in 2, Sociološke teorije ter Statistika za družboslovce. Za lažje izpite se učim nekje tri dni, za težje pa tudi teden dni ali več. Študenti si učno gradivo večinoma kupujemo od starejših študentov, saj na fakulteti obstaja izposojevalnica starega gradiva, kjer lahko zamenjaš svoje skripte z drugimi študenti in tako tudi privarčuješ. Na oddelku smo zelo aktivni v organiziranju okroglih miz in raznih predavanj, kar da študentom več obzorij in dodatna znanja. Zdi se mi, da me je faks dal veliko novih priložnosti in tudi več časa za obštudijske dejavnosti. Prednost naše smeri je, da nas ni veliko in tudi možnost, da imamo dobre sociološke debate ter da imamo profesorje, ki krepijo naš študij in nam dajo veliko uporabnega znanja. Nekaj negativnega bi lahko bilo, da smo zelo osredotočeni na teorijo in raziskovanje, zato nam včasih manjka malo več prakse. Poleg študija lahko tudi delaš, vendar se jaz v 3 letih nisem še odločila za delo, saj sem aktivna v študentskem svetu in organih fakultete, kar mi vzame veliko časa in tudi organiziranje raznih dogodkov in okroglih miz.«

Neža Cigler

Neža Cigler, program: UN Sociologija in interdisciplinarno družboslovje
»Ta študij sem izbrala zato, ker se ne osredotoča samo na sociologijo, ampak je povezana tudi z ostalimi družboslovnimi vedami in tudi sprejemnih izpitov ni bilo potrebno narediti. Poudarek je na teoriji, zato prisotnost na predavanjih koristi, čeprav niso obvezna. Obvezna pa je prisotnost na vseh vajah. Hkrati najtežji in najbolj zanimiv predmet je socialna antropologija. Razumevanje tega predmeta je zelo kompleksno. Pri nekaterih predmetih se učim sproti in izpit opravim s kolokviji, pri drugih ne. Za učenje uporabljam knjige, zapiske in skripte, ki se jih dobi od starejših učencev ali fotokopirnici. Prostega časa imamo ravno dovolj, da še malo delam in grem na kakšen žur. Ko študij zaključim pa bom nadaljevala s študijem na 2. stopnji.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ZGODOVINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni enopredmetni študijski program Zgodovina se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz predmeta splošne mature zgodovina.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a zgodovinar/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Angleški jezik in književnost se lahko vpiše:

  1. a) kdor je opravil splošno maturo,
  2. b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta splošne mature tuji jezik (angleščina),
  3. c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a anglist/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Karmen Globočnik, program: UN Angleščina, 3. letnik
»Dobra stran mojega študijskega programa je, da imajo profesorji zagon in pristno zanimanje za svoj predmet. Želijo, da bi študenti čim več odnesli od študija in so pripravljeni iskati nove in boljše načine za predajanje in izpopolnjevanje znanja. Najtežji izpit na tem programu je Književnost (v vseh letnikih), zaradi kreativnih vprašanj na izpitu, pri katerem moraš literarna dela poznati, razumeti in povezovati. Osebno so mi sicer predmeti, ki vključujejo književnost (v mislih imam predvsem književnost pri Angleščini), najbližji. Dnevno delo za faks obsega prisotnost na vajah (predavanja niso obvezna), oddajanje sprotnih nalog, pa tudi branje in študij literature, ki jo obdelujemo. Pred posameznim izpitom si vzamem vsaj en teden časa za pripravo (če imam več izpitov v enem tednu, pa začnem kakšen teden ali dva prej, da si lahko razporedim obveznosti in delo za izpit). Večji del vsebine za študij bolj poglobljeno predelam pred samim izpitom, vedno znova pa se mi je obrestovalo, ko sem poskušala slediti predavanjem in vajam ter da sem sodelovala pri diskusijah v razredu. Nekako mi je snov bolj ostala v spominu in sem lažje pristopila k učenju, ker mi je bilo nekaj ključnih točk že znanih. Prakse je vsaj na I. stopnji dokaj malo, se pa profesorji res trudijo vnesti primere iz prakse v teorijo. Izmenjavo študijskih gradiv imamo na hodniku v avli fakultete v prvih tednih v oktobru, sicer pa se veliko gradiva lahko dobi pri študentih iz višjih letnikov. Vprašajte tudi svojega tutorja, ker vas bo najverjetneje znal dobro usmeriti.«

KarinMužerlin

Karin Mužerlin, program: UN Angleški jezik in književnost ter Zgodovina
»Vedno sem si želela pisati in, ker se lažje izražam v angleščini, sem izbrala ta študij. Zgodovina pa zato, ker mi pomaga razumeti dogajanje v današnjem svetu in mi omogoča spoznavati različne kulture, politične sisteme, območja, religije itd. Učenje in obseg dela nihata od predmeta do predmeta. Dnevno porabim za faks 2–5 ur in dve uri 3 do 4-krat na teden za učenje. Za angliste so najtežji predmeti tisti, ki se ne ukvarjajo s književnostjo. Med temi so na primer skladnja angleškega jezika, Glasoslovje angleškega jezika, angleški glagol, oblikoslovje angleškega jezika. Gradivo in skripte za angleščino se vedno najdejo v fotokopirnici na fakulteti. Profesorji jih pripravljajo vsako leto sproti. Na fakulteti imamo tudi sejme rabljene literature. Za skripte porabim približno 20 evrov na semester, knjige si ponavadi kar sposodim. Za slovarje sem do zdaj porabila približno 100 evrov. Najbolj zanimiv predmet je razvijanje jezikovne zmožnosti, ki ga imamo anglisti v prvih dveh letnikih. Je predmet, ki je zelo podoben srednješolskim uram angleščine – razvijanje besedišča, pogovori in diskusije o različnih temah.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FILOZOFIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Filozofija se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a filozof/-inja (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Naja Blaznik Lesičnik, program: UN Filozofija, 3. letnik 
»Sprejemni izpiti niso potrebni. Pozitivne strani študija so razumevajoči profesorji, pozitivno študijsko okolje, zanimiva vsebina študija in možnost obštudijskih dejavnosti. Dnevno delo za faks obsega predavanja, seminarske vaje, pisne izdelke, iskanje potrebne literature ipd. Predavanja niso obvezna, so pa obvezne seminarske vaje. Po mojem mnenju so negativne strani študija veliko število pisnih izdelkov in dokajšnja obremenjenost s študijem, vendar če si znaš razporediti čas, potem gre. Prakse na tem programu skorajda ni, saj je filozofija družboslovni program, ki je v veliki meri teoretičen. Največ težav študentom predstavlja predmet Logika v 1. letniku, zaradi same snovi, pa tudi dvodelni izpit (pisni in ustni) je težek. Za iskanje literature toplo priporočam Miklošičevo knjižnico, ki pokriva gradivo za študente naše fakultete. Priporočam tudi Univerzitetno knjižnico Maribor, kjer se prav tako dobi veliko literature. Skripte se da fotokopirati v fakultetni fotokopirnici Fora, cene pa niso visoke. Faks bi opisala kot eno veliko družino, ki drži skupaj v dobrem in slabem. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu svetujem, čim več sprotnega dela in vestno opravljanje dolžnosti, ter da tudi takrat, ko bo težko, naj ne obupajo.«

Alen Lipuš

Alen Lipuš, program: UN Filozofija in Sociologija
»Sprejemnih izpitov na moji smeri ni. Približno 4 ure na dan porabim, ker se učim pa sproti iz knjig in skript. V celotnem študiju sem porabil za knjige okoli 500 evrov, rabljene knjige se da zelo ugodno kupiti, skripte pa v fotokopirnici na faksu. Poudarek je na teoriji. Najbolj zanimiv in najzahtevnejši izpit je logika. Zahteven zato, ker zahteva kompleksnejše kognitivne procese kot pa zgolj učenje na pamet, in zanimiv zato, ker je samozadosten sistem mišljenja, orodje, ki bi vsakemu izmed nas prišlo prav v življenju. Vaje so obvezne in tudi prisotnost se preverja, predavanja pa niso, vendar je dobro biti prisoten, sploh tam kjer ne gre samo za učenje na pamet, ampak za celostno razumevanje. Ob študiju tudi delam občasna študentska dela.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GEOGRAFIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Geografija se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, fizika, biologija ali kemija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a geograf/-inja (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MADŽARSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Madžarski jezik s književnostjo se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomant/-ka madžarskega jezika s književnostjo (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Nina Lučić

Nina Lučić, program: UN Madžarščina s književnostjo
»Izobraževanje na tem študiju sem si že od nekdaj želela. Sprejemnih izpitov za to smer ni. Imamo zelo majhen oddelek z eno samo predavalnico in znotraj te imamo majhno knjižnico. Odnos med profesorji in študenti je super. Dnevno se porabita vsaj 2 uri za sprotno delo, pred izpitom pa se intenzivneje začnem pripravljati kakšen teden dni prej. Učim se iz knjig in zapiskov. Vse gradivo se dobi od starejših kolegov ali od profesorjev. Pisanje seminarskih nalog je včasih še najbolj zamudno. V 1. letniku je najtežji izpit literatura in kultura 1 zaradi velike količine snovi in podatkov, kasneje pa madžarska slovnica. Po študiju bom iskala zaposlitev na tem področju.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PERVAJALSKE ŠTUDIJE – ANGLEŠČINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Prevajalske študije – angleščina se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani prevajalec – angleščina (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Nika Kolmanič, program: UN Medjezikovni študij – angleščina
»Angleščina me je vedno zanimala, zato pri izbiri študija nisem imela težav. Prisotnost se preverja na vseh vajah, od profesorja je odvisno ali se tudi na predavanjih. Pripravljen moraš biti na to, da se vsaj do 2. semestra 2. letnika skoraj da nič ne prevaja, prav tako bodite tudi pripravljeni na to, da bodo vsa predavanja potekala v angleščini. Najtežji predmet je slovenščina za nesloveniste. Knjig ne uporabljamo, saj imamo na voljo skripte v šolski fotokopirnici. Učim se teden dni pred izpitom ali kolokvijem, v času izpitnega obdobja pa po 2 uri na dan. Med študijem imaš čas tudi za hobije, tečaje in delo, saj ti ob sprotnem delu ostane tudi nekaj prostega časa.«

Anastasija Pongračič, program: UN Medjezikovni študij – angleščina
»Vodeno pisanje je predmet, ki me najbolj veseli, medtem ko sta angleška slovnica in statistika najtežji. Prevladuje teorija, prakse je občutno manj. Vaje so obvezne, predavanja pa ne, hkrati pa imamo tudi veliko seminarjev in laboratorijskih vaj. Dnevno za učenje porabim kakšno uro, za izpite pa se začnem učiti dva dni prej, običajno iz skript in v e-učilnici. Za vso učno gradivo porabim okoli 50 evrov na semester. Ko se boste bodoči dijaki vpisali, bodite pripravljeni na veliko dela in ne misliti, da znate vse, razširili pa si boste obzorja. Fakulteta organizira tudi dodatne dejavnosti, kot so angleški klub, pogovorne večere itd. Prostega časa ostane dovolj, da je čas tudi za delo ter za zabave, ki so super.«

Denis VagnerDenis Vagner, program: UN Medjezikovni študij – angleščina in Zgodovina
»Za ta faks sem se odločil, ker obvladam tuji jezik. Menim, da težkih izpitov ni, najbolj zanimiva pa sta prevajanje in tolmačenje. Profesorji sproti nalagajo učno gradivo v spletno učilnico, predavanja niso obvezna, vaje pa. Na mojem faksu vlada neorganiziranost, prav tako pa je manj prakse kot teorije. Prostega časa mi ostane dosti, študentski žuri so pogosti, delati pa ob študiju ne morem zaradi obveznih vaj. Če vas prevajanje in tuji jezik veselita, potem se vpišite na ta faks.«

UNIVERZITETNA DVOPREDMETNA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): PREVAJALSKE ŠTUDIJE – NEMŠČINA, NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Prevajalske študije – nemščina se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Nemški jezik in književnost se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo,
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani prevajalec – nemščina (UN), diplomant nemškega jezika in književnosti (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Vanesa Šibler, program: UN Nemški jezik
»Za ta študij sem se odločila, ker želim postati učiteljica in ker tukaj nisi samo številka. S študijem tukaj boste dobili dobro podlago in se veliko naučili. Profesorji so prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Najbolj zanimiva predmeta sta književnost in lektorat, najtežji pa pa slovnični predmeti in kasneje statistika. Dnevno delo mi vzame uro na dan, za izpite pa se učim okoli 3 do 4 dni. Imamo tudi študentske žure, na katere sicer ne hodim, saj imam poleg študija tudi hobije in delo. Fakulteta organizira tudi karierne sejme.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): PEDAGOGIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: profesor/-ica pedagogike (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Barbara Mušič, program: UN Pedagogika (UN), 3. letnik
»Za ta študij sem se odločila, ker me veseli delo z ljudmi oz. otroki. Najbolj sem zadovoljna s profesorji, saj nam res nudijo široko znanje, ne samo v smislu izobrazbe, ampak tudi prispevajo k našemu osebnemu razvoju ter pogledu na svet. Dnevno porabim za faks približno 2 do 3 ure, delo pa si poskušam porazdeliti čez cel teden. Vedno mi ostane prosti čas za športne aktivnosti in hobije, potrebno se je le dobro organizirati in delati sproti. Prisotnost je ponekod potrebna za to, da lahko pristopiš na kolokvij, ki sicer ni obvezen in študent s tem nič ne izgubi. Vendar vseeno priporočam, da se predavanj vsak poskuša udeleževati redno, saj bo snov tako definitivno bolje razumljena, hkrati se ni treba toliko učiti, ker profesorji razložijo snov tako, da si veliko zapomniš že samo z obiskovanjem predavanj. Meni osebno so zanimivi vsi predmeti. Med težje predmete bi lahko uvrstila Metodologijo, saj zajema predvsem delo s tehnologijo. Sistem na naši fakulteti deluje tako, da profesorji večino gradiva naložijo v spletno učilnico, študenti pa si ga sami skopiramo. Sicer je v knjižnici na voljo vsa dodatna literatura, ki jo potrebujemo in do nje pridemo brez problema. Tako porabim nekaj denarja za kopiranje gradiva, vendar nikoli preko 20 € na leto. Zelo mi je všeč, da nam fakulteta redno ponuja dodatne možnosti učenja in uživanja na raznih področjih, od kulturnih prireditev do zabav in raznih dodatnih tečajev.«

Edita Šumenjak, program: UN Pedagogika
»Za študij pedagogike sem se odločila, ker me to področje zelo zanima. Predavanja niso obvezna, vendar je obisk priporočljiv, saj si lahko pripraviš lastne zapiske, medtem ko so vaje obvezne. Prakse do sedaj še nismo imeli. Za študij v povprečju porabim 1 uro na dan, kar zajema domače naloge, seminarske in sprotne naloge. Na izpit se začnem pripravljati 2–3 dni pred izpitom in se navadno učim le pred izpiti. Najbolj me zanima predmet specialna pedagogika, najtežji predmet pa je obča pedagogika zaradi obsežne snovi. Stare teste in gradivo lahko dobimo pri starejših študentih, ugoden je tudi nakup rabljenih gradiv in kopij skript ter izposoja knjig v knjižnici. Na faksu organizirajo tudi veliko dobrih aktivnosti, ki se jih splača udeležiti. Zraven študija imam čas tudi za delo in svoje hobije.«

Kristina SmogavecKristina Smogavec, program: UN Pedagogika ter Nemški jezik in književnost
»Naš faks je zanimiv, mogoče malo slabo strukturiran, se pa profesorji izjemno trudijo za dobrobit študentov. Najtežja predmeta sta osnove pedagogike, kasneje pa zgodovina – pedagogika zaradi obsežne snovi in težkega iskanja literature. Vaje so obvezne, predavanja pa ne, vendar je priporočljiva udeležba za lažje razumevanje snovi. Gradivo dobmo na sejmu na Filozofski fakulteti, v knjižnici in fotokopirnici. Prostega časa i ostane dovolj, da ob študiju lahko tudi delam, imam hobije ter hodim na študentske žure, ki so dobri za druženje in spoznavanje starejših študentov.«

Luka KomparaLuka Kompara, program: UN Poučevanje angleščine in Zgodovina
»Za ta študij sem se odločil zato, ker želim postati profesor. Tukaj ni sprejemnih izpitov, je pa poudarek na teoriji, ki jo je treba osvojiti, da jo lahko posreduješ naprej. Na izpite se pričnem pripravljati že kakšen teden prej, je pa vse skupaj odvisno tudi od predmeta. Učim se večinoma iz zapiskov in knjig, razne informacije in linki pa se dobijo na skupnem mailu, ki ga ima vsak letnik. Najtežji izpit je zgodovina 20. stoletja, ker je snov pri tem predmetu bolj obsežna.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Slovenski jezik in književnost se lahko vpiše:

  1. a) kdor je opravil splošno maturo,
  2. b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  3. c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO/CEFR) z ustreznim dokazilom pred začetkom izbirnega postopka.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a slovenist/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.


UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): SOCIOLOGIJA, ZGODOVINA, UMETNOSTNA ZGODOVINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni dvopredmetni študijski program Sociologija se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Zgodovina in Umetnostna zgodovina se lahko vpiše:

  1. kdor je opravil splošno maturo;
  2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
  3. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz predmeta splošne mature zgodovina.

Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani/-a sociolog/-inja (UN),diplomirani/-a zgodovinar/-ka (UN), diplomirani/-a umetnostni/-a zgodovinar/-ka (UN)
Zaposlitev: v izobraževalnih ustanovah, v državnih in občinskih upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Sara Hajdinac, program: UN Umetnostna zgodovina, (2. letnik, II. stopnje – Umetnostna zgodovina)
»Za študij Umetnostne zgodovine sprejemni izpiti niso potrebni, prav tako ni treba imeti umetnostne zgodovine na maturi. Je zanimiv študij, ki ponuja veliko več, kot si na začetku predstavljamo. Osebno mi je bil najzanimivejši predmet Zgodovina arhitekture ali pa izbrana poglavja iz Arhitekture. Predavanja niso obvezna (na vajah morate imeti vsaj 80 % prisotnost). Če študent na predavanja ne hodi, se potem pač pojavi problem razumevanja snovi. Za to vsak odgovarja sam in sam se odloči, kako bo njegov študij potekal. Vsak predmet obsega predavanje in seminarsko delo oz. vaje, ki pa niso vedno enako obsežni. Velikokrat si ogledamo kakšne razstave ali umetnine v živo. Nalog je malo (praktično jih ni), za seminarske naloge imajo študentje časa okoli dva ali tri mesece. Teh je tekom študija kar nekaj in zaradi tega se jih študenti hitro naveličajo, vendar sama menim, da z njimi pridobimo široko znanje o več tematikah, naučimo se pisati, naučimo se iskati informacije in naučimo se postavljati vprašanja. Delo študentov temelji na zapiskih iz predavanj, za dva predmeta obstajata skripti, ki ju je možno dobiti v fakultetni knjižnici. Rabljene knjige se dobijo v antikvarijatih, na Bolhi, na sejmu rabljenega gradiva ipd. «

Sanja Jerenko

Sanja Jerenko, program: UN Sociologija in Pedagogika
»Za študij Sociologije in Pedagogike sem se odločila, ker imam s to izobrazbo večje možnosti za zaposlitev. Sociologijo sem izbrala, ker me zanima družba in družbeni odnosi. Za ta program na FF sprejemni izpiti niso potrebni. Največ časa mi vzamejo seminarske naloge. Najtežji predmet je antropologija zaradi zahtevnosti profesorja in obsežnosti snovi. V 1. letniku je najtežji predmet uvod v znanstveno raziskovalno delo, kjer je zelo pomembna natančna oblika seminarske naloge, ki šteje kot izpit. Za izpite zadostujejo izpiski predhodnih generacij. Na faksu je tudi knjižni sejem. Prakse je po mojem mnenju premalo. Predmet, ki mi je bil najbolj pri srcu, je sociologija družine, ker me zanimajo odnosi v družini. Včlanite se lahko tudi v Društvo sociologov, se udeležujete okroglih miz in dodatnih izobraževanj, kot je na primer Mediatorstvo, v prostih dnevih pa se nam pridružite na študentskih žurih, ki jih organizira Društvo sociologov v Klubu mariborskih študentov.«

Boštjan Jus

Boštjan Jus, program: UN Zgodovina in Geografija
»Za ta faks sem se odločil, ker me zanimata zgodovina in geografija, je pa vseeno zahteven. Najtežji predmet je geomorfologija, ker je za izpit potrebno predelati dodatno literaturo, medtem ko je najbolj zanimiva evropska zgodovina od leta 1914 naprej. Prakse ni, nikjer se ne preverja prisotnost, je pa ta koristna. Učim se sproti in obnavljam snov. Gradivo si izposodim v knjižnici, izpiske pa dobim od višjih letnikov. Prostega časa mi ostane dovolj, da opravljam kakšna kratkotrajna dela in se ukvarjam s svojimi hobiji.«

Število točk, potrebnih za vpis

 

20162017201820192020
Angleški jezik in književnost – dvopredmetni (redni)brez omejitve66brez omejitve,(2. rok 71)1. rok 64 in 2. rok 68
1. in 2. rok
Angleški jezik in književnost – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitve//
Filozofija – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Filozofija – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Filozofija – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitve//
Geografija – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Geografija – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Geografija – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitve//
Germanistika (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Germanistika (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Madžarski jezik s književnostjo – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Madžarski jezik s književnostjo – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)/brez omejitvebrez omejitve//
Prevajalce (Prevodoslovne) študije – angleščina – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitve/omejitev 2. rok
Prevajalske (prej Prevodoslovne )študije – angleščina – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Prevodoslovne študije – angleščina – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Prevajalske (Prevodoslovne)  študije – nemščina – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Prevajalske (Prevodoslovne) študije – nemščina – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Prevodoslovne študije – nemščina – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)/brez omejitvebrez omejitve//
Nemški jezik in književnost – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Nemški jezik in književnost – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Nemški jezik in književnost – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitve//
Pedagogika – dvopredmetni (redni) 54brez omejitvebrez omejitve,(2. rok 73)omejitev – brez točk60
Psihologija (redni) 90,69090,61. rok 91,8 in 2. rok 95,2
92,5
Slovenski jezik in književnost – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Slovenski jezik in književnost – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Slovenski jezik in književnost – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Slovenski jezik in književnost (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Slovenski jezik in književnost (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Sociologija – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitveomejitev vpisabrez omejitveomejitev vpisa
Sociologija – dvopredmetni (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Sociologija – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve/
Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Sociologija in interdisciplinarno družboslovje (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Umetnostna zgodovina – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Umetnostna zgodovina – povezava s FNM – dvopredmetni (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve/
Zgodovina – dvopredmetni (redni)brez omejitve59omejitev vpisa2. rok 65
52,5
Zgodovina (redni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo v 2. roku je 52
Zgodovina (izredni)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve

PUSTITE KOMENTAR