Filozofska fakulteta Ljubljana

Filozofska fakulteta Ljubljana izobražuje študente in ustvarja vrhunske izobražence z odprtim in kritičnim mišljenjem na področju humanistike in družboslovja ter izobraževanja učiteljev s teh področij. Posebno pozornost posveča krepitvi ved nacionalnega pomena, ki soustvarjajo slovensko identiteto. Goji znanstvenoraziskovalno delo, odpira nova znanstvena področja, razvija interdisciplinarnost in za svoje študente uvaja nove študijske programe. Znanstvena spoznanja vključuje v študijski proces tako, da na tradicijah gradi novo kakovost, bistveno za slovensko samozavedanje in ustvarjalno prisotnost fakultete v mednarodnem prostoru.

Vir: www.ff.uni-lj.si

Dodiplomski programi:

• Anglistika (enopredmetno in dvopredmetno)
• Antični in humanistični študiji (enopredmetno)
• Arheologija (enopredmetno)
• Bibliotekarstvo in informatika (enopredmetno)
• Češki jezik in književnost (dvopredmetno)
• Etnologija in kulturna antropologija (enopredmetno in dvopredmetno)
• Filozofija (enopredmetno in dvopredmetno)
• Francistika (dvopredmetno)
• Geografija (enopredmetno in dvopredmetno)
• Germanistika (enopredmetno)
• Grški jezik, književnost in kultura (dvopredmetno)
• Italijanski jezik in književnost (dvopredmetno)
• Japonologija (enopredmetno in dvopredmetno)
• Južnoslovanski študiji (dvopredmetno)
• Kulture Vzhodne Azije (dvopredmetni)
• Latinski jezik, književnost in kultura (dvopredmetni)
• Muzikologija (enopredmetno)
• Nemcistika (dvopredmetno)
• Pedagogika in andragogika (enopredmetno in dvopredmetno)
• Polonistika (dvopredmetno)
• Prevajalstvo (prej: Medjezikovno posredovanje) (usmeritev slovenščina- angleščina-nemščina / usmeritev slovenščina-angleščina-francoščina / usmeritev slovenščina-angleščina-italijanščina) – enopredmetno
• Primerjalna književnost in literarna teorija (enopredmetno in dvopredmetno)
• Primerjalno jezikoslovje (dvopredmetno)
• Primerjalno slovansko jezikoslovje (dvopredmetno)
• Psihologija (enopredmetno)
• Rusistika (dvopredmetno)
• Sinologija (enopredmetno)
• Slovakistika (dvopredmetno)
• Slovenistika (enopredmetno in dvopredmetno)
• Sociologija (dvopredmetno)
• Sociologija kulture (enopredmetno)
• Splošno jezikoslovje (dvopredmetno)
• Španski jezik in književnost (dvopredmetno)
• Umetnostna zgodovina (enopredmetno in dvopredmetno)
• Zahodnoslovanski študiji (enopredmetno)
• Zgodovina (enopredmetno in dvopredmetno)

Podiplomski programi:

• Andragogika (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Anglistika (eno ali dvodisciplinarni)
• Anglistika (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Antični in humanistični študiji (enodisciplinarni)
• Arheologija (enodisciplinarni)
• Bibiliotekarstvo (enodisciplinarni)
• Etnologija in kulturna antropologija (enodisciplinarni)
• Filozofija (enodisciplinarni)
• Filozofija (pedagoški, dvopredmetni)
• Filozofija kulture (dvodisciplinarni)
• Francistične in romanistične študije (enodisciplinarni)
• Francistične študije (dvodisciplinarni)
• Geografija (enodisciplinarni)
• Geograija (pedagoški, dvopredmetni)
• Germanistika (enodisciplinarni)
• Grški jezik, književnost in kultura (dvodisciplinarni)
• Grški jezik, književnost in kultura (pedagoški, dvopredmetni)
• Hispanistika (enodisciplinarni)
• Informacijska znanost z bibliotekarstvom (enodisciplinarni)
• Italijanski jezik in književnost (dvodisciplinarni)
• Italijanščina (pedagoški, dvopredmetni)
• Japonologija (eno in dvodisciplinarni)
• Latinski jezik, književnost in kultura (dvodisciplinarni)
• Latinski jezik, književnost in kultura (pedagoški, dvopredmetni)
• Muzikologija (enodisciplinarni)
• Nemcistika (dvodisciplinarni)
• Nemščina (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Pedagogika (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Polonistika (dvodisciplinarni)
• Prevajanje (enodisciplinarni)
• Primerjalna književnost in literarna teorija (eno in dvodisciplinarni)
• Primerjalna književnost in literarna teorija (pedagoški, dvopredmetni)
• Primerjalno jezikoslovje (dvodisciplinarni)
• Primerjalno slovansko jezikoslovje (dvodisciplinarni)
• Psihologija (enodisciplinarni)
• Rusistika (dvodisciplinarni)
• Sinologija (enodisciplinarni)
• Slovakistika (dvodisciplinarni)
• Slovakistika (pedagoški, dvopredmetni)
• Slovenistika (eno in dvodisciplinarni)
• Slovenistika (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Sociologija (pedagoški, dvopredmetni)
• Sociologija kulture (eno in dvodisciplinarni)
• Splošno jezikoslovje (eno in dvodisciplinarni)
• Španski jezik in književnost (dvodisciplinarni)
• Španščina (pedagoški, dvopredmetni)
• Tolmačenje (enodisciplinarni)
• Umetnostna zgodovina (enodisciplinarni)
• Založniški študiji (enodisciplinarni)
• Zgodovina (enodisciplinarni)
• Zgodovina (pedagoški, enopredmetni in dvopredmetni)
• Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi (skupni študijski program)
• Prevajanje (slovenščina-angleščina-francoščina, skupni študijski program)
• Prevajanje (slovenščina-angleščina-nemščina, skupni študijski program)
• Zgodovina Jugovzhodne Evrope (skupni študijski program)

Vpis

Nekatere študijske programe je mogoče vpisati in študirati samostojno (enopredmetno), nekatere pa dvopredmetno. To pomeni, da kandidat izmed razpisanih dvopredmetnih študijskih programov izbere poljubna dva, ki skupaj tvorita celoto. Kandidati, ki se prijavljajo za dvopredmetni študij, morajo v prijavi navesti oba izbrana študijska programa kot eno željo.

Vpisni pogoji: v študijske programe se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, določene s študijskimi programi. To so: 1. splošna matura, 2. v vse univerzitetne študijske programe prve stopnje razen na programe Portugalski jezik in književnost, Prevajalstvo, Primerjalna književnost in literarna teorija, Psihologija ter Rusistika se lahko vpišejo kandidati s poklicno maturo ter opravljenim izpitom iz maturitetnega predmeta (v nekaterih primerih je predmet določen); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravljal pri poklicni maturi.

Izbirni postopek: če bo število prijavljenih kandidatov za vpis večje od razpisanega števila vpisnih mest, bo do konca aprila 2022 sprejet sklep o omejitvi vpisa. Za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, za katere bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo upoštevana naslednja merila za izbiro: kandidati z opravljeno splošno maturo bodo izbrani glede na: 1. splošni uspeh pri splošni maturi (izražen v točkah), 2. splošna uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole, 3. v posameznih študijskih programih bo pri izbiri upoštevan tudi uspeh pri posameznem izpitu splošne mature oziroma uspeh pri posameznem predmetu v 3. in 4. letniku srednje šole. Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na: 1. splošni uspeh pri poklicni maturi (izražen v točkah), 2. splošna uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole, 3. uspeh pri enem od izpitov splošne mature, 4. uspeh pri posameznem predmetu poklicne mature oziroma uspeh pri posameznem predmetu v 3. in 4. letniku srednje šole, če je tako določeno s študijskim programom. Odstotkovno določeni pogoji in kriteriji bodo objavljeni v Razpisu za vpis za študijsko leto 2021/2022.

Za uspešno vključitev v študij tujih jezikov je potrebno predznanje tega jezika.

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ANGLISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 20 % splošni uspeh pri splošni ali poklicni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 15 % uspeh iz angleškega jezika v 3. letniku, 15 % uspeh iz angleškega jezika v 4. letniku, 30 % uspeh iz angleščine pri splošni maturi oziroma uspeh pri maturitetnem predmetu. Kandidati s poklicno maturo morajo opraviti izpit iz maturitetnega predmeta angleščina, če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani anglist (UN) ali diplomirani anglist (UN) in …

Teja Volčanjk, program: UN Anglistika in geografija, pedagoška smer
»Naš faks študentom nudi širino. Program Anglistike zajema vse od znanja slovnice do književnosti, rabe jezika in kulture. Dnevno delo za faks obsega predvsem domače naloge, pisanje esejev in seminarskih nalog ter pripravljanje predstavitev. Za izpite se ponavadi učim kakšen teden ali dva, odvisno od obsežnosti. Najtežji so predvsem predmeti iz slovnice, torej Glagol I in Glagol II, Fonetika, Oblikoslovje in Skladnja, saj zahtevajo, da študent na izpitu pokaže tudi razumevanje, ne le naučenih dejstev na pamet. Čeprav predavanja niso obvezna, priporočam predvsem obiskovanje predmetov iz slovnice, saj je zaradi težavnosti izpitov dobrodošlo poslušanje razlage. V kolikor se odločite za študij angleščine, vam svetujem, da se pri prejšnjih generacijah čim bolj pozanimate o pristopu posameznih profesorjev ter si pridobite zapiske in skripte, predvsem pa to, da obveznosti opravljate za sproti. Ob študiju mi ostane dovolj prostega časa, da lahko živim tudi študentsko življenje, grem na pijačo s prijatelji ali si vzamem prost vikend. Marsikateri od mojih sošolcev je poleg študija uspel tudi delati, meni to ne uspe, saj imam večinoma predavanja razporejena čez cel dan, za vikende pa hodim domov.«

Nadja Jukič, program: UN Anglistika
»Enopredmetna anglistika je čudovit študij, priporočam pa, da vas pred vpisom zanimata vsaj književnost ali slovnica. Prav vsi slovnični predmeti na anglistiki, predvsem oblikoslovje, fonetika in glagol v 1. letniku so precej zahtevni. Dobro osnovno znanje angleščine je dobrodošlo, ampak se ne preveč zanesti nanj, saj je študij jezika veliko več kot samo sposobnost, da nek jezik govoriš tekoče. Večina predmetov je teoretičnih, nekaj je tudi praktičnih. Višji letniki imajo tudi kulturne module, kjer se pogovarjaš o družbi in kulturi izbrane države. Prihajajočim študentom svetujem, da kupijo izrecno in samo delovne zvezke za vaje iz slovničnih predmetov, ker lahko ostalo gradivo dobijo v večini knjižnic po Ljubljani. Sama sem tako za gradivo plačala največ 20 € na letnik. Smer ne ne zahteva veliko sprotnega učenja, razen v izpitnem obdobju, ko je potrebno v učenje vložiti 3 do 5 ur na dan. Meni so bili najbolj zanimivi književni predmeti in seminarji, kot sta seminar kanadske književnosti  in seminar ameriške kratke zgodbe.«

Eva Rolih, program: UN Anglistika in Primerjalno jezikoslovje
»Dnevno delo je predvsem prepis zapiskov, potem pa prevajanje in ostale domače naloge. Učiti se začnem približno 6 tednov pred izpiti, bolj intenzivno pa kakšna dva tedna prej. V času izpitnega obdobja se učim 6–8 ur na dan. Priporoča se udeležba na vseh predavanjih zaradi razumevanja snovi in zapiskov, pri vajah pa se preverja prisotnost. Učno gradivo se dobi v fotokopirnici in od starejših študentov, za knjige sem zapravila okoli 70 evrov, predvsem v 1. letniku. Predmeti, ki zahtevajo razumevanje, logične sposobnosti in natančnost ter veliko snovi, so najtežji, med njimi sta morfologija in glagol. Anglistika je zahtevna in zanimiva smer, primerjalno jezikoslovje pa ima slabo organizacijo, zato se marsikateri študent ustraši že prvi mesec študija. Mene zanimajo jeziki, zato sem se vpisala na ta faks. Prostega časa je bolj malo, odvisno od semestra in razporeditve izpitov, jaz osebno prosti čas namenim obiskovanju kakšnih tečajev.«

Tena Sekušak, program: UN Anglistika
»Naš faks ima svoje pozitivne in slabe strani, ampak se slednje da odpraviti s pravim pristopom. Vaje na našem programu so obvezne, predavanja pa ne, čeprav bi bodočim študentom priporočil obiskovanje le-teh. V 1. letniku je bil meni osebno najtežji predmet glagol 1, kasneje pa prevajalstvo. Dnevno porabim različno količino učenja, včasih več, včasih manj, pred izpiti pa je treba stisniti zobe in se učiti več časa skupaj. Glede gradiva za učenje, dobimo vsa navodila na predavanjih ali pa od tutorja, priporočam pa si izposojo gradiva od starejših študentov. Poleg študija mi ostane dovolj prostega časa tudi za študentsko delo in hobije.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ANTIČNI IN HUMANISTIČNI ŠTUDIJI (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk. Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta latinščina, če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Kandidate s poklicno maturo se izbira: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant antičnih in humanističnih študijev (UN)

Kristina Simčič, program: UN Antični in humanistični študiji – Grška filologija
»Za ta faks sem se odločila, ker me zanimajo stari jeziki. Sprejemni izpiti niso potrebni za našo smer. Dnevno namenim študiju od dve do tri ure, večinoma za domače naloge in prevajanje. Pred izpiti se učim običajno en teden prej. Večinoma se učim iz knjig in zapiskov. Vse potrebno gradivo za študij lahko dobimo v knjižnici, nekaj pa tudi priskrbijo posamezni profesorji. Najbolj ugodna varianta za nakup gradiva je v knjigarni na faksu. Najtežja predmeta na tej smeri sta grška skladnja in grščina – intenzivni tečaj. Najbolj zanimiv predmet je bil zame kultura renesanse. Predavanja in vaje niso obvezni, a vseeno priporočam udeležbo, saj si lahko sam najbolje napišeš zapiske. Nekaj prostega časa vedno ostane. Študij bom najverjetneje nadaljevala na 2. stopnji.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ARHEOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, latinščina ali drugi tuji jezik 10 % točk. Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 75 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 25 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani arheolog (UN)
Zaposlitev: kustos v muzeju, zavod kulturne dediščine, znanstvene institucije.

Primož Kolenc, program: UN Arheologija, 3. letnik
»Prednost našega oddelka je, da samo eden izmed manjših oddelkov na FF, zato se lahko bolje poznaš med sabo tudi med različnimi letniki. Profesorji se lahko posvetijo posameznim študentom, sploh pri pisnih seminarskih nalogah smo dobili velikokrat izjemno konstruktivno povratno informacijo. Večino izpitov je mogoče opraviti z nekajdnevnim učenjem pred izpitom. V 1. letniku sta najtežja predmeta Latinščina in Antična zgodovina, je pa res, da je težavnost odvisna od količine predznanja. Nekateri profesorji imajo svoje skripte, ki si jih lahko sam sprintaš, drugače se učimo predvsem iz zapiskov, ki si jih malo podelimo med seboj. Teorije je veliko več kot prakse, praktične terenske vaje potekajo samo 14 dni na letnik. Študij arheologije gre res kar konkretno v detajle, zato je kar potrebna želja po poglobitvi v podrobnosti. Ob študiju ostane dovolj prostega časa, lahko delam v mestnem muzeju in obiskujem jezikovne tečaje na FF.«

Eva Grašič, program: UN Arheologija
»Ekskurzije, obiski muzejev, terenske vaje in nekatera predavanja oz. snov naredijo študij še toliko bolj zanimiv. Različni predmeti zahtevajo različno porabljen čas, nekateri predmeti imajo domače naloge, prebiranje člankov, zapiskov – ti porabijo več časa, drugi pa samo čas za učenje pred izpitom, to je nekaj tednov pred izpitom. Latinščina je zahteven jezik in je potrebno veliko vaje za izgovarjavo, metodologija pa je zahtevna zaradi profesorice. Arheologija sveta in arheologija zgodnjega srednjega veka sta zanimiva predmeta. Obisk predavanj je koristen, a za razliko od vaj, ni obvezen. Na tej smeri je vsekakor premalo prakse. Izmenjava zapiskov z višjimi letniki nam olajša študij, drugače pa je treba kupiti kakšno knjigo za študij. Dejavnosti, kot so tečaji in sodelovanje v društvih, lahko opravljamo poleg študija, lahko pa tudi delamo. Študij nam ne vzame veliko časa.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani bibliotekar in informatik (UN)

Lea Zaletelj, program: UN Bibliotekarstvo in informatika
»Učim se kampanjsko, tako da porabim pred posameznim izpitom od štiri do pet dni. Zame najtežji predmeti so razvoj knjižnic in knjižničarstva, osnove statistike in uvod v znanstveno delo, zaradi zahtevnosti in količine gradiva. Rabljeno literaturo dobimo na sejmu (liber.ac), ki ga vsako leto priredi fakulteta in tudi v knjigarni, kjer so občasno razne ugodnosti na študijsko literaturo. Naš študij zajema več teorije kot prakse, prisotnost je obvezna le na vajah, obiskovanje predavanj pa je priporočljivo. Za ta faks sem se odločila po naključju. Svojo študijsko pot bom verjetno nadaljevala z magisterijem. Faks, ki ga obiskujem, bi lahko opisala kot nevsakdanjega in zanimivega.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ČEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Pri kandidatih s poklicno maturo se upošteva: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani bohemist (UN) in …

Urška Klinar, program: UN Bohemistika
»Pred vpisom je fino imeti kakšno predznanje jezika, če pa si priden pa lahko vsekakor hitro nadoknadiš in padeš v tempo dela. Za izpit se začnem pripravljati vsaj 2-3 tedne prej, za težje in obsežnejše izpite tudi mesec prej. Za večino so najtežji literarni predmeti. Večino učbenikov, ki so potrebni za delo, se da izposoditi v knjižnici, delovne zvezke pa je priporočljivo imeti svoje in nove, ker niso rešeni in popisani. Za dobro sledenje in razumevanje snovi se je dobro hoditi na vsa predavanja, katera so pa obvezna, pa profesorji vedno povejo na prvem predavanju. Faks zna biti na trenutke malce neprilagodljiv, vendar je vsepovsod tako. Za Filozofsko fakulteto sem se odločila ker sem želela študirati jezike, zato je bila zame izbira preprosta. V prostem času še delam preko študentskega servisa in sem članica zbora.«

Sara Bolkovič, program: UN Bohemistika
»Za študij dnevno porabim dve uri, pred posameznim izpitom se učim od pet do sedem ur na dan. Učim se predvsem sproti, zaradi razumevanja jezika. Za večino študentov so najtežji predmeti iz jezikoslovja. V 1. letniku je najtežji jezik, ker če nimaš predznanja, je to učenje na novo. Učim se največ iz knjig in skript, ki jih dobim od predhodnikov in zapiskov. 90 % je teoretičnih predmetov, vaje so obvezne, kjer se preverja prisotnost, predavanja pa niso. Najbolj zanimiva je književnost. Prostega časa imam zraven študija kar nekaj, tako da si lahko privoščim tudi delo. V okviru faksa ni veliko študentskih zabav. Po študiju pa se želim zaposliti v tujini.«

Anja Rabzelj, program: UN Bohemistika-Primerjalna književnost
»Ker je jezik zanimiv, drugačen in nevsakdanji, sem se vpisala na to smer. Sprejemnih izpitov nisem imela. Na dan se učim povprečno eno uro, pred izpitom pa en teden. Raje se učim kampanjsko. Učim se iz knjig in zapiskov. Rabljene knjige, stare teste in skripte dobimo od kolegov iz višjih letnikov. Med težje predmete na naši smeri bi uvrstila uvod v slavistiko, staro cerkveno slovanščino in skladnjo. Težji so predvsem zaradi težko razumljive snovi. Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Mogoče bi lahko imeli malo več prakse na naši smeri. Ker so predavanja in vaje čez cel dan, je prostega časa bolj malo. V prihodnosti me zanima prevajanje in poučevanje v jezikovnih šolah.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ETNOLOGIJA IN KULTURNA ANTROPOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani etnolog in kulturni antropolog (UN)
Zaposlitev: etnografski muzej, pokrajinski muzeji, inštituti.

Alenka Jamnik, program: UN Etnologija in kulturna antropologija
»Smer je zelo zanimiva in raznolika. V okviru vaj imamo organizirane terenske raziskave, je kar veliko prakse, hodimo v arhive ipd. Pozitivna stvar je, da lahko svobodno odločaš o svoji temi raziskave in tako res raziskuješ tisto, kar te zanima. Najbolj zanimiv predmet je uvod v mitologijo, najtežji pa antropološke teorije, predvsem zaradi zahtevnosti izpita. Sprotno delo za faks obsega branje člankov, za katere porabim približno eno uro dnevno. Pred izpitom se intenzivno učim vsaj en teden. Do gradiva je dostop lahek, večina je na skupnem mailu, kamor starejši letniki pošiljajo literaturo, imamo tudi oddelčno knjižnico, nekaj pa se najde tudi v fotokopirnici blizu faksa. Najugodnejša varianta je kopiranje snovi. Na vajah se prisotnost preverja, na predavanjih ne. Je pa prisotnost pri predavanjih priporočljiva, saj tako lažje opraviš izpit. Bodočim študentom svetujem, da če jih študij veseli, naj se vpišejo, ampak je po končanem študiju nekoliko težje dobiti službo.«

Eva Ukmar, program: UN Etnologija in kulturna antropologija
»Sama sem bolj kampanjska študentka, tako da se učim približno en teden pred izpitom. Učim se glede na zahteve predmeta, načeloma predvsem iz skript in zapiskov. Knjige sem uporabila samo pri redko katerem predmetu. Način pridobitve študijskega gradiva je naslednji: profesor v knjižnici pripravi knjige in literaturo, ki si jo potem lahko skopiramo. Prisotnosti na predavanjih profesorji ne preverjajo, je pa obvezna na vseh vajah in seminarjih. Ob študiju ostaja dovolj prostega časa, zato tudi sama ob študiju opravljam delo prek študentskega servisa. Na naši fakulteti so organizirani tudi žuri, njihova število in kvaliteta pa sta seveda odvisna od samoiniciative študentov.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: FILOZOFIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, sociologija, filozofija, psihologija, latinščina, drugi tuji jezik, naravoslovni predmet (fizika, kemija, biologija) 20 % točk. Pri kandidatih s poklicno maturo se upošteva: splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani filozof (UN) ali diplomirani filozof (UN) in …
Zaposlitev: znanstveni delavec, učitelj, kritik, novinar.

Zala Krajnc, program: UN Filozofija
»Za izpite se učim teden, dva, včasih tudi tri tedne – odvisno od predmeta, sproti pa utrjujem predelano snov in pišem seminarske naloge. Pri nekaterih predmetih tudi sproti oddajamo domače naloge, refleksije in lastna razmišljanja na predavane teme. Najtežja predmeta za bruce sta logika, ki je celoletni predmet, in zgodovina politične misli, ki je najobsežnejši. Všeč mi je, da nas je na oddelku malo, zato imamo s profesorji kolegialni odnos, predvsem pa so profesorji zelo razumevajoči in človeški. Večkrat organiziramo čajanke, filozofske maratone, brucovanja, piknike in ekskurzije. Če razmišljaš o vpisu na filozofijo ne oklevaj, kajti kaj je lepšega kot ljubezen do modrosti?«

Mirt Bezlaj, program: UN Filozofija ter Primerjalna književnost in literarna teorija
»Čas, ki ga porabim za učenje je zelo odvisen od predmeta. Za nekatere predmete se učim sproti, za nekatere mesec dni pred izpitom, za nekatere pa je že teden dni učenja dovolj. Po mojem mnenju sta na tej smeri najtežja predmeta antična filozofija in nemška klasična filozofija. Večinoma se učim iz knjig, ki so dostopne v knjižnici, uporabljam pa tudi gradivo, objavljeno na spletu. Prisotnost na predavanjih ni obvezna. Predavanja in vaje so vse teoretične, saj bi težko opravljali prakso iz filozofije. Ker se udeležujem skoraj vseh predavanj in zraven še občasno delam, mi prostega časa ostane bolj malo. Kot zelo pozitivno stran našega programa pa moram izpostaviti zelo sproščeno vzdušje na predavanjih.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: FRANCISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: kandidati, ki so imeli francoščino na splošni maturi so izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, uspeh iz francoskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz francoščine pri splošni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk. Kandidati, ki niso imeli francoščine na splošni maturi so izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk; uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni francoščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz francoskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati s poklicno maturo so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 10 % točk, uspeh iz maturitetnega predmeta 30 % točk (francoščina oziroma tuji jezik), splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk
Za uspešno vključitev v programa: se priporoča predznanje v obsegu 360 ur gimnazijskega pouka francoskega jezika.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani francist (UN) in …

Zarja Vršič, program: UN Francistika
»Za študij francistike sem se odločila, ker sem imela francoščino že v gimnaziji. Pri jezikih sem bila vedno dobra in to me je spodbudilo k vpisu na filofaks. Učim se približno eno uro na dan, za večino predmetov se učim sproti, za izpite pa se pripravljam približno 2 tedna prej. Vaje so načeloma obvezne, predavanja ne, se pa vsekakor splača hoditi tudi na predavanja. Literaturo se dobi od starejših letnikov, delovne zvezke lahko kupimo v knjigarni na faksu, nekaj gradiva posredujejo tudi profesorji. Za večino študentov sta najtežja predmeta slovnica in jezik v rabi, predvsem zaradi tega, ker na izpitu ne moreš predvideti, kaj boš dobil, saj se piše eseje, spise. Zelo aktualni so lektorati, ki jih lahko izbereš kot izbirni predmet, kar ti da možnost učenja tujega jezika popolnoma brezplačno. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu, svetujem, naj se vpišejo brez premislekov, ker je naš študij zelo kvaliteten. Edina negativna stvar je urnik, ki je običajno raztegnjen čez cel dan.«

Jasmina Klemenčič, program: UN Francistika z romanistiko
»Večina predmetov na naših smeri je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, za to smer pa sem se odločila, ker me tuji jeziki zanimajo in se jih rada učim. V 1. Letniku je po mojem mnenju najtežji predmet glagol, saj je obseg snovi velik, najbolj zanimiv predmeti pa so iz književnosti in zgodovine jezika. Vsak dan porabim od ene do dveh ur za učenje, saj se učim sproti. Posledično pa pred izpiti porabim kakšne tri dni bolj intenzivnega učenja, da ponovim snov. Največ se učim iz skript in zapiskov, gradivo pa se lahko dobi od starejših študentov, v knjižnici ali antikvariatu, kjer se dobi gradivo dokaj poceni. Kot posebnost faksa bi izpostavila tutorstvo – pomoč brucem, ki jo izvajajo študenti višjih letnikov, ob študiju pa mi ostane dovolj prostega časa, a premalo še za študentsko delo.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: GEOGRAFIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 50 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh iz geografije na splošni maturi oziroma ocena iz geografije v 3. letniku, če je kandidat ni opravljal na splošni maturi 20 % točk. Kandidate s poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 50 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (geografija) 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani geograf (UN)
Zaposlitev: raziskovalne ustanove, vladna ali občinska uprava, planerski zavodi, turistične agencije, zavod za varstvo okolja.

Vid Tilia, program: UN Geografija – dvopredmetno
»Smer študija je primerna za vse tiste, ki si želijo imeti širok spekter znanja, ki se dotika tako narave kot družbe. Poleg oddelčnih knjižnic ima Filozofska fakulteta tudi svojo knjigarno, kjer so knjige študentom dostopne po nizkih cenah. Študij zajema vaje in predavanja, zanimiv pa je tudi zaradi terenskega dela, katero lahko poteka tudi v tujini. V 1. letniku je najtežje to, da se moraš privaditi na nov sistem dela in učenja, ki je popolnoma drugačen od srednješolskega, ko pa ugotoviš koliko časa potrebuješ za posamezen izpit postane vse lažje. Učim se največ 10 dni pred izpitom, za pisanje seminarskih nalog, drugih nalog in poročil pa namenim nekaj ur dnevno. Študij mi ne predstavlja prevelike časovne obremenitve ter imam tako čas tudi za delo in druge izven študijske aktivnosti.«

Nina Ozebek, program: UN Geografija
»Dnevno delo za faks obsega pisanje seminarskih nalog, prebiranje literature in učenje, za kar se porabi približno 2 uri na dan. Pred izpiti se učim od tri dni do enega tedna. Najtežji predmeti so biogeografija in pedogeografija, kjer je veliko klasifikacij in latinskih imen, pri geografiji Slovenije je snov zelo obsežna (natančno poznavanje celotne države). Učno gradivo se dobi na internetu, stare teste posredujejo starejši kolegi. Nakup knjig je najugodnejši v knjigarni fakultete. Na prvi stopnji prakse ni, imamo le terenske vaje nekaj dni na leto. Prisotnost se preverja na vajah, na predavanjih pa ne. Žuri, ki jih organizirajo geografi, so zakon – razni spoznavni žuri, imamo pa tudi geografsko čajanko s profesorji. Za študij geografije sem se odločila, ker me to področje zanima in ker hočem opravljati poklic učitelja geografije. Bodočim študentom svetujem, naj se vpišejo, če hočejo dobiti še dodatno znanje s področja geografije.«

Miha Brvar, program: UN Geografija
»Za to smer sem se odločil, ker me je nad geografijo navdušil oče, ki je geograf. Najbolj zanimiv predmet je urbana geografija, zahtevnejši predmeti pa so splošni obči predmeti, fizična geografija in družbena geografija. Težki so zaradi svoje obsežnosti, veliko je detajlov. Dnevno porabim za študij od ene do dveh ur, učim se tako sproti kot tudi kampanjsko. Razmerje med teorijo in prakso je zelo dobro, imamo veliko vaj, ki so obvezne in se na njih naučimo veliko praktičnih stvari, medtem ko predavanja niso vsa obvezna. Gradivo za učenje dobimo od višjih letnikov, knjige pa si kupim v knjigarni FF, za kar porabim okoli 50 evrov na leto. Faks ti da super podlago za osebnostno rast, ob študiju pa imam dovolj prostega časa, občasno tudi delam.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: GERMANISTIKA (3 leta) in DVOPREDMETNI PROGRAM NEMCISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz nemškega jezika v 3. letniku 15 % točk, uspeh iz nemškega jezika v 4. letniku 15 % točk, uspeh iz nemščine pri splošni maturi 20 % točk. Kandidate s poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz nemškega jezika v 3. letniku 15 % točk, uspeh iz nemškega jezika v 4. letniku 15 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (nemščina oziroma drug tuji jezik) 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani germanist (UN) ali diplomirani nemcist (UN) in …

Maja Keržič, program: UN Germanistika
»Na faksu je zaželeno dobro predhodno znanje nemščine, saj predavanja potekajo v nemškem jeziku. Več je teorije kot prakse. Najbolj aktiven si lahko pri jezikovni praksi, kjer imamo različne diskusije, predstavitve in podobno. Zanimiva predavanja so iz slovnice in književnosti v 2. letniku. Prisotnost, ki se preverja predvsem na vajah, je priporočljiva zlasti pri slovničnih predmetih. Za ta faks sem se odločila, ker mi je nemščina že od nekdaj všeč in jo želim skupaj s slovenščino tudi poučevati. Pozitivne strani mojega študijskega programa so obiski različnih prireditev in gledališča skupaj s študenti in profesorji. Večkrat gremo v Trubarjevo hišo literature, imamo gostujoče profesorje, kar dodatno obogati program. Na fakulteti kot izbirni predmet obiskujem orkester, poleg tega obstajajo različni krožki, npr. lingvistični, lahko pa se učimo številne tuje jezike (kot izbirni predmet ali kot tečaj). Sodelujem tudi pri nastajanju germanističnega časopisa AlleMANIAK.«

Cvijeta Pavlovič, program: UN Nemcistika in Sociologija
»Navdušenost nad tujimi jeziki je bila glavna odločitev, da sem se vpisala na študij nemcistike. Faks je zanimiv in zahteva veliko časa za učenje in predavanja, tako da po končanih predavanjih imaš še kar nekaj dela doma. Občasno je zahtevano sprotno učenje za kakšno snov, drugače pa predvsem učenje pred izpiti. Obdobja in tradicije nemške književnosti je zelo zanimiv predmet zaradi diskusij, ki jih imamo, za razliko od jezikovne prakse, predmeta, ki mi je v izziv. Učno gradivo sem dobila predvsem od starejših kolegov, tako da nisem porabila nič denarja, ki sem ga zaslužila s študentskim delom, razen, seveda, za zabavne žure, ki se odvijajo na fakulteti.«

Sabina Strniša, program: UN Germanistika
»Z našo smerjo in študijem sem nasplošno zadovoljna, smer je zelo strukturirana in zajema različna področja. Najbolj zanimivo je spoznavanje jezika, gramatike, leksikologija, morfologija in opisno jezikoslovno sporazumevanje. Medtem pa bi za težje predmete, ki delajo težave študentom, označila vse literarne predmete, predvsem literarni sistem I, ki ga imamo v 1. letniku. Največ literature za študij najdem na germanistika.net ali pa jo dobim od starejših študentov. Učim se iz skript, knjig in zapiskov. Dnevno porabim za faks od pet do osem ur, pred izpiti včasih tudi do deset ur na dan. Za študij sem se odločila, ker sem se že od otroštva učila nemščino, na televiziji in kasneje tudi na maturi.«

Ajda Tofolini, program: UN Nemcistika in Sociologija
»Na nemščino sem se vpisala zato, ker jezik poznam že od prej. Vse vaje, ki jih imamo, so obvezne, medtem ko so predavanja v teoriji obvezna, vendar se pri njih ne preverja prisotnost. Imamo več teorije kot prakse. Najbolj zanimiv predmet je prevajanje v slovenščino, ker je praktično orientiran in ga poučuje super predavatelj. Literarni sistem je v 1. letniku najtežji predmet, saj je dokaj abstrakten in zajema veliko novih izrazov in tujk. Omenila bi še jezikovno prakso – slovnico, ki je pomembna zaradi razumevanja ostalih predmetov. Učim se iz knjig, skript in zapiskov, ki jih dobim v knjižnici, kupim v knjigarni FF ali fotokopiram. Staro gradivo od starejših študentov je možno dobiti na germanistika.net. Prostega časa mi ostane veliko, zraven lahko delam priložnostna dela.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: GRŠKI JEZIK, KNJIŽEVNOST IN KULTURA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk. Kandidate s poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (latinščina ali kateri koli drug predmet) 40 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant grškega jezika, književnosti in kulture (UN) in …

Nataša Martina Pintarič, program: UN Grški jezik, književnost in kultura ter Latinski jezik, književnost in kultura
»Učenje jezika zahteva veliko sprotnega dela, kakšno uro dve na dan v prvih dveh letnikih, sploh za tiste brez predznanja. Za večino študentov na dodiplomskem študiju je najtežja Grška skladnja, ker zahteva celovito znanje tako oblikoslovja kot skladnje. Nekaterim povzroča težave tudi Metrika, kjer je potrebnega tudi malo »posluha«. Nekaj učbenikov in delovnih zvezkov se da kupiti v knjigarni FF, prevode in komentarje k grškim besedilom se najde v knjižnici, zapiske si študentje pogosto delimo med seboj, saj je oddelek majhen in se dobro poznamo. Udeležba na predavanjih ni obvezna, medtem ko je udeležba na vajah obvezna. Prostega časa je gotovo dovolj, če si delo ustrezno porazdeliš in izkoristiš čas, namenjen učenju. Če je Filozofska fakulteta pisan mozaik, je Oddelek za klasično filologijo tisti pozlačen košček, ki ga zanimivega delajo predani profesorji oz. ljudje, ki znajo v tem koščku prepoznati pravi zaklad.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ITALIJANSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: kandidati, ki so imeli italijanščino na splošni maturi so izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz italijanščine pri splošni maturi 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati, ki na splošni maturi niso imeli italijanščine so izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni italijanščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati, ki se italijanščine v srednji šoli niso učili, bodo izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz tujega jezika, ki ni italijanščina v 3. in 4. letniku 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati, ki so na poklicni maturi imeli italijanski jezik so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz italijanščine pri poklicni maturi 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati, ki na poklicni maturi niso imeli italijanskega jezika so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, uspeh iz slovenščine in tujega jezika, ki ni italijanščina, v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz italijanskega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk. Kandidati, ki se italijanskega jezika v srednji šoli niso učili so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz tujega jezika, ki ni italijanščina v 3. in 4. letniku 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant italijanskega jezika in književnosti (UN) in …

Andreja Rijavec, program: UN Italijanski jezik in književnost-umetnostna zgodovina
»To smer sem izbrala, ker imam rada umetnost in Italijo. Večina predmetov na obeh smereh temelji predvsem na teoriji. Slaba plat dvopredmetnega študija je ta, da se predmeti pogosto prekrivajo. Moraš se učiti za dve študijski smeri hkrati, najzahtevnejši so sklopi umetnostne zgodovine obdobij, saj so zelo obsežni in se za njih učim tudi do 3 tedne. Trajanje učenja je odvisno od zahtevnosti predmeta in tudi od posameznika. Prisotnosti je na italijanščini večinoma obvezna, na umetnostni zgodovini pa se ne preverja. V začetku študija je študentsko delo zaradi natrpanih urnikov težje izvedljivo, v višjih letnikih pa je prostega časa veliko več.«

Lučka Goričan, program: UN Italijanski jezik in književnost
»Italijanščine se v srednji šoli (ali prej) nisem učila, zato so bili zame vsi predmeti težki. Še posebno slovensko-italijanska kontrastivna analiza. To ni tečaj jezikov in jezika se ne naučiš zgolj zase in samo to, kar je všeč tebi. Že res, da zelo poglobiš znanje ter svoj besedni zaklad, vendar gre za veliko več. Velik poudarek je na književnosti, literaturi, kar se mogoče komu ne zdi pomembno, toda če želiš obvladati tuj jezik in ga mogoče v prihodnosti tudi poučevati, je pomembno poznati vso zgodovino, uporabo skozi čas, kulturo. Če se znaš organizirati in se svojega urnika dokaj držiš, ni strahu, da ne bi bilo dovolj časa za študentsko življenje, kot pravijo – najlepša leta.«

Polona Počkar, program: UN Italijanski jezik in književnost
»Na ta faks in to smer sem se vpisala predvsem zato, ker mi je italijanski jezik zelo všeč. Sprejemnih izpitov nisem imela. Eno uro na dan namenim pisanju različnih nalog, drugače pa se učim pred izpitom približno deset dni, veliko je odvisno tudi od predmeta. Učim se večinoma iz zapiskov. Rabljene knjige, stari testi in skripte se dobijo na forumih ali pa od višjih letnikov. Ugodna varianta za nakup knjig je tudi nakup v Italiji. Kontrastivna analiza je eden težjih predmetov na našem faksu. Težkega ga naredi predvsem veliko teorije, ki se jo je potrebno naučiti. Prisotnost je obvezna na vajah, na predavanjih pa ne. Kljub temu je dobro, če si prisoten povsod. Ostane mi tudi dovolj prostega časa, med drugim tudi za kakšno študentsko delo. V prihodnosti želim delati v prevajalstvu.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: JAPONOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniki 40 % točk
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani japonolog (UN) ali diplomirani japonolog (UN) in …

Katja Filovski, program: UN Japonologija
»Vsak dan si vzamem okoli dve uri in pol za sprotno utrjevanje znanja, saj imamo obvezna preverjanja znanja iz tekoče snovi. Na izpit se začnem pripravljati tudi mesec dni prej. Na dvopredmetni smeri v 1. letniku je najtežji in najpomembnejši predmet sodobna japonščina. Prakse imamo kar dovolj, skoraj toliko kot teorije, nekatere učne ure obravnavajo slovnico in nekatere izgovorjavo ter pisavo. Predavanj in vaj se je pametno udeleževati, saj se vsakič naučiš nekaj novih stvari. Pozitivnih strani je več, med drugim tudi spoznavanje druge kulture prek učenja njihovega jezika, običajev, zgodovine ipd. Pri tem je mogoče skleniti tudi veliko novih prijateljstev s sodelovanjem na izmenjavah v tujini in pri nas. Vedno se najde tudi prosti čas, če si le pametno razporediš delo.«

Alisa Brkič, program: UN Japonologija in Kulture vzhodne Azije
»Če se ne učiš sproti, težko sodeluješ pri predavanjih in na koncu je veliko snovi za izpit, zato je lahko ta smer kar izziv. Jaz se učim eno uro na dan in mi zadostuje. Japonščina je zahteven jezik in zahteva kar nekaj učenja. Učno gradivo, kot so knjige, naročamo z Japonske in Koreje; za vse to sem zapravila okoli 100 evrov. Večina je predavanj, prakse skoraj ni, se pa večina predavanj odvija v japonskem in korejskem jeziku. Prisotnost ni obvezna, je pa zaželena. Prostega časa je zelo malo zaradi natrpanega urnika, ki se razteza čez cel dan, zato je tudi težko delati, če želiš biti na vseh predavanjih.«

Barbara Kopač, program: UN Japonologija – dvopredmetno
»Za ta študij predznanje jezika ni potrebno, za vpis moraš doseči le zadostno število točk. Glede sprotnega dela sem zelo disciplinirana, zato mi priprave na izpite niso povzročale težav. Težji predmet je sodobna japonščina 1, kjer se srečaš s pismenkami, ki se nadgrajujejo tekom študija. Večina gradiva je dostopna v knjigarni Filozofske fakultete, v okoliških fotokopirnicah, lahko pa ga dobiš tudi od starejših študentov. Profesorji so izjemno dostopni in vedno pripravljeni pomagati. Predavanja niso obvezna, medtem ko vaje so, kjer je poudarek na pogovoru, besedišču. Z japonščino sem se srečala po naključju, ko sem se odzvala povabilu na dvotedenski tečaj na fakulteti. Študij priporočam dijakom, ki imajo željo po znanju, spoznavanju in doseganju novih kultur.«

Anita Makovec, program: UN Japonologija
»Na Japonologiji je več prakse oz. vaj kot predavanj. Priporočam hoditi na oboje. Obvezen predmet je japonščina, ki je tudi najbolj zanimiv in hkrati najtežji. Izmed težkih predmetov bi izpostavila mogoče še japonsko pisavo. Meni osebno je všeč japonska kaligrafija. Za sprotno delo dnevno porabim eno uro, pred izpitom se učim kakšen dan ali dva, učim se predvsem kampanjsko. Če si priden, ti ni treba na pisni izpit, ker ga lahko opraviš s kolokviji. Učim se iz knjig in delovnih zvezkov. Učno gradivo dobim od starejših študentov, večino knjig si fotokopiram, zato ne zapravim toliko denarja. Ostane mi precej prostega časa, zato lahko med vikendi delam. Študentske zabave so zakon! Profesorji na faksu so super. Vesela sem, ker smo na japonologiji kot ena družina.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: JUŽNOSLOVANSKI ŠTUDIJI (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidati z opravljeno poklicno maturo so izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija) 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani južnoslavist (UN) in …

Mateja Javeršek, program: UN Južnoslovanski študiji in Slovenistika
»Faks oziroma študijsko smer bi priporočala, saj se pri nas vedno kaj dogaja (različne ekskurzije, spoznavanje novih ljudi itd.). Za študij dnevno porabim do tri ure, veliko je sprotnega dela. Je pa odvisno od predmeta, koliko se učim. Največ se učim iz zapiskov in tudi iz skript. Stare teste dobimo od tutorjev. Najtežja predmeta sta stara cerkvena slovanščina iz 1. letnika zaradi ogromne količine snovi, ter hrvaški jezik. Priporočljivo je hoditi na predavanja, vaje so vse obvezne. Teorije je več kot prakse. Na faksu se tudi zabavamo na brucovanjih in tutorskih čajankah. Osebno mi je najbolj zanimiv predmet hrvaščina, saj me spremlja že od malega, ker živim ob hrvaški meji. Po zaključku študija bi se rada zaposlila kot prevajalka ali profesorica na Hrvaškem.«

Barbara Vojsk, program: UN Južnoslovanski študiji in Slovenistika
»Za ta faks sem se odločila, ker sem želela študirati slovenščino in znati poleg tudi kakšen drug jezik. Sprejemnih izpitov nisem imela. Učim se bolj kampanjsko, približno en teden pred posameznim izpitom. Vsak dan pa je treba narediti kakšne naloge. Učim se predvsem iz skript in zapiskov, če pa obstaja tudi kakšna knjiga, pa še iz nje. Zapiske dobimo na internetu ali od sošolcev, knjige pa lahko kupimo v knjigarni, kjer imamo popust. Najtežji predmet je v vseh letnikih hrvaški in srbski jezik, predvsem zaradi obsega in prej neznane snovi. Razmerje med teorijo in prakso bi opredelila 70 : 30. Vaje so obvezne, predavanja pa le pri nekaterih profesorjih. Prostega časa imam toliko, kolikor si ga vzamem. Po zaključku z diplomo se želim zaposliti.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: KULTURE VZHODNE AZIJE (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani kulturolog Vzhodne Azije (UN) in …

Veronika Špeh, program: UN Kulture vzhodne Azije – sinologija dvopredmetno
»Poudarila bi, da to ni samo študij jezika, ampak obsega še druga področja, povezana s Kitajsko, kot so zgodovina, umetnost, filozofija, politika in literatura. Predmet sodobna kitajščina vzame največ časa, saj zahteva veliko sprotnega učenja. Najtežji predmet v 1. letniku je zaradi obsega snovi uvod v vzhodnoazijske študije. Najpogosteje se začnem učiti najmanj 1 teden pred končnim izpitom, znanje jezika se lahko preverja tudi sproti, s tedenskimi, mesečnimi ali polletnimi testi. Prisotnost je na vseh predavanjih zelo pomembna, pri nekaterih predmetih je celo del končne ocene, najpomembnejše je redno obiskovanje ur kitajskega jezika. Knjige si lahko sposodim v knjižnici, učbenike za jezik pa je priporočljivo kupiti v knjigarni na fakulteti, toda za večino predmetov so potrebni tudi zapiski s predavanj. Pomemben je hkrati obisk Kitajske, saj je za dobro znanje jezika nujno potrebnega čim več stika z jezikom. Na začetku študija je tako za poglobitev znanja jezika organiziran  odhod na poletno šolo, v višjih letnikih pa vsaj polletni študij na Kitajskem ali v Tajvanu.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: LATINSKI JEZIK, KNJIŽEVNOST IN KULTURA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh grščine ali latinščine pri splošni maturi 25 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: zgodovina, filozofija ali drugi tuji jezik 25 % točk. Kandidati s poklicno maturo bodo izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (latinščina) 40 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant latinskega jezika, književnosti in kulture (UN) in …

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: PREVAJALSTVO (prej: MEDJEZIKOVNO POSREDOVANJE) (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh pri splošni maturi iz tujega jezika 1 10 % točk, uspeh pri splošni maturi iz tujega jezika 2 10 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 1 15 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 2 15 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz slovenskega jezika 10 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 1 20 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz tujega jezika 2 20 % točk, uspeh v 3. in 4. letniku iz slovenskega jezika 10 % točk.
Študij ima tri usmeritve: slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina, slovenščina-angleščina-italijanščina. Kandidati morajo v prijavi navesti usmeritev študija. Opomba: tuji jezik 1 je prvi tuji jezik izbrane usmeritve (angleščina), tuji jezik 2 je drugi tuji jezik izbrane usmeritve (nemščina ali francoščina ali italijanščina). Za uspešno vključitev v študij se priporoča opravljena splošna matura iz obeh tujih jezikov oziroma končan štiriletni srednješolski program, ki je obsegal 420 ur prvega tujega jezika ali 280 ur drugega tujega jezika.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani medjezikovni posrednik (UN)

Ana Vertačnik, program: UN Medjezikovno posredovanje
»Domačih nalog je nekaj, za njih porabim od pol ure do eno uro na dan. Koliko sprotnega dela je treba vložiti, pa je odvisno od predmeta in tudi predznanja, posebej drugega tujega jezika. Za izpite se je pametno začeti pripravljati kakšne 3 tedne pred izpitnim obdobjem, saj jih je kar precej. Zahtevni predmeti so uvod v študij slovenskega jezika in nemške jezikovne vaje. Veliko materialov dajo profesorji sami na razpolago v spletne učilnice. Precej več teorije je v 1. letniku, se pa procent potem vsako leto manjša. V prvem letniku bi priporočala predvsem obiskovanje UŠSJ in jezikovnih vaj, saj je lažje, če ste snov že 1-krat slišali in imate svoje zapiske. Nimamo toliko praktičnega dela, kot bi si želela. Delo je s študijem malo težje uskladiti, ker so predavanja po navadi sredi dneva in pa vsak dan. Lahko pa sodelujemo tudi pri določenih projektih, kot na primer kakšno sestavljanje spletnih slovarjev.«

Ernest Alilović, program: UN Prevajanje (slovenščina-angleščina-francoščina)
»Trenutno sem na podiplomski smeri Prevajanje, vendar je bil moj dodiplomski študij Medjezikovno posredovanje. Oba sta v okviru Oddelka za prevajalstvo. Za študij sem do zdaj zmeraj v povprečju porabil 2-3 ure na dan, saj je domače delo večinoma obsegalo prevode besedil. V prvem letniku je bil zame, kot tudi za večino najtežji predmet Uvod v študij slovenskega jezika. Na dodiplomskem študiju bi rekel, da je veliko več teorije (torej učenja jezikoslovnih teorij, slovnice, družbe in kulture vseh treh jezikov itd.). Sem mnenja, da je Medjezikovno posredovanje odlična izbira za vsakogar, ki ima ljubezen do jezikov in literature ter bi si rad razširil obzorja na različnih področjih (kultura, politika, družba). Študij sicer vzame veliko časa, vendar sem z njim pridobil veliko na disciplini in se navadil na kratke roke za oddajo, kar kasneje koristi v poklicnem življenju. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu na ta faks priporočam, naj se pripravijo na veliko dela. Kot sem rekel prej, priporočam tudi sprotno delo in redno urejanje zapiskov. Po prvem letniku pa postane veliko lažje.«

Eva Butala, program: UN Medjezikovno posredovanje
»Odlično znanje jezikov, ki si jih izbereš za študij, naredi študij lažji in bolj zanimiv. Meni so zelo zanimivi predmeti v zvezi z angleščino, v izziv pa so mi predmeti, ki učijo pravopis. Treba si je vzeti kar veliko časa za prevode, ki jih dobimo za domačo nalogo. Za izpit je potrebno veliko znanja, zato je potrebno večdnevno učenje pred izpitom. Sama predavanja so zelo zanimiva kot tudi vaje, na katerih odneseš veliko znanja, je pa priporočljivo, da si prisoten tako na vajah kot tudi na predavanjih. Učno gradivo se nahaja na skupnem spletnem prostoru, najboljša varianta so pa skripte. Poleg študija ostane dovolj časa za hobije, delo in žure.«

Lea Vlahovič, program: UN Medjezikovno posredovanje, slovenščina-angleščina-francoščina
»Jeziki me že od nekdaj zelo zanimajo in tudi zato sem se odločila za ta študij. Kasneje, po študiju si želim delati v evropskih institucijah. Na vajah se preverja 80 % udeležba, predavanja po navadi niso obvezna. Teorijo in prakso bi postavila v razmerje 2:1. Predmeta, ki sta bila v prvem letniku najtežja, sta slovenski jezik in diskurz ter uvod v študij slovenskega jezika. Zahtevna sta bili zaradi vsebine. Za večino študentov pa so najtežji slovenski predmeti ter angleška in francoska slovnica. Za izpite se učim pretežno iz skript, zapiskov in učbenikov. Gradivo najdem tudi na e-učilnici FF ali si ga kopiram. Za knjige zapravim do 70 evrov. Prostega časa ob študiju mi ostane kar veliko.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: MUZIKOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri enem od izbirnih predmetov pri splošni maturi: glasba, zgodovina ali drugi tuji jezik 10 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (glasba) 10 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani muzikolog (UN)

Katja Stariha, program: UN Muzikologija
»Faks svojim študentom ponuja kar nekaj dejavnosti, kot so zbor, orkester, kjer se študentje lahko še dodatno izobražujemo. Sama se sproti ne učim. Dnevno delo pa zajema vadbo inštrumenta za orkester ali predmet igranje partitur. Poleg tega pa še izdelava seminarskih nalog, učenje za sprotne kolokvije. Večino gradiva in skript dobimo od profesorjev oziroma v oddelčni knjižnici. V 1. letniku je najtežji predmet zgodovina glasbe (–1750), zahtevnost mu daje slušni kolokvij, ki je pogoj za opravljanje izpita. Na oddelku prevladuje teorija, prakse skoraj ni, razen pri določenih izbirnih predmetih. Predavanja in vaje so v veliki meri obvezna, preverja se tudi prisotnost. Usklajevanje študentskega dela z urnikom je bolj težko, ostane pa dovolj časa za hobije.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: profesor pedagogike in andragogike (UN) ali profesor pedagogike in andragogike (UN) in …
Zaposlitev: svetovalec, (post)penalne službe, zavod za zaposlovanje, javni mediji.

Barbara Mavsar, program: UN Pedagogika in andragogika
»Za ta faks ni potrebno opravljati sprejemnih izpitov. Za prvi letnik ni potrebno veliko sprotnega dela, medtem ko je v drugem in tretjem letniku več domačega dela. Pred izpiti in kolokviji se intenzivno učim približno tri dni. Najtežja predmeta v prvem letniku sta zagotovo pedagoška statistika, saj ni družbosloven predmet in zgodovina vzgoje in izobraževanja zaradi obsežnosti. Najbolj zanimiv predmet mi je pedagoška sociologija, čeprav je precej zahteven. Večino gradiva lahko dobimo v knjižnici na faksu ali pri profesorjih. Obvezno je obiskovanje vaj in seminarjev, predavanja niso obvezna. Smer mi je všeč, saj so nam profesorji vedno na voljo, če imamo težave s snovjo. Slabost smeri je ta, da ni dovolj prakse. Ker si znam organizirati delo, mi ostane dovolj prostega časa.«

Nina Kestnar, program: UN Pedagogika in andragogika – dvopredmetno
»O času, ki ga dnevno porabim za faks, težko govorim. Včasih članke študiram cele dneve, drugič nimam nič. Dnevno delo je branje člankov, knjig, urejanje zapiskov. Učim se od nekaj dni do tedna pred izpitom. Zapiski in skripte so dostopni pri starejših študentih pa tudi na spletu, knjige si lahko izposodimo v dobro založeni oddelčni knjižnici. V 1. letniku so med težjimi predmeti didaktika in statistika, morda celo zgodovina vzgoje in izobraževanja. Zahtevne jih naredi obsežnost snovi, nekaj tuje literature, računanje. Dvopredmetni program ima predpisana dva tedna prakse v 3. letniku. Poleg študija lahko tudi delam vsak dan po nekaj ur. Bodočim študentom svetujem, naj si ogledajo predmetnike študija ter se vprašajo, če jih tovrsten študij in kasneje tudi delo na tem področju zares veseli.«

Monika Horvat, program: UN Pedagogika in andragogika
»Na našem študiju imamo poleg teorije tudi 80 ur prakse, vaje imamo obvezne, predavanj pa ne. V 1. letniku bi kot težke predmete izpostavila didaktiko ter zgodovino pedagogike in šolstva, kasneje pa študentov predstavlja izziv statistika in metodologija. Dnevno porabim za faks okoli dve uri, učim pa se bolj kampanjsko, kar pomeni, da se za izpite začnem učiti kakšen teden prej. Za učenje uporabljam kombinacijo knjig, skript in zapiskov. Gradivo se najlažje dobi na spletu, na skupnem mailu našega razreda, knjige pa se dobi v založeni knjižnici. Ob vseh študijskih obveznostih mi ostane dovolj časa, da delam prek študentskega servisa.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: POLONISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz tujega jezika v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh iz tujega jezika pri splošni maturi 20 % točk. Kandidati z opravljeno poklicno maturo so izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz tujega jezika v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani polonist (UN) in …

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz slovenščine pri splošni maturi 20 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh iz slovenskega jezika pri zaključnem izpitu 30 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani literarni komparativist (UN) ali diplomirani literarni komparativist (UN) in …
Zaposlitev: redaktor, časnikar, kritik, dramaturg.

Eva Pacher, program: UN Primerjalna književnost in literarna teorija
»Dnevno delo obsega pisanje domačih nalog in sprotno branje literature. V prvem letniku je veliko predmetov, ki te vpeljejo v ta študij in so količinsko precej obsežni in ne nujno zahtevni. Večina študijskega gradiva je navoljo v knjižnici, za tiste, ki uberejo lažjo pot pa se da predmete narediti tudi z zapiski od višjih letnikov, ki so jih veno pripravljeni deliti z nižjimi letniki. V prve letniku je fino hoditi na predavanja, da dobiš občutek, kaj sploh predstavlja tvoj študij, so pa vsaj na začetku izpiti predvsem količinsko obsežni. Na naši fakulteti je ogromno dogajanje, predvsem literarni večeri in številni z umetnostjo povezani dogodki. Za študij dnevno porabim približno dve uri, tako da mi vsekakor ostane dovolj časa zase.«

Nika Lampret, program: UN Primerjalna književnost in literarna teorija
»Ker me je zanimala smer Primerjalne književnosti, sem se vpisala na ta faks. Sprejemni izpiti niso bili potrebni. Glede učenja bi rekla, da se nekatere predmete učim sproti, nekatere pa bolj kampanjsko. Dnevno porabim za študij štiri ure, pred posameznimi izpiti se učim več. Predvsem se učim iz svojih zapiskov. Uvod v primerjalno književnost in uvod v literarno teorijo sta bila težja predmeta na našem faksu. Veliko gradiva za študij se dobi kar v knjižnicah, nekaj pa tudi od starejših kolegov. Prisotnost na vajah je obvezna. Priporočena so tudi predavanja, dobro je, če si prisoten povsod. Ker imamo predavanja razporejena čez cel dan, imam bolj malo prostega časa, tako da si tudi kakšnega študentskega dela zraven žal ne morem privoščiti. V prihodnosti se bom vpisala na magisterij.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAMI I. STOPNJE: PRIMERJALNO JEZIKOSLOVJE, PRIMERJALNO SLOVANSKO JEZIKOSLOVJE, SPLOŠNO JEZIKOSLOVJE (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot materinščine) in tujega jezika pri splošni/poklicni maturi 20 % točk, uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega kot materinščine) in tujega jezika v 3. in 4. letniku 20 % točk
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani primerjalni jezikoslovec (UN) in …; diplomirani primerjalni slovanski jezikoslovec (UN) in …; diplomirani splošni jezikoslovec (UN) in …

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: PSIHOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani psiholog (UN)
Zaposlitev: kadrovske službe, šolstvo, klinična praksa, šport, promet.

Mateja Kralj, program: UN Psihologija
»Intenzivno se je treba učiti v času izpitnega obdobja, sicer pa je sprotno učenje v obliki spremljanja predavanj, vaj in seminarjev. Za večino študentov so najtežji predmeti statistika in nevrološki predmeti (nevrofiziologija, osnove nevroznanosti in vedenjske nevrologije). Težji so zato, ker so bolj naravoslovne narave. Na Facebooku obstajajo skupine, kamor se včlaniš in imaš tako dostop do mnogih skript in podatkov. Stvari si je možno izposoditi v knjižnici ali kopirati. Teorija je prevladujoča (vsaj 70 %). Imamo vaje pri skoraj vseh predmetih, ampak večinoma stvari preizkušamo drug na drugem ali na sebi (razni vprašalniki, debate, okrogle mize). Največ prakse je na področju pedagoške psihologije: nekaj vaj smo delali z vrtčevskimi otroki, nekaj z osnovnošolskimi. Na vajah in seminarjih je prisotnost obvezna. Zelo aktivno je društvo DŠPS (Društvo študentov psihologije Slovenije), ki med drugim organizira tudi projekt Kako si?, ki se izvaja ob dnevu duševnega zdravja.«

Lara Šuštar, program: UN Psihologija
»Na dan porabim za študijske obveznosti od ene do dve uri, pred izpiti pa začnem z učenjem dva tedna prej. Najtežji predmet v prvem letniku je psihologija mladostništva in odraslosti, zaradi kriterija ocenjevanja. Predmet je zelo obsežen. Prav tako delajo težave tudi statistični predmeti. Vse gradivo za študij dobim, nekaj od starejših študentov ali pa knjige kupim v knjigarni FF. Na psihologiji je več teorije, vendar če štejemo med prakso vaje (ki so obvezne), je razmerje med teorijo in prakso 50:50. Priporočljivo je, da si prisoten pri statističnih predmetih ter pri psihologiji osebnosti, zaradi kratkih testov. Zelo pozitivno je, da smo majhen oddelek, imamo individualne odnose s profesorji. Društvo študentov psihologije Slovenije deluje na različnih področjih, med drugim organizirajo veliko ekskurzij, psihologijo šole, čajanke, zabave …«

Manja Lokar, program: UN Psihologija
»Za vpis na Psihologijo sprejemni izpiti niso potrebni, je pa treba kar dobro opraviti maturo, saj je zahtevano visoko število točk. Na predavanjih izvemo zelo veliko teoretskih osnov, medtem ko je prakse bolj malo. Predavanja niso obvezna, na vajah pa je potrebna 80-odstotna prisotnost. V redu je, če si prisoten na statističnih predmetih. V povprečju faksu posvetim eno uro na dan, včasih več, velikokrat pa nič časa. Učim se večinoma kampanjsko, teden dni pred in cel čas med izpitnim obdobjem tudi po 8 ali 10 ur na dan. Največ se učim iz zapiskov in skript, ki sem jih dobila večinoma od starejših letnikov v elektronski obliki. Za knjige se splača dati denar le, če jih potem dejansko uporabljaš oz. bereš. Za najtežje predmete na Psihologiji veljajo psihologija mladostništva in odraslosti, nevropsihologija in kognitivna psihologija. Čeprav je naša fakulteta natrpana s študenti in imamo zaradi tega zelo razgiban urnik, mi ni žal, da sem se vpisala na Psihologijo, saj mi je ta zelo všeč in sem si jo vedno želela študirati. Zelo dobro je tudi, da je organiziranih veliko obštudijskih dogodkov, predavanj, ki so zelo zanimiva.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: RUSISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz ruščine pri splošni maturi 30 % točk, uspeh iz ruskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % točk
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani rusist (UN) in …

Urška Klinar, program: UN Rusistika in bohemistika (dvopredmetni)
»Oddelek slavistike ima odličen profesorski kader in prijetne študente, kar je mojo odločitev za študij samo še potrdilo kot pravilno. Za sprotno delo porabim 2-3 ure na dan, v tem času naredim domačo nalogo in ponovim snov s predavanj in vaj. Za izpite se trudim učiti sproti, vendar mi ne uspe vedno. Najtežja predmeta v prvem letniku sta uvod v študij ruske književnosti in uvod v študij slovanskih jezikov. Večino literature si izposodim v knjižnici, tako da za študijske knjige porabim približno 30 evrov na leto. Na rusistiki je poleg teorije še lektorat, oz. praksa, kar pomeni da usvojeno znanje uporabimo v praksi. Ravno ta lektorat je bil meni najbolj zanimiv predmet. Ob študiju mi ostane dovolj časa, da delam in pojem v pevskem zboru.«

Tadeja Čigon, program: UN Rusistika
»Predavanja na naši smeri niso obvezna, vaje pa so. Zanimivi so vsi predmeti ruske literature, predvsem zaradi zanimivih tem. Pozitivno pri študiju je njegova razgibanost in naravni govorci. Kar se tiče negativne plati, je to količina študijskega gradiva. Največ ga je pri najtežjih predmetih, kot sta iz 1. letnika uvod v študij ruske književnosti in uvod v študij slavistike. Priporočam sprotno delo, za kar porabim vsak dan za domače naloge od ene do dve uri. Za učenje uporabljam skripte, knjige in zapiske, ki jih dobim od starejših študentov, na facebooku (kjer imamo svojo skupino), mailu, v knjigarni na faksu ali si jih kopiram. Pri študiju jezika rusistike se prepletata tako teorija kot praksa, pozitivna pa je možnost študija v tujini, kjer lahko dobiš štipendijo ruske vlade.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: SINOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani sinolog (UN)

Študentka, program: UN Sinologija
»Študij sinologije je naslednji: dela je veliko, vendar se vsak posameznik odloči, koliko bo delal doma. Študij se lahko po mojem mnenju opravi tudi brez veliko vloženega truda in manjkanja na predavanjih, vendar v tem primeru ob prijetju diplome znanja ni veliko. Kot vsak jezik je v Kitajščino potrebno vložiti veliko časa, predvsem pri treniranju pisanja pismenk ter pri širjenju besedišča. Sinolog je lahko vsak, biti kvaliteten sinolog pa je druga pesem. Prisotnost se preverja, se pa na začetku leta lepo pove na katere predmete je potrebno hoditi. Izpostavila bi izvrstne slovenske profesorice in kitajske lektorje. Kot negativno bi izvzela precej luknjast urnik, ki je značilnost Filozofske fakultete. Kar se tiče izobraževanja, je nekaj priložnosti preko sinološkega društva Yuan. Potrebno je biti pogumen in iti izven svojega okvirja, to bi svetovala dijakom.«

Manca Pibernik, program: UN Sinologija
»Sinologija je zelo zanimiva, ker se na faksu naučiš kitajske zgodovine, umetnosti, politike, gospodarstva … Za študij porabim do tri ure dnevno za ponovitev nalog, sploh, kjer je poudarek na jeziku. Pred izpiti je odvisno od tega, koliko delaš sproti, če ne delaš sproti, potem se moraš učiti že mesec prej. Vaje in predavanja so obvezna, zaradi sprotnega dela. Najtežji predmet je sodobna kitajščina, ki jo imamo vsa tri leta prve stopnje. Hkrati je zelo pomembna, ker jo potrebuješ pri ostalih predmetih. Gradivo dobim na e-učilnici FF ter v fotokopirnici. Poudarila bi, da se na faksu zelo priporoča študij na Kitajskem (štipendije, ki jih krije Ljudska republika Kitajska), kjer spoznaš jezik v živo in se jezik naučiš uporabljati. Ob študiju mi ostane veliko časa, prav tako lahko delam. Študentje smo zelo povezani, hodimo na ekskurzije, imamo brucovanja, družabne večere …«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: SLOVAKISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani slovakist (UN) in …

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: SLOVENISTIKA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 50 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz slovenščine pri splošni maturi 30 % točk. Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta tuji jezik (angleščina/nemščina), če je matematiko opravil pri poklicni maturi oziroma iz maturitetnega predmeta matematika, če je tuj jezik (angleščino/nemščino) opravil pri poklicni maturi, na podlagi: splošni uspeh pri poklicni maturi 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk, uspeh iz slovenskega jezika v 4. letniku 10 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani slovenist (UN) ali diplomirani slovenist (UN) in …
Zaposlitev: lektor, novinar, korespondent, redaktor, urednik, tekstolog.

Anja Pišot, program: UN Slovenistika-pedagoška smer
»Faks mi je všeč, saj je se naučimo javno nastopati in pridobimo veliko znanja, slaba stran faksa pa sta slaba organizacija in premalo ur prakse. Za vpis sem se odločila, ker sta me slovenščina in branje literature vedno veselili. Predavanja niso obvezna, na seminarje in vaje pa je potrebno hoditi. Najtežji predmet, zaradi obsežnosti in veliko sprotnega dela, je zgodovinska slovnica v 1. letniku. Čas učenja za posamezen izpit je odvisen od težavnosti in tako lahko za pripravo na izpit rabiš samo 3 ure ali pa 3 ure vsak dan v mesecu pred izpitom. Za urejanje zapiskov in reševanje domačih nalog porabim povprečno 2 uri na dan. Najugodneje si je literaturo in kolokvije priskrbeti pri starejših študentih. Moje želje so, da se po končanem faksu čim prej zaposlim v svoji stroki.«

Katja Brodarič, program: UN Slovenistika
»Ta smer zahteva veliko sprotnega dela, predvsem branja knjig, pisanja dnevnikov ter iskanja in zbiranja literature pri književnosti. Za to porabim precej časa, a se sprotno delo obrestuje. V prvem letniku je najtežji predmet Uvod v študije slovenske književnosti – predvsem, ker gre za povsem drugo kot to kar smo obravnavali v srednji šoli. Veliko literature se dobi od tutorjev in starejših študentov, ki so vedno pripravljeni pomagati brucom. Ta smer nima veliko prakse, kvečjemu fonetiko in fonologijo, kjer imamo tudi vaje, ki so zelo uporabne. Vaje so obvezne, prisotnost preverjajo, a se da tudi kaj dogovoriti. Dobro je biti čimveč na fakulteti, saj tako sam ugotoviš kateri predmet je lažji in na katere je res dobro hoditi. Študij na FF je super, saj je ogromno smeri in s tem tudi zanimivih ljudi. Fino je, saj te smer ne omejuje, da si nebi mogel izbrati izbirne predmete drugih smeri. Ko slovensščino študiraš jo začneš videti v povsem novi, sveži luči, kot v srednji šoli.«

Nastja Bojić, program: UN Slovenistika – dvopredmetno
»Dnevno za študij porabim približno eno uro, ponavadi preletim zapiske in predelam del literature, več časa študiju namenim pred izpitom, priporočam sprotno delo. Gradivo dobimo od starejših študentov, na forumih posameznih oddelkov ter skupnih elektronskih naslovih. Za večino študentov so najtežji obsežnejši predmeti ali pa tisti, kjer profesorji zahtevajo poglobljeno znanje. Na našem faksu prevladuje teorija, prisotnost na vajah se preverja, na predavanjih pa ne, vendar jih priporočam, da izveš, na čem je poudarek. Posebnost Filozofske fakultete so urniki, kjer je med posameznimi predavanji tudi večurni odmor ali pa se predavanja prekrivajo, predvsem pri dvopredmetnikih. Dijakom svetujem, naj študirajo tisto, kar imajo radi, če le imajo to možnost. Čeprav je govora o nezaposljivosti, predvsem družboslovcev, se delo vedno najde.«

Tanja Hozner, program: UN Slovenistika
»Za pozitivno na našem faksu bi izpostavila zelo spoštljiv odnos profesorjev do študentov, slabost pa majhna zmeda z urniki. Za vpis na študij te mora zanima smer, najbolj zanimiv predmeti pa je svetovna književnost, zaradi odličnega predavatelja. V 1. letniku so najtežji predmeti svetovna književnost in morfologija SKJ, predvsem zaradi velikega obsega snovi, ter od stare cerkvene slovanščine pa do praslovanščine. Predavanja niso obvezna (priporočam prisotnost pri slovničnih predavanjih), prisotnost pa se preverja na vajah in seminarjih ter mora biti 80 %. Sama se učim sproti, koliko gre, drugače pa kampanjsko. Dnevno porabim tri ure za študij, pred izpiti pa se učim dva tedna ali več. Gradivo za učenje so knjige, skripte in zapiski. Slednje se dobi na internetu (oddelčni blog) in na spletni strani oddelka, knjige pa se da dobiti v knjigarni v avli FF. Letno porabim za gradivo okoli 100 evrov.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: SOCIOLOGIJA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani sociolog (UN) in …

Nika Polšak, program: UN Sociologija – dvopredmetno
»Sproti se učim precej redko. Pogosto moramo opraviti kakšno nalogo pri vajah ali narediti seminarsko nalogo; le-ta ti vzame več časa, prebrati moraš določeno literaturo, določiti raziskovalna vprašanja. Koliko časa pred izpitom se začnem učiti, je odvisno od njegove težavnosti. V 1. letniku mi je bil težji predmet uvod v sociologijo, ker se kot brucka nisem dobro znašla v veliki količini snovi oz. nisem vedela, kako bi k učenju pristopila. Knjige si lahko izposodimo v oddelčni knjižnici, skripte in stari izpiti so dostopni na e-mailu, vsako leto pa si posamezna generacija naredi svojo Facebook stran. Predavanja so neobvezna, pri vajah pa je prisotnost 80 %. Kot velik plus lahko navedem številna poznanstva, nova doživetja, negativen pa je sam urnik, saj imamo med posameznimi predavanji velike luknje. Poleg študija mi ostane čas za občasno študentsko delo.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: SOCIOLOGIJA KULTURE (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidati s poklicno maturo: kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Izbor glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani sociolog kulture (UN)
Zaposlitev: sociološko-kulturna znanstvena dejavnost, kulturološka izvedenska, upravna, politična dela.

Laura Kovačec, program: UN Sociologija kulture
»Na naši smeri sem dobila veliko novega znanja, smer pa je zanimiva in koristna. Predavanja so bolj teoretična kot praktična, največ izzivov pa imajo študenti pri socialni družboslovni teoriji, teoriji ideologiji ter uvodu v sociologijo zaradi obsežnega gradiva. Študenti si med seboj pomagamo, imamo skupno elektronsko pošto in skupino na facebooku. Meni osebno so najbolj zanimivi predmeti sociologija vsakdanjega življenja in sociologija kulture. Učim se iz sposojenih knjig in lastnih zapiskov. Prostega časa mi ostane ob študiju kar veliko, vendar si zaradi razdrobljenega urnika študentskega dela ne morem privoščiti. Vsem bodočim študentom pa priporočam, da se vključujete na razne ob študijske dejavnosti, saj si boste tako povečali svojo zaposljivost.«

Kristjan Nemac, program: UN Sociologija kulture
»Za ta faks sem se odločil zaradi zanimive smeri in predmetnika. Smer mi omogoča kritično razmišljanje in s faksom sem precej zadovoljen. Sprejemnih izpitov nisem imel. Lahko bi rekel, da se učim sproti, ker berem razna besedila, pred posameznimi izpiti pa se učim en teden prej. Učim se iz vsega po malo, torej knjig, skript in zapiskov. Najbolj ugodna varianta za pridobitev gradiva je kopiranje oziroma izposoja v knjižnici. Med težje predmete na faksu bi uvrstil teorijo ideologije, sodobne družbene teorije in občo sociologijo. Razmerje med teorijo in prakso bi opredelil 60 : 40. Obvezna prisotnost na vajah in predavanjih je odvisna od predmeta. Prostega časa imam dovolj, a si zaradi urnika ne morem privoščiti zraven kakšnega dela. V prihodnosti se bom vpisal na podiplomski študij.«

UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ŠPANSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk, uspeh iz španščine pri splošni maturi 30 % točk, uspeh iz španskega jezika v 3. letniku 10 % točk, uspeh iz španskega jezika v 4. letniku 10 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo pa izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz slovenščine pri poklicni maturi 10 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (španščina ali tuji jezik) 30 % točk
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant španskega jezika in književnosti (UN) in …

Lučka Goričan, program: UN Španski jezik in književnost
»Dnevno delo za študij obsega vaje iz gramatike, spise o aktualnih zadevah, predelavo literarnih del, pisne sestavke o prebranih ali ogledanih vsebinah; mnenja, kritike ipd. V prvem letniku je najtežji izpit pri predmetu Morfosintaksa, saj morfologiji v srednji šoli posvečamo zelo malo časa. Zelo mi je všeč raznolikost predmetnika. Učimo se tako o gramatiki, literaturi, pomembnosti jezika, o uporabi jezika na vseh nivojih kot tudi o zgodovini in kulturi teh držav. Velik poudarek je na komunikaciji, kar je zelo dobrodošlo – možnost komuniciranja, sodelovanja,  izražanja svojih mnenj, stališč tudi o svojih interesih in zanimanjih, ne samo snoveh zapisanih v skriptah in knjigah.«

Urša Tomažič, program: UN Španski jezik in književnost ter Pedagogika in andragogika
»Zanimanje za španščino me je pripeljalo do študija na Filozofski fakulteti. Študentom, ki študiramo dvopredmetno smer, se veliko vaj in predavanj prekriva, urniki imajo luknje, a če te neka smer, jezik zanima, veseli, se splača čakati. Pri jezikih je potrebno sprotno delo približno 2 uri vsak dan, da lahko pred izpitom samo ponoviš in obnoviš znanje. Veliko znanja se pridobi na predavanjih in vajah. Udeležba na vajah je obvezna, saj je razmerje med predavanji in vajami 1 : 2, torej so vaje glavnega pomena. Težavnost izpitov in predmetov je subjektivna – kar ti je ljubše, je lažje, kar ti pa ne leži, je težje, zame je to književnost, ker me ne zanima toliko kot jezik. Za študij je potrebno veliko knjig, slovnic z vajami in dodatno gradivo, za kar je potrebno odšteti okoli 100 evrov. Nekaj izpitnih vprašanj kroži po spletu, so pa tudi tutorji dobri informatorji. Sam študij vzame precej časa, zato ne ostane veliko časa za delo, a s trdno voljo se da vse.«

Tanja Kazič, program: UN Španski jezik in književnost ter Pedagogika in andragogika
»Naša smer ponuja zelo razgiban program (zelo zanimivo izvajanje vaj), omogoča veliko individualnosti (npr. pri izbiri knjig, izdelavi seminarskih nalog) in participacije študentov v učnem procesu (skupno odločanje). Zanimiva so vsa predavanja, tudi neobvezna, pri vajah pa je potrebna 80 % prisotnost. Na dan porabim za sprotno gradivo oziroma za pripravno na naslednjo uro, okoli ene ure, pred izpiti pa se učim od pet dni do enega tedna, če pa ne sledim sproti vajam, pa več. Učim se največ iz knjig in gradiva, ki ga vnaprej pripravijo profesorji. Za najtežja predmeta bi izpostavila morfosintakso, pri kateri je več snovi in je abstraktnejša od ostalih predmetov, ter književnost. Ob študiju mi ostane dovolj časa tudi za študentsko delo, v prihodnosti pa si želim eno leto prakse v Španiji.«

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: UMETNOSTNA ZGODOVINA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija ali drugi tuji jezik 20 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu (umetnostna zgodovina) 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani umetnostni zgodovinar (UN) ali diplomirani umetnostni zgodovinar (UN) in …
Zaposlitev: kulturna animacija, mediji.

Jošt Jesenovec, program: UN Umetnostna zgodovina
»Na študiju umetnostne zgodovine je dela veliko, naučiti se je treba veliko podatkov in biti potrpežljiv. Za posamezen izpit se učim v povprečju kakšnih 10 dni, sproti pa pripravljam pisne izdelke. Za najtežje predmete veljajo tisti, ki so po količini snovi najbolj obsežni, npr. gotika, renesansa ter pregleda zgodovine evropske in ameriške umetnosti novega veka. Med težje sodi tudi predmet, ki obravnava slovensko umetnost zadnjih dveh stoletij. Na naši smeri je več teorije kot prakse, slednja se izvaja v obliki terenskih vaj in predmetov, kjer se pišejo seminarske naloge. Najbolj zanimivi so pregledi (glede na to, katero obdobje koga zanima) in uvod v ikonografijo, prav tako je zelo zanimiva muzeologija. Profesorji dobro predavajo, nekateri od njih študentom pomagajo tako, da jim pošljejo fototeke.«

Aleksandra Metelko, program: UN Umetnostna zgodovina
»Umetnostna zgodovina je študij za vse ljubitelje umetnosti in je predvsem teoretične narave, prakse je zelo malo, zato je priporočljivo hoditi na predavanja, ki niso obvezna, so pa dobra za nabiranje zapiskov in znanja. Sicer zapiske in ogromno druge literature dobimo od višjih študentov, nekaj je je pa tudi v knjižnici in na internetu. Če hodiš na predavanja, je potrebno malo manj učenja, vsekakor pa je potrebno učenje pred izpitom. Jaz osebno se učim samo pred izpitom, sem pa redno na predavanjih. Latinščina je eden izmed težjih predmetov, saj je premalo časa za učenje, cikel srednji vek v Zahodni Evropi pa zelo obsežna snov, kar je prav tako zahtevno. Pri študiju je bolj malo prostega časa, ki pa ga lahko izkoristiš za delo in občasno kakšen žur, ki ga prireja društvo.«

Marjana Torjan, program: UN Umetnostna zgodovina
»Za ta faks sem se odločila predvsem po naključju. Sprejemni izpiti niso bili potrebni. Dnevno porabim za študij približno eno uro, pred izpiti se učim dva tedna ali več, odvisno od posameznega predmeta. Učim se iz zapiskov, skript in knjig, ki so obvezna literatura pri večini predmetov. Skripte se dobijo na straneh nekaterih predavateljev, nekaj gradiva pa je objavljenega tudi na portalu e-učenje. Najbolj ugodno je fotokopiranje skript in zapiskov. Najtežji predmet na naši fakulteti je umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi. Meni je bil najbolj zanimiv predmet uvod v ikonografijo. Prisotnost se preverja na seminarjih in terenskih vajah. Dobro je, če si prisoten tudi na predavanjih in si delaš zapiske, saj je snovi res veliko. Prostega časa imam kar precej, tako da lahko zraven tudi delam.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ZAHODNOSLOVANSKI ŠTUDIJI (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: da, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomant zahodnoslovanskih študijev (UN)

UNIVERZITETNI ENO- IN DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE: ZGODOVINA (3 leta)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izredni študij: da vendar samo enopredmetni program, v študijskem letu 2022/2023 bo šolnina znašala 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani zgodovinar (UN) ali diplomirani zgodovinar (UN) in …
Zaposlitev: muzeji, znanstvene knjižnice, arhivi.

Črt Demšar, program: UN Zgodovina
»Priporočam, da res dobro premislite ali je zgodovina za vas in se zavedate, da ni samo majhna nadgradnja srednješolske zgodovine, ampak nekaj povsem drugačnega. Najtežje pri predmetih je, da je količina snovi ogromna in je težko izluščiti bistvo, zato vam svetujem, da se naučite delati dobre izpiske ali si jih priskrbite od višjih letnikov. Prisotnosti je zaželena, ker vas tako profesorji vsaj prepoznajo in je to plus predvsem pri ustnih izpitih, ni pa obvezna. Najtežja predmeta sta bila zame slovenska zgodovina v srednjem veku in zgodovina jugovzhodne Evrope v srednjem veku. Za nekatere lažje predmete sta mi zadostovala samo 2 dneva priprav, če mi je bila dovolj malo slabša ocena. Težji predmeti lahko za oceno 8 zahtevajo nekje 2 tedna intenzivnega učenja, kar je odvisno tudi od sprotnega dela. Prakse ni, v 1. letniku  pa je zanimivo iskanje prednikov za družinsko drevo v arhivih. Za obštudijske  dejavnosti, filmske večere, ekskurzije in brucovanja skrbi študentsko društvo ISHA in vam svetujem, da obiščite čim več zabav oktobra, potem pa se začnete sproti učiti. Ob študiju je mogoče delo, vendar bolj med vikendom ali samo popoldan.«

Sabina Furar, program: UN Zgodovina ter Primerjalna književnost in literarna teorija
»Prisotnost na predavanjih ni obvezna (jo pa priporočam zaradi obsežnosti snovi), medtem pa se na seminarjih preverja. Dnevno porabim za študij od štiri do sedem ur, pred izpiti pa si vzamem nekaj tednov za učenje. Faks imam štiri dni na teden, tako da mi poleg študija ostane tudi nekaj prostega časa. Študij je bolj teoretičen, veliko je učenja, zahteva pa se tudi logično povezovanje snovi. Izpite se da vse narediti, le čas si je treba vzeti za učenje. Sicer med težje predmete spada zgodovina institucij, zanimive pa so mi tematike antika, srednji in novi vek, sodobnost. Za učenje uporabljam knjige, skripte in zapiske, ki jih dobim od starejših študentov, na internetu ali pa v knjigarni FF. Izpostavila bi še zanimive, strokovno vodene ekskurzije, ki jih vsem priporočam. Za vpis sem se odločila, ker obožujem zgodovino, ob faksu pa mi ostane dovolj prostega časa.«

Aneja Rože, program: UN Zgodovina in Umetnostna zgodovina
»Za učenje porabim od štiri do pet ur dnevno, odvisno od urnika. Pred izpitom približno en mesec, odvisno od zahtevnosti. Učim se sproti. Najtežji predmeti so umetnost do 10. stoletja v Zahodni Evropi, zaradi količine snovi, ter seminar fotografije in seminar konservatorstva. Učim se iz knjig, skript in zapiskov, zadnji mi služijo le za orientacijo. V knjižnici oddelka dobimo večino gradiva za študij. Glede prakse imamo terenske vaje. Najboljši predmet je renesansa, zaradi profesorja in zanimivosti snovi. Obvezni so seminarji in vaje, pri katerih se preverja prisotnost. Prosti čas si porazdelim, odvisno od tega, koliko ga porabim za študij. Imamo spoznavne žure, brucovanje oddelka ter kar nekaj dejavnosti, od debatnih klubov do filmskih večerov. Za študij sem se odločila, ker me veseli delo v muzejih, galerijah, prepoznavanje ikonografije, slogov na umetnostnih delih. Nameravam se vpisati na magisterij.«

Število točk potrebnih za vpis