Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je sodobna, mlada in ambiciozna fakulteta, na kateri so študijski programi mednarodno primerljivi in odgovarjajo na zdravstvene potrebe prebivalstva. V študijski proces so vključeni sodobni procesi iz področja zdravstvene obravnave in organizacije zdravstvenega sistema.

Visokošolska strokovna študijska programa I. stopnje

• Zdravstvena nega (VS)
• Fizioterapija (VS)

Podiplomski študijski programi

• Napredna zdravstvena nega (II. stopnja)
• Promocija zdravja (II. stopnja)
• Zdravstvene vede (III. stopnja)
• Študijski programi za izpopolnjevanje v obsegu 60 ECTS (Okužbe povezane z zdravstvom, Mentorstvo v kliničnem okolju in Zdravstvena nega na področju duševnega zdravja in psihiatrije).

Prve študente je sprejela leta 2007 in ima danes že več kot 663 diplomantov na študijskem programu Zdravstvena nega (VS) (diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov), več kot 24 diplomantov na študijskem programu Fizioterapija (VS) (diplomiranih fizioterapevtk in diplomiranih fizioterapevtov) in več kot 52 diplomantov na magistrskih študijski programih. Ima pa tudi že doktorandko na doktorskem študijskem programu Zdravstvene vede (dr.). Fakulteta študentom ponuja veliko možnosti mednarodnih izmenjav, edinstven model kliničnega mentorstva, opravljanje kliničnega usposabljanja na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in bogate razvojno-raziskovalne možnosti.

vir spletna stran fakultete

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošni uspeh pri poklicni maturi ali splošni maturi in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Redni in izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Vpisni pogoji: vpiše se lahko,

a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 opravil zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu.

Izbrani kandidati, ki nimajo opravljenega zaključnega izpita ali poklicne mature v programu tehnik zdravstvene nege, opravijo pred začetkom rednih predavanj 100 ur uvoda v zdravstveno nego.

Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika (obrazec DZS 8,204). Predhodne preventivne zdravstvene preglede opravljajo dispanzerji za medicino dela, prometa in športa v Republiki Sloveniji.

Izbrani kandidati morajo najkasneje do konca oktobra predložiti potrdilo o urejenem cepilnem statusu v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsi izbrani kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo;
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom;
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik;
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom;
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika.

Redni in izredni študij: da
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, nujna medicinska pomoč, patronažna dejavnost), zasebna zdravstvena praksa, zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča, domovi za starejše občane, zavodi za rehabilitacijo invalidov, šole in vrtci, dietne kuhinje, humanitarne organizacije, lokalne skupnosti.

Jasmina Hadžić, program: VS Zdravstvena nega, 3. letnik
»Nekateri predmeti so zahtevni, vendar izrednega pomena za opravljanje poklica, zato je prav, da so. Za večino so to Anatomija, Patologija, Fiziologija, Diagnostično terapevtski postopki in Farmakologija, predmeti 1. letnika. Zahtevne jih naredi snov, ki ni najlažja in njen obseg. Menim, da so lažji za študente, s podlago iz srednje zdravstvene šole. Kadar imamo praktične vaje, jih imamo dopoldne, popoldne pa predavanja teorije. Učenje za izpit je odvisno od predmeta, po navadi se začnem učiti vsaj 14 dni. Večina profesorjev svoje prosojnice objavi na internetni strani. Za vse knjige, ki sem jih kupila v treh letnih sem zapravila okoli 40 €. Tutorji mlajšim kolegom delimo zapiske, stare teste, skripte in različna gradiva profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso je skoraj 50-50. Veliko imamo prakse, kar je zelo dobro, saj je to poklic, ki se ga  naučiš z izkušnjami, ne gre samo s teorijo. Prisotnost na vajah je 100 %, morebitne odsotnosti je treba nadomeščati. Prisotnost na predavanjih je 50 %. Faks bi opisala, kot zahteven, a vendar vreden obiskovanja. V študentskem svetu se trudimo za aktivnosti, kot so različni svetovni dnevi, obdarovanja otrok, skušamo vključiti čim več študentov. Vpisala sem se, ker obožujem poklic medicinske sestre. Menim, da sem pridobila veliko novega znanja, ki mi bo koristilo na poklicni poti. Če bi radi postali zdravstveni delavci, je fakulteta prava izbira, kljub morebitni zahtevnosti, vam bo dala veliko znanja in izkušenj, da vam bo kasneje v življenju lažje.«

Adrianna Melev, program: VS Zdravstvena nega
»2–3 ure na dan namenim učenju za sprotno snov in pisne izdelke, kot so seminarske naloge. Za posamezen izpit se običajno začnem učiti vsaj 10 dni prej, odvisno od zahtevnosti predmeta, lahko tudi več. Spomnim se Anatomije v 1. letniku, za katero sem porabila 2 meseca učenja. Učim se sproti, če ne ostane preveč snovi za izpitno obdobje. Najtežji predmeti so v 1. letniku (Anatomija, Farmakologija, Diagnostično terapevtski postopki) zaradi obsežne snovi. Študentje smo med seboj izjemno organizirani, gradivo stalno shranjujemo in ga konec leta posredujemo nižjim letnikom. Profesorji priskrbijo gradivo v obliki PowerPointov, člankov in pdf knjig. Literaturo si lahko izposojamo v založeni knjižnici. Velik obseg prakse študenti pohvalijo, saj je tudi potrebna za naš bodoči poklic. Poteka v različnih učnih bazah, ki so idealna okolja za pridobivanje praktičnega znanja (UKC, Klinika Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Porodnišnic Kranj, zdravstveni domovi, domovi za starejše). Za redni študij je potrebna 50 % prisotnost na predavanji in 100 % prisotnost na seminarjih in kliničnih vajah, prisotnost se vedno tudi preverja. Med tednom nimam veliko časa, prost dan si vzamem za vikend, sem namreč koordinatorka tutorjev in tudi sama tutorka nižjim letnikom, članica Študentskega sveta in Senata.«

Tomo Hodžić Černe, program: VS Zdravstvena nega
»Sprejemni izpiti sicer niso potrebni, imamo pa Propedevtični program, ki ga morajo opraviti vsi, ki niso obiskovali srednje zdravstvene šole. Program opraviš pred začetkom študijske poti, da se naučiš osnov in strnjeno znanje. Obseg dnevnega dela je odvisen od predmetov posameznega obdobja in praktičnega usposabljanja. So izpiti, ki so izredno zahtevni in so potrebne obsežnejše priprave. Sam se vedno učim pred izpitom, nikoli sproti, saj je zame takšen način bolj učinkovit. V 1. letniku bi med težjimi predmeti izpostavil Anatomijo, Patologijo, Fiziologijo, Biokemijo in Farmakologijo, ki so zahtevni zaradi obsežnosti in podrobnosti. Večino učnega gradiva dobimo od starejših letnikov in tutorjev. Če je pri kakšnem izpitu trebe uporabljati knjige, si jih izposodimo v šolski knjižnici. V skupinah na Facebooku si delimo zapiske in gradiva, skoraj vsi predavatelji pa na šolsko spletno stran objavijo PowerPoint predstavitve. Veseli me urgenca in nujna medicinska pomoč, kjer se nameravam tudi zaposlitvi, zato sta bila moja najljubša predmeta Travmatologija in Nujna medicinska pomoč. Pozitivnih stani je veliko, od znanj, ki jih pridobimo, do izkušenj na praksi, ki jih ni mogoče doživeti drugje. Fakulteto bi opisal kot »zahtevno, a vredno truda«. Veliko časa vzame v obdobju prakse in izpitov, vendar menim, da je povsod tako. Žurov ni veliko, saj Jesenice niso tako blizu drugih študijskih mest. Ob študiju lahko delamo, vendar bolj čez vikend, saj imamo med tednom obvezne vaje, prakso (vedno dopoldne) in popoldanska predavanja.«

Timotej Fajfar, program: VS Zdravstvena nega
»Fakulteta nudi veliko znanja in širok spekter kliničih vaj. Za fakulteto sem se odločil tudi zaradi bližine fakultete in kliničnega okolja ter priporočil prijateljev. Ko opravljam klinične vaje in predavanja imam malo časa, ampak lahko zamujeno opravim tudi pred izpiti. Za učenje pred izpiti porabim običajno kakšen teden. Med najtežjimi predmeti so bili po mojem mnenju anatomija, patologija, fiziologija, predvsem zato, ker si moraš vzeti čas zanje in se jih dobro naučiti na pamet. Veliko učnega gradiva dobimo s strani profesorjev. Imamo tudi organizirano tutorstvo, tako da lahko poleg pomoči in nasvetov dobimo tudi stare izpite. Redni študentje potrebujejo 50 % prisotnost na predavanjih, izredni 30 %. Razmerje med prakso in teorijo je 3100 ur : 2300 ur. Svetujem, da ste prisotni pri težjih predmetih, saj si boste tako snov lažje predstavljali in povezovali. Marsikdo reče, da je faks težak, vendar je pomembno sprotno delo in veselje do znanja. Na začetku sem se moral navaditi na študentsko življenje, zato sem imel manj prostega časa, vendar hitro padeš v ritem. Poleg študija lahko opravljamo tudi študentska dela. Kdaj pa se zgodi, da imamo prasko in predavanja cel mesec. Sam delujem v študentskem svetu, kjer se že veselimo »frišnih brucev.«

Matic Jerman, program: VS Zdravstvena nega
»Sprejemni izpiti niso potrebni, vendar morajo študenti, ki nimajo predhodne zdravstvene izobrazbe, pred začetkom študija opravijo propedevtični program (dodatni program), s katerim nadoknadijo snov srednje šole. Sam način študija od študenta zahteva sprotno in vestno delo. Bil sem eden tistih študentov, ki niso imeli predhodne izobrazbe zdravstvene smeri, vendar sem vse obveznosti opravil redno in brez težav. Dnevno delo na faksu obsega predvsem izdelavo seminarskih nalog in sprotno učenje za izpite. Obseg priprave na izpit je zelo odvisen od predmeta, za predmete, kot so Anatomija, Fiziologija, Patologija, ki slovijo, kot najtežji predmeti, si mora študent vzeti kar nekaj časa za pripravo, saj so to osnove, brez katerih v zdravstvu enostavno ne gre. Pri predavanjih profesorji načeloma ne popuščajo, za redne študente je prisotnost na predavanjih 50 %. Zaradi svoje »majhnosti« so odnosi s profesorji velikokrat mnogo boljši, bolj osebni. Najtežji del študija mi je usklajevanje vseh obveznosti. Ne malokrat študij poteka cel dan, dopoldne imamo obvezno prakso, popoldne pa predavanja do večernih ur. Vse skupaj se zdaj sliši zelo obremenjujoče, kar lahko je, vendar se vedno najde čas za hobije, delo in obštudijske dejavnosti, le dobro si moraš organizirati čas.«

Kim Peternel, smer: VS Zdravstvena nega
»Za vpis ni potrebnih sprejemnih izpitov, smo pa tisti, ki nismo imeli predhodno narejene zdravstvene šole, morali opraviti propedevtični program, kjer smo pridobili osnovno znanje iz zdravstvene nege. Razmerje med teorijo in prakso je enakovredno, vsega skupaj v treh letih 2300 ur prakse v kliničnih okoljih, neposredno ob pacientu. Med tednom imamo kar veliko obveznosti, zjutraj prakso, popoldne pa neobvezna predavanja, ki sem se jih kar redno udeleževala. V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti anatomija, patologija in diagnostično-terapevtski program, predvsem zaradi obsega snovi in veliko teorije. Za učenje sem uporabljala predvsem svoje zapiske, ki sem si jih naredila pri predavanjih. Zelo sem vesela, da sem se vpisala na to fakulteto – je manjša in tu nisi samo številka; tudi fakulteto zanima, kako smo zadovoljni s prakso, po zaključku pa nimamo težav z zaposlitvijo. Na faksu je dejaven tudi študentski svet, ki organizira piknik za študente in oglede velikih bolnišnic doma in v tujini. Prav tako pa imamo uspešen sistem tutorstva.«

Nina Štuhec, smer: VS Zdravstvena nega
»FZJ je edinstvena, kakovostna šola s srcem, ki zna prisluhniti vsakemu posamezniku in ga uspešno vodi do cilja. Dijaki, ki se vpišejo na našo šolo in ne prihajajo iz srednje zdravstvene šole, morajo pri nas opraviti sprejemni izpit v okviru propedevtičnega programa. Pomen tega programa je poleg poznavanja osnov zdravstvene nege tudi ustrezna pripravljenost študenta za delo s pacientom. Koliko časa porabim za učenje pred posameznim izpitom je zelo odvisno od posameznega predmeta. Najtežji predmeti za večino študentov so anatomija, farmakologija in procesna metodologija dela. Učim se večinoma sproti iz lastnih zapiskov, zapiskov prejšnje generacije in iz prosojnic profesorjev. Na predavanjih je potrebna 30 % prisotnost, medtem ko je na seminarjih, kliničnih vajah ter klinični praksi pa 100 % obvezna.«

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIOTERAPIJA 

Vpisni pogoji: vpiše se lahko, kdor:

a) opravil splošno maturo,
b) opravil poklicno maturo v srednješolskih programih zdravstvenih ali drugih smeri (pogoj je, da je v programu eden od predmetov biologija / kemija / fizika),
c) opravil zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu pred 1. 6. 1995 (pogoj je, da je v programu eden od predmetov biologija / kemija / fizika).

Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane fizioterapevtke oziroma diplomiranega fizioterapevta (obrazec DZS 8,204). Predhodne preventivne zdravstvene preglede opravljajo dispanzerji za medicino dela, prometa in športa v Republiki Sloveniji.

Izbrani kandidati morajo najkasneje do konca oktobra predložiti potrdilo o urejenem cepilnem statusu v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Vsi izbrani kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo;
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom;
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik;
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom;
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
• Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika.

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

• kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 20 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval: 20 % točk;
• kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi: 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval: 40 % točk;
• kandidati iz točke c) izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu: 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) pri zaključnem izpitu (če kandidat pri zaključnem izpitu ni opravljal nobenega od navedenih predmetov, se upošteva uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predaval): 40 % točk.

Redni in izredni študij:
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana fizioterapevtka (VS) – dipl. fiziot. (VS) oz. diplomirani fizioterapevt (VS) – dipl. fiziot. (VS)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, nujna medicinska pomoč, patronažna dejavnost), zasebna zdravstvena praksa, zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča, domovi za starejše občane, zavodi za rehabilitacijo invalidov, šole in vrtci, dietne kuhinje, humanitarne organizacije, lokalne skupnosti.

Ana Žerovnik, program: VS Fizioterapija, 3. letnik
»Sprotno delo največkrat zajema pisanje seminarjev, torej predelava teme, ki jo določi profesor ali si jo izbereš sam, ki jih je treba na koncu tudi predstaviti. Če se dovolj potrudiš, ti profesor lahko pošlje seminarske naloge na različne konference. Učim se večinoma nekaj dni pred izpitom, odvisno kako zahteven se mi zdi predmet. Najtežja se mi je zdela Patologija, zaradi obsežnosti snovi. Poleg tega je za fizioterapijo značilna Funkcionalna anatomija in fiziologija, kjer se učimo o mišicah. Ponovno zelo obsežen predmet, vendar osnova za delovanje fizioterapevta. Fakulteta spodbuja tutorstvo, kar tudi najbolj pripomore brucem. Tutorji delijo največ gradiva in vse je zbrano na enem mestu. Določeno literaturo se dobi v knjižnici na faksu. Veliko gradiva se dobi tudi v pdf obliki na internetu. Nekateri profesorji so oblikovali »delovne zvezke«, ki so povzetek snovi in so zelo koristni pri učenju. Prakse je res veliko, kar je odlično, ker se iz tega največ naučiš. Najzanimivejši predmet mi je Nevrofizioterapija in nevrologija, ker so mi bili možgani, hrbtenjača in živci ter njihovo delovanje že od nekdaj zanimivi. Preverjanje prisotnosti je odvisno od profesorja, vendar jih večino pravi, da na predavanja hodimo zaradi sebe in ne njih. Vaje so 100 % obvezne. Naša največja prednost je, da je faks majhen. Profesorji nas poimensko poznajo, zato trema na kolokvijih in izpitih mogoče ni tako velika. Za vpis sem se odločila, ker sem si vedno želela delati z ljudmi, program Fizioterap

Lovro Krumpestar, program: VS Fizioterapija
»Večino dni imamo predavanja od jutra do večera, veliko časa za sprotno učenje ni. Učim se izključno pred izpiti v izpitnem obdobju. Veliko je sprotnega dela (seminarske naloge, predstavitve, priprave na vaje, poročila). 1. letnik se mi je zdel glede sprotnega dela najobsežnejši, saj smo imeli veliko seminarskih nalog in predstavitev, ki ti vzamejo precej časa a se s tem že pripravljaš na pisanje diplomske naloge. Verjetno se bodo tudi sošolci strinjali, da so izpiti, ki so nam povzročali največ težav Funkcionalna anatomija, Biofizika in trojček: Anatomija, Fiziologija ter Patologija. V višjih letnikih so tudi težji izpiti, a smo bili študenti že navajeni sistema dela. Veliko tiskane literature za smer fizioterapije sploh ne obstaja. Učim se iz prosojnic, ki nam jih posredujejo predavatelji. Stare teste dobimo od kolegov. Razmerje med teorijo in prakso je ustrezno, že od 1. letnika imamo obvezno in izbirno klinično usposabljanje, kjer teorijo preneseš v prakso. Najbolj zanimiv predmet mi je Manualna terapija, ker me ta smer fizioterapije izjemno zanima in po končanem študiju in pripravništvu nameravam nadaljevati izobraževati področju manualne terapije. Za vse, ki razmišljate o tem študiju, razmislite ali ste pripravljeni obravnavati paciente z najrazličnejšimi težavami, saj je fizioterapija mnogo več kot le obravnava profesionalnih športnikov, kot nas je večina mislila pred vpisom na faks. Fizioterapija je poklic, ki osrečuje oba-pacienta in terapevta.«

Hana Mohorič, program: VS Fizioterapija
»Za vpis na študijski program Fizioterapija ni treba opraviti propedevtičnega programa, ne glede nato iz katere smeri prihajate. Nekatere predmete lahko opravimo z izpitom, pri drugih je treba opraviti tudi praktični kolokvij ali seminarsko nalogo. Nekateri dnevi so natrpani s študijskimi obveznostmi, drugi bolj sproščeni in dnevi, ko imamo prosto. Urnik je raznolik in to mi je najbolj »nora stvar« študija. Najtežji predmeti so vsekakor v 1. letniku, saj gre za splošne predmete, ki so podlaga za nadaljnji študij. Največ težav povzroča slavni trojček (Anatomija, Fiziologija in Patologija). Zahtevne jih naredi predvsem obsežnost snovi. Poleg tega so predavatelji zelo natančni in zahtevajo poznavanje podrobnosti. Knjižnega sejma na naši fakulteti ni, smo pa toliko bolj aktivni na družbenih omrežjih. V 1. letniku je klinične prakse zelo malo. Ravno toliko, da stopiš v klinično okolje in se pobližje srečaš z delčkom poklica fizioterapevta. V 2. in 3. letniku je klinične prakse bistveno več. Moj študij je zelo zanimiv, pravijo mu študij prihodnosti in začela sem verjeti, da je temu tako. Velika prednost je, da smo majhna fakulteta. Smo zelo povezani. Tukaj se nam zelo prilagodijo. Študentje fizioterapija imamo tudi nove prostore. Poleg študija je mogoče delati, je pa študentsko delo bolj vezano na vikende. Teden to redko dopušča, sploh v obdobju klinične prakse in izpitov, a si lahko tudi med tednom vzameš kakšen dan za delo. Fakulteta se redno vključuje v številne projekte in prireja izobraževalne dogodke ter se lahko udeležujemo obštudijskih dejavnosti.«

Število točk potrebnih za vpis: