Domov Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (www.fzab.si) je sodobna šola na področju visokošolskega izobraževanja iz zdravstvene nege.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 3 Spodnji Plavž, Jesenice 4270, Slovenija
 
Kontaktna oseba: mag. Barbara Habe Sintič
Funkcija: referat za študijske zadeve
Mail: [email protected]
Telefon: 04/586 93 61
Spletna stran: http://www.fzab.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 1
Št. podiplomskih programov: 2

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (www.fzab.si) je mlada, sodobna in ambiciozna fakulteta. Če ste odločeni, da želite pridobiti najboljša znanja iz zdravstvene nege, fizioterapije, promocije zdravja in drugih zdravstvenih ved, je FZAB prava študijska izbira.

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Študijski programi za vse karierne načrte

Naši študijski programi so mednarodno primerljivi in so odgovor na zdravstvene potrebe prebivalstva ter vključujejo sodobne pristope na področju zdravstvene obravnave in organiziranja zdravstvenega sistema.

Nudimo vam pet študijskih programov na vseh treh bolonjskih stopnjah:

Cenjeni in dobro usposobljeni strokovnjaki

Prve študente smo sprejeli leta 2007, danes pa imamo že več kot 450 diplomantov, diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, ki v več kot 90 % dobijo prvo zaposlitev v šestih mesecih po diplomi. Naši diplomanti so prepoznani in cenjeni kot zelo dobro usposobljeni strokovnjaki za delo v poklicu, pripravljeni na učenje, prevzemanje odgovornosti in profesionalni razvoj.

Z vpisom na Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin boste tako postali študentke in študenti fakultete, ki je usmerjena v znanje, ustvarjalnost in iskanje odličnosti v integraciji z domačim in evropskim okoljem.

Pridružite se nam!

Naše prednosti:

  • mlada, sodobna in ambiciozna fakulteta
  • usmerjenost v znanje in ustvarjalnost
  • dokazana kakovost in mednarodne akreditacije
  • odlična zaposljivost diplomantov
  • izjemna vpetost v domače in mednarodno okolje
  • bogate razvojno-raziskovalne možnosti
  • več kot 10 let uspešnega delovanja in pionirskih dosežkov
  • družbeno odgovorna fakulteta
  • izvajanje kliničnega usposabljanja na vseh treh ravneh zdravstva
  • razvit edinstven model kliničnega mentorstva
  • študijski programi, usklajeni z najsodobnejšimi nacionalnimi in mednarodnimi smernicami
  • predavatelji so strokovnjaki iz kliničnih okolij
  • veliko možnosti mednarodnih izmenjav (več kot 20 evropskih držav).

Oglasno sporočilo


Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošni uspeh pri poklicni maturi ali splošni maturi in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Redni in izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Pogoji vpisa: kandidati, ki niso končali srednješolskega programa tehnik zdravstvene nege, morajo pred začetkom predavanj opraviti 100 ur propedevtičnega programa iz vsebin zdravstvene nege. Izbrani kandidati morajo ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre / diplomiranega zdravstvenika (obrazec DZS 8,204 – pregled opravite pri dispanzerju medicine dela, prometa in športa v Sloveniji).
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, nujna medicinska pomoč, patronažna dejavnost), zasebna zdravstvena praksa, zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča, domovi za starejše občane, zavodi za rehabilitacijo invalidov, šole in vrtci, dietne kuhinje, humanitarne organizacije, lokalne skupnosti.

Timotej FajfarTimotej Fajfar, program: VŠ Zdravstvena nega, 3. letnik
»Fakulteta nudi veliko znanja in širok spekter kliničih vaj. Za fakulteto sem se odločil tudi zaradi bližine fakultete in kliničnega okolja ter priporočil prijateljev. Ko opravljam klinične vaje in predavanja imam malo časa, ampak lahko zamujeno opravim tudi pred izpiti. Za učenje pred izpiti porabim običajno kakšen teden. Med najtežjimi predmeti so bili po mojem mnenju anatomija, patologija, fiziologija, predvsem zato, ker si moraš vzeti čas zanje in se jih dobro naučiti na pamet. Veliko učnega gradiva dobimo s strani profesorjev. Imamo tudi organizirano tutorstvo, tako da lahko poleg pomoči in nasvetov dobimo tudi stare izpite. Redni študentje potrebujejo 50 % prisotnost na predavanjih, izredni 30 %. Razmerje med prakso in teorijo je 3100 ur : 2300 ur. Svetujem, da ste prisotni pri težjih predmetih, saj si boste tako snov lažje predstavljali in povezovali. Marsikdo reče, da je faks težak, vendar je pomembno sprotno delo in veselje do znanja. Na začetku sem se moral navaditi na študentsko življenje, zato sem imel manj prostega časa, vendar hitro padeš v ritem. Poleg študija lahko opravljamo tudi študentska dela. Kdaj pa se zgodi, da imamo prasko in predavanja cel mesec. Sam delujem v študentskem svetu, kjer se že veselimo »frišnih brucev.«

Matic Jerman, program: Zdravstvena nega
»Sprejemni izpiti niso potrebni, vendar morajo študenti, ki nimajo predhodne zdravstvene izobrazbe, pred začetkom študija opravijo propedevtični program (dodatni program), s katerim nadoknadijo snov srednje šole. Sam način študija od študenta zahteva sprotno in vestno delo. Bil sem eden tistih študentov, ki niso imeli predhodne izobrazbe zdravstvene smeri, vendar sem vse obveznosti opravil redno in brez težav. Dnevno delo na faksu obsega predvsem izdelavo seminarskih nalog in sprotno učenje za izpite. Obseg priprave na izpit je zelo odvisen od predmeta, za predmete, kot so Anatomija, Fiziologija, Patologija, ki slovijo, kot najtežji predmeti, si mora študent vzeti kar nekaj časa za pripravo, saj so to osnove, brez katerih v zdravstvu enostavno ne gre. Pri predavanjih profesorji načeloma ne popuščajo, za redne študente je prisotnost na predavanjih 50 %. Zaradi svoje »majhnosti« so odnosi s profesorji velikokrat mnogo boljši, bolj osebni. Najtežji del študija mi je usklajevanje vseh obveznosti. Ne malokrat študij poteka cel dan, dopoldne imamo obvezno prakso, popoldne pa predavanja do večernih ur. Vse skupaj se zdaj sliši zelo obremenjujoče, kar lahko je, vendar se vedno najde čas za hobije, delo in obštudijske dejavnosti, le dobro si moraš organizirati čas.«

Kim Peternel, smer: Zdravstvena nega
»Za vpis ni potrebnih sprejemnih izpitov, smo pa tisti, ki nismo imeli predhodno narejene zdravstvene šole, morali opraviti propedevtični program, kjer smo pridobili osnovno znanje iz zdravstvene nege. Razmerje med teorijo in prakso je enakovredno, vsega skupaj v treh letih 2300 ur prakse v kliničnih okoljih, neposredno ob pacientu. Med tednom imamo kar veliko obveznosti, zjutraj prakso, popoldne pa neobvezna predavanja, ki sem se jih kar redno udeleževala. V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti anatomija, patologija in diagnostično-terapevtski program, predvsem zaradi obsega snovi in veliko teorije. Za učenje sem uporabljala predvsem svoje zapiske, ki sem si jih naredila pri predavanjih. Zelo sem vesela, da sem se vpisala na to fakulteto – je manjša in tu nisi samo številka; tudi fakulteto zanima, kako smo zadovoljni s prakso, po zaključku pa nimamo težav z zaposlitvijo. Na faksu je dejaven tudi študentski svet, ki organizira piknik za študente in oglede velikih bolnišnic doma in v tujini. Prav tako pa imamo uspešen sistem tutorstva.«

Nina Štuhec, smer: Zdravstvena nega
»FZJ je edinstvena, kakovostna šola s srcem, ki zna prisluhniti vsakemu posamezniku in ga uspešno vodi do cilja. Dijaki, ki se vpišejo na našo šolo in ne prihajajo iz srednje zdravstvene šole, morajo pri nas opraviti sprejemni izpit v okviru propedevtičnega programa. Pomen tega programa je poleg poznavanja osnov zdravstvene nege tudi ustrezna pripravljenost študenta za delo s pacientom. Koliko časa porabim za učenje pred posameznim izpitom je zelo odvisno od posameznega predmeta. Najtežji predmeti za večino študentov so anatomija, farmakologija in procesna metodologija dela. Učim se večinoma sproti iz lastnih zapiskov, zapiskov prejšnje generacije in iz prosojnic profesorjev. Na predavanjih je potrebna 30 % prisotnost, medtem ko je na seminarjih, kliničnih vajah ter klinični praksi pa 100 % obvezna.«


Število točk potrebnih za vpis:

2015 2016 2017 2018
Zdravstvena nega VS (redni) 64,5 66 brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 70 brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 74
Zdravstvena nega VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR