Fakulteta za zdravstvene vede Maribor

Vizija:

Fakulteta za zdravstvene vede Maribor si je za vizijo postavila, postati članica najkakovostnejših evropskih in svetovnih univerzitetnih ustanov z najvišjimi izobraževalnimi in raziskovalnimi standardi, zaradi katerih bo zanimiva za tuje študente, njeni diplomanti pa za slovensko in mednarodno zdravstvo.

Poslanstvo:

Fakulteta za zdravstvene vede Maribor ima za osnovno poslanstvo izvajanje najkvalitetnejših pedagoško – izobraževalnih in znanstveno raziskovalnih programov s področja Zdravstvene nege, Bioinformatike, Fizioterapije in drugih zdravstvenih ved, ki jih bomo v prihodnje še razvijali na dodiplomski (1.) in podiplomski (2. in 3.) stopnji v skladu s Bolonjskimi procesi.

Na lokalni, nacionalni in internacionalni ravni želimo služiti skupnosti kot univerzitetno središče, ki spodbuja razvoj, širjenje in uporabo znanja s področja zdravstvenih ved.

Strategija:

Strategija FZV UM predvideva organizacijo in mobilizacijo vseh resursov FZV UM in njenih sodelujočih institucij, ustvarjanje mreže internacionalnih partnerskih institucij za promocijo odličnosti na področju programov FZV UM ter izobraževanje in raziskovanje na tem področju.

vir spletna stran fakultete

Dodiplomski programi:

• Zdravstvena nega VS

Podiplomski programi:

• Zdravstvena nega
• Bioinformatika
• Management v zdravstvu in socialnem varstvu

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Skladno s kompetencami tehnika zdravstvene nege/tehnice zdravstvene nege morajo vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim izpitom ali poklicno maturo v programu zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege opraviti 80 ur propedevtičnega programa iz vsebin predmeta Zdravstvena nega.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
a) splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali splošni maturi 60 % točk,
b) splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Zdravniško potrdilo: Izbrani kandidati morajo ob vpisu (ne ob prijavi) predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. Obrazec DZS 8,204 bodo izbrani kandidati prejeli skupaj z obvestilom o vpisu po pošti. Predhodne preventivne zdravstvene preglede opravljajo dispanzerji medicine dela, prometa in športa v Sloveniji.
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2021/2022 znaša 3.240 € (omogočeno tudi plačilo šolnine na obroke).
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, socialno varstveni zavodi (domovi za starejše občane) ipd.

Žan Tanacek, program: VS Zdravstvena nega
»Za ta študij sem se odločil, ker me zanima delo z ljudmi in ker rad opravljam poklic, za katerega sem se odločil. Študij mi je dal veliko novih izkušenj, dobrodošlega znanja in tudi mnogo novih poznanstev, ki mi bodo v bližnji prihodnosti pomagale pri uresničitvi življenjskih ciljev. Najbolj zanimiva predmeta na fakulteti sta mi bila Obravnava vitalno ogroženega pacienta ter Nujna medicinska pomoč. Po mojem mnenju je najtežji predmet na našem programu Zdravstvena nega v 1. letniku, saj zahteva kompleksno učenje celotnega procesa zdravstvene nege in tudi pristopa k pacientu. Dnevno sem porabil za sprotno delo po predavanjih vsaj uro in pol časa da sem malo preletel snov, ki smo jo na določeni dan obravnavali na seminarjih. Med drugim je bil način učenja tudi izdelava seminarskih nalog, ki smo jih predstavljali in svoje ugotovitve delili z drugimi sošolci. Poleg samih seminarjev je obvezno tudi obiskovanje praktičnega dela in delo v kliničnem okolju po katerem smo za 2 ali 3 tedne dobili primer iz katerega smo morali napisati učno negovalno dokumentacijo. Gradivo sem si ponavadi priskrbel od nekoga iz starejših letnikov, saj sem tako imel lažji pregled nad tem, kar me pravzaprav čaka za učenje v prihodnjem letu. Tudi na fakulteti so nam podali kar veliko mero gradiva in sicer preko internetnih povezav. Zraven študija sem od začetka 3. letnika hodil delat preko študentskega dela v UKC Maribor. Načrti po diplomi so vpis na magisterij na II. stopnjo zdravstvene nege in zaposlitev v Urgentnem centru v UKC Maribor.«

Patricija Lunežnik, program: VS Zdravstvena nega
»Pri vpisu na program zdravstvene nega se štejejo točke, ki jih pridobiš v 3. in 4. letniku srednje šole, poleg tega pa moraš ob sprejetju opraviti tudi zdravniški pregled. Urnik je razgiban, saj vključuje predavanja, seminarje, laboratorijske in klinične vaje, kar pripomore k spodbujanju strokovnosti in avtonomnosti raziskovanja ter kritičnega razmišljanja študentov. Del urnika v vsakem letniku predstavlja tudi klinična praksa, ki jo mora študent opraviti individualno. Najtežja predmeta v 1. letniku sta zaradi svoje obsežnosti zdravstvena nega in anatomija, ampak imamo na fakulteti tudi tutorje, ki ti lahko pomagajo pri učenju za izpite in dajo potrebne nasvete ter dodatne vsebine. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu na ta faks svetujem, da imajo veliko samozaupanja in vztrajnosti, saj bodo ravno to potrebovali po študiju.«

Senada Pepič, program: VS Zdravstvena nega
»Za študij zdravstvene nege sem se odločila, ker me veseli delo z ljudmi. Za vpis je potrebno opraviti sprejemne izpite, ki so kar zahtevni. Najboljša predmeta sta komunikacija in psihiatrija, najtežja pa kirurgija in zdravstvena nega, slednja še posebej v 1. letniku zaradi obsežnosti snovi. Učim se sproti vsak dan po par ur, nekaj tednov pred izpitom pa še malo bolj intenzivno. Večino literature dobimo kar v fotokopirnici, za to pa porabim okoli 300 evrov na letnik.. Zraven študija lahko delam, zvečer pa mi ostane še nekaj prostega časa, tudi naši študentski žuri so super.«

Tina Intihar, program: VS Zdravstvena nega
»Najtežji predmeti v 1. letniku so bili anatomija, fiziologija in patologija, ker so zelo obsežni in se spuščajo v nepotrebne podrobnosti, na splošno pa je najtežji predmet pediatrija. Po številu ur je več prakse, vendar je količinsko treba znati več teorije. Najbolj zanimiva je zato zdravstvena nega internističnega bolnika, ker vsebuje prakso in ne temelji na teoriji. Prisotnost je obvezna na praksi in na seminarjih, na predavanja pa ni smiselno hoditi, ker so nezanimiva. Za ta faks sem se odločila, ker me delo medicinske sestre veseli in rada delam z ljudmi. Učim se pred izpiti, ker zaradi veliko prakse in seminarjev ni časa za sprotno učenje. Lahko sicer delam, kolikor mi dopušča čas, in kot prostovoljka preko faksa pomagam društvu epileptikov. Vso učno gradivo se dobi od profesorjev na spletni strani Moodle ali od drugih študentov. Faks ti da znanje, vendar je zahteven in ti vzame veliko prostega časa, zato dijakom svetujem, da če ne mislijo vložiti nekaj truda in če ne marajo delati z ljudmi, naj se ne vpisujejo, ker ne gre zgolj za jemanje krvi in urejanje papirjev.«

Petra Sagadin, program: VS Zdravstvena nega
»Študij je uporaben v vsakdanjem življenju, ponuja veliko znanja in tudi zahteva veliko časa. Za učenje porabim vsak dan od 2 do 3 ure, pred izpitom pa se učim nekoliko več. Učim se iz zapiskov in skript, ki so me stale okoli 150 evrov. Imamo tudi skupni elektronski naslov, na katerem so dostopni materiali za učenje. Meni je bil najbolj zanimiv predmet prva pomoč. V popoldanskih urah imamo obvezne klinične vaje, tako da je urnik kar natrpan. Najtežji predmeti na moji smeri so mikrobiologija, patologija ter zdravstvena nega, zaradi zahtevnosti in obsežnosti snovi. Po končanem študiju pa bom iskala ustrezno zaposlitev mojemu študiju.«

Tjaša Skornišek, program: VS Zdravstvena nega
»Na Fakulteto za zdravstvene vede (FZV) sem se vpisala zato, ker sem že prej hodila na Srednjo zdravstveno šolo v Slovenj Gradcu, ter zato, ker rada pomagam drugim. Sprejemnih izpitov na našem faksu ni, razen za tiste dijake, ki niso obiskovali srednje zdravstvene šole. Ti morajo opraviti propedevtični program, ki pa je samoplačniški in se izvaja v avgustu ter septembru. Učim se odvisno od predmeta, pred težjimi izpiti se učim tudi do 3 tedne prej po 2–3 ure na dan. Po navadi se učim iz slajdov, ki jih dobimo od profesorjev, ter iz zapiskov in knjig. Zapiske ter knjige dobimo tudi v Fotokopirnici Magdalena ali pa od višjih letnikov. Najtežji izpiti na FZV so vsi strokovni izpiti, ki so tudi pogoj za napredovanje v višji letnik. Na našem faksu je več prakse, ampak je tudi teorija zelo pomembna. Predavanja niso obvezna, je pa priporočljivo, da jih obiskuješ, če hočeš razumeti snov. Prostega časa nimam veliko, delam lahko le čez vikende. Na našem faksu je organizirano tudi vsakoletno brucovanje in spoznavni večer. Načrti po končanem študiju so seveda diploma in nekoč tudi magisterij.«