Fakulteta za tehnologijo polimerov

Fakulteta za tehnologijo polimerov gradi na odličnosti študija, razvojnega in raziskovalnega dela. Študentom omogoča pridobivanje znanj iz enega najzanimivejših tehnoloških področij in je tudi tesno povezana z gospodarstvom. Hkrati pa je mednarodno uveljavljena akademska ustanova.

Študij na fakulteti je zanimiv in praktično naravnan, med študijem pa študentje uporabljajo vrhunsko raziskovalno opremo. Študentom je omogočen študij v tujini v okviru programa Erasmus +, projektno delo, tutorstvo in sodelovanje s kariernim centrom, v okviru katerga se lahko študjentje povezujejo z gospodarstvom in vzpostavljajo prve stike s predstavniki podjetji, že v času študija. Na fakulteti študentom nudijo tudi vrhunsko aplikativno in razvojno raziskovanje pri projektih s področja polimernih materialov in tehnologij. Raziskovalno delo poteka v 3 laboratorijih s sodobno laboratorijsko opremo (laboratorij za karakterizacijo, laboratorij za polimere in laboratorij za predelavo polimerov).

Visokošolski študijski program: Tehnologija polimerov

vir spletna stran fakultete 

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): TEHNOLOGIJA POLIMEROV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Vpiše se lahko, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: 60 % splošna ali poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir tehnologije polimerov (VS)
Zaposlitev: stroka polimerov, podjetja, kjer je osnovna dejavnost plastika, diplomanti pridobijo tudi znanja s področja ekonomije in managementa. Znanja študentov so iskana v več kot 1.700 slovenskih podjetjih. Diplomanti se zaposlujejo tudi v raziskovalnih organizacijah. Fakulteta za tehnologijo polimerov edina v Sloveniji ponuja vsebinsko zaključen študij na področju polimernih tehnologij in materialov. Študenti prihajajo iz različnih koncev Slovenije, le okoli tretjina jih prihaja iz Koroške regije. Hiter razvoj področja in pomanjkanje ustreznih znanj na tem področju v Sloveniji  diplomantom zagotavljata visoko zaželenost in zaposljivost pri delodajalcih. Zadnji podatki kažejo, da je zaposljivost naših diplomantov v prvih 6. mesecih po diplomiranju 98 %. Trenutno pa je na trgu bistveno več potreb, kot je razložljivih diplomantov.

Leonita Etemaj, program: VS Tehnologija polimerov
»Dnevno porabimo 1 uro, da si izpišemo zapiske iz predavanj. Za izpite se začnemo učiti kakšen teden prej po 1–3 ure pred izpitom oz. kolokvijem. Večina študentov prihaja iz naravoslovnih oz. kemijskih srednjih šol, zato so nam najtežji strojniški predmeti, o katerih imamo malo osnovnega znanja. V 1. letniku je bil najtežji predmet Uvod v proizvodnjo polimernih materialov, ker je najbolj tehnični predmet o polimerih. Gradivo nam pošljejo profesorji, dodatna gradiva dobimo v knjižnici. Nekateri profesorji pošljejo stare izpite, če ne jih dobimo od starejših kolegov. Zanimiv predmet je Tehnologija predelave polimernega materiala, ker zavzema najboljšo osnovo polimerne tehnologije in smo imeli res dobrega profesorja za razlago. Hkrati smo veliko prakse, kjer smo teorijo, preizkusili v laboratorijih, kakor pri večini premetov. 3D modeliranje bi izpostavila, še posebej praksa oz. vaje na računalnikih. Prisotnost ni potrebna, je priporočena, še posebej pri predmetih, pri katerih se veliko računa. Udeležba na vajah je pogoj za pristop na izpit. Profesorji in osebje se posvečajo vsem študentom in poslušajo naše prošnje in kritike. Vpisala sem se, ker sem že kemik, in sem se želela preizkusiti še na tehnološkem področju, tako sem izbrala sem faks, ki vsebuje oboje. Med tednom se ne da delati zaradi predavanj, razen če imaš fleksibilen urnik na delu. Sodelujem pri promocijah in projektnem delu na faksu, imamo tudi veliko delavnic, ki nam bodo pomagale v karieri.«

Jerneja Krančan, program: VS Tehnologija polimerov
»Vpis na našo fakulteto je omejen na določeno število mest. Sprejemni izpiti zanj niso potrebni. Za sprotno delo porabim povprečno 1–2 uri na dan, odvisno od tega koliko odnesem od predavanj, zato je zelo pomembna prisotnost na le-teh. V 1. letniku se dobro naučimo pisanja laboratorijskih poročil in seminarskih nalog, tako, da nam ne vzamejo preveliko časa. Pred samim izpitom se je treba malo bolj poglobiti v snov. V 1. letniku je študentom najtežji predmet Matematika. Pa vendar – vaja dela mojstra, pravijo. Zato pa smo tukaj študenti višjih letnikov, da pomagamo pri razumevanju snovi, svetujemo. Prav tako so nam profesorji vedno na voljo za kakršnakoli vprašanja in dodatne razlage. Prav to našo fakulteto med drugim dela posebno – poznamo se med seboj, nismo le številke. Na FTPO imamo knjižnico, kjer je polno literature, ki pripomore pri učenju. Skripte in ostale stvari so študentom FTPO dostopne na spletu. Imamo veliko laboratorijskih vaj in prav vsaka je zelo zanimiva in poučna. Udeležujemo se tudi ekskurzij v različna podjetja. Omeniti moram tudi izmenjavo, ki nam jo naša fakulteta omogoča (Erasmus). Urnike, če je le možno razporedijo tako, da imamo petek prost. Študentje si vzamemo čas tudi za skupna druženja.«

Jaka Vaupot: VS Tehnologija polimerov
»Vpis je omejen na 40 mest, v bližnji prihodnosti pričakujem zgolj omejitev glede točk. Povprečno za študij dnevno porabim 1 uro, včasih tudi več. To je odvisno predvsem od števila laboratorijskih poročil in seminarskih nalog, ki jih moramo napisati. V 1. letniku imamo domače naloge. Pri nekaterih predmetih pišemo kolokvije, običajno 2 kolokvija, če sta ti ni potrebno iti na izpit. Učim se pred izpitom, sprotno učenje pa predstavlja delo na laboratorijskih in seminarskih vajah, kjer se običajno utrdi snov iz predavanj. Največ težav v 1. letniku povzroča matematika. Izpit iz matematike ni pretežek, vendar se študentje matematiki premalo posvečajo in pred izpitom rešijo zgolj eno nalogo iz snovi, ter potem pričakujejo da bo na izpitu ista oziroma zelo podobna naloga. V 3. letniku študentje izberemo smer na osnovi predmete in snovi, ki nas zanimajo. Izbiramo lahko med smerjo Orodja in Materiali. Naša fakulteta omogoča zelo veliko prakse. Na voljo imamo sodobne naprave za karakterizacijo in stroje za predelovanje polimerov. Na teh napravah in strojih delamo na laboratorijskih vajah ki potekajo povprečno enkrat na teden po od 4 do 5 šolskih ur. Najbolj zanimiv je naš novi laboratorij, kjer se nahajajo tudi vse naše inštrumentalne metode in stroji. Moram omeniti tesno sodelovanje študentov z profesorji. Vedno so nam na voljo, zgolj za debato ali pa pomoč pri razumevanju snovi. Sicer predavanja običajno potekajo do večera, vendar vedno ostane še čas za druženje. Ker predavanja in laboratorijske vaje potekajo zgolj do četrtka mi ob koncu tedna ostane še kar nekaj časa. Fakulteta in podjetniški center organizirata ekskurzije v tujino in v slovenska podjetja. Za nas so zelo pomembne, saj lahko od blizu vidimo tehnologije predelave polimerov. Poleg ekskurzij faks organizira dogodke imenovane »Polimerni večer«, kjer povabijo goste iz tujine.«

Bojan Podpečan, smer: VS Tehnologija polimerov
»Dnevno delo za faks večinoma zajema pregled in ponovitev snovi, ter priprava oz. izdelava seminarske naloge. Bolj intenzivno se učim v izpitnem obdobju, razen pri predmetih, ki jih sproti opravimo s kolokviji. Je pa na naši fakulteti dosti predmetov, pri kateri je potrebno razumevanje in ne toliko učenje na pamet. Skripte je možno odkupiti od starejših študentov, knjige imamo v šolski knjižnici, gradivo od predmetov pa je na voljo na spletnem referatu. Teoretično znanje v večini primerov podpremo tudi s primeri iz prakse, veliko pa je tudi samega praktičnega dela kjer se dela na modernih analiznih napravah, kemijskem in v predelovalnem laboratoriju, dela se z ekstrudorjem in brizgalnim strojem. Naš faks je predvsem praktično naravnan. Imamo zelo dobre odnose s profesorji, ki so večinoma iz stroke in predavajo na podlagi najnovejših del. V študentskem referatu se zelo trudijo za nas študente in nam pomagajo v primeru težav. Imamo dosti organiziranih ekskurzij v podjetja in dosti gostujočih tujih predavateljev iz uspešnih podjetji in inštitucij.«

 Število točk, potrebnih za vpis