Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo

Fakulteta za strojništvo je del Univerze v Novem mestu na spletni strani piše: “Temeljni cilj študijskega programa Tehnologije in sistemi je usposobiti diplomanta za uspešno vključitev v neposredno delovno okolje ali nadaljevanje študija, na področju tehniških ved. Diplomant bo usvojil tehniško, tehnološko, informacijsko, organizacijsko, ekonomsko, sociološko, pravno znanje in metode raziskovalno-razvojnega dela, potrebnega za začetek inženirske prakse ali nadaljevanje izobraževanja. Pridobil bo znanje potrebno za presojo družbene, okoljske in etične odgovornosti pri svojem delu.”

Pred 2018 se je imenovala Fakulteta za tehnologije in sisteme. 

Vpisni pogoji

VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): TEHNOLOGIJE IN SISTEMI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % točk splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oz. zaključnem izpitu, 40 % točk splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, možno plačilo po obrokih.
Redni študij je koncesioniran in brezplačen za vse, ki izpolnjujejo vpisne in zakonske pogoje.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir strojništva (VS) / diplomirana inženirka strojništva (VS)
Zaposlitev: gospodarstvo in negospodarstvo.

Luka Bahor, program: VS Tehnologije in sistemi, 2. letnik
»Nisem pristaš sprotnega ponavljanja snovi, saj veliko odnesem od predavanj s poslušanjem. Povprečno na teden vložimo 10–15 ur za seminarske naloge, poročila, zapiske, vaje. Pri vsakem predmetu je vsaj ena seminarska naloga, pri nekaterih dve, ki jih tudi predstavimo. Poročila pišemo pri predmetih, pri katerih imamo laboratorijske vaje. Po navadi se učim kakšen teden pred izpitom, če imamo v istem dnevu dva še kakšen dan prej. V 1. letniku sta najtežja predmeta Matematika in Fizika. Matematiko naredi zahtevno
slaba podlaga, Fiziko tudi, a za fiziko moraš imeti malo občutka, čeprav ga hitro dobiš, če so predavanja dobro zastavljena, kar pri nas so. Stare teste, kolokvije – izbrane naloge nam že profesorji podajo kot primer. Večinoma si jih tudi študentje posredujemo iz generacije v generacijo. Na vajah snov iz predavanj obravnavamo praktično v laboratoriju ali pa so to vaje, pri katerih obravnavamo računske probleme. Ne izvaja se vseh predmetov, ki so namenjeni enem semestru naenkrat, temveč imamo po 2–3 predmete in takoj po koncu predavanj izpit. Tako se lažje osredotočimo na snov enega predmeta, jo predelamo in pišemo izpit, dokler je znanje še sveže. Predavajo nam profesorji z veliko praktičnega znanja, ki vse primerjajo s prakso in nam poenostavljajo razlago s primeri iz vsakdanjega življenja. Dobro razmislite, kaj bi radi počeli v življenju, naša fakulteta vas bo naučila dovolj, da po zaključku najdete dobro inženirsko službo.«

Jure Levstik, program: VS Tehnologije in sistemi
»Predavanja imamo večinoma popoldne, po 4 ure. Za sprotno delo dnevno porabim približno 2 uri. Pri skoraj vsakem predmetu pripravimo seminarsko nalogo. Pred izpitom se poglobljeno učim teden do dva. Za večino študentov sta najtežja predmeta Matematična fizika in Repetitorij iz fizike, ki sta že v 1. letniku. Gradivo nam pošljejo profesorji, pri nekaterih predmetih so na voljo knjige, ki so jih napisali profesorji. Zapiske ali knjige dobimo od starejših letnikov. Na fakulteti imamo tudi knjižnico. Strokovna praksa je v 2. letniku in traja 3 tedne. V 3. letniku pa traja 8 tednov. Obvezne so vaje, predavanja pa ne. Fakulteto bi opisal kot študentu zelo prijazno, saj se zaradi manjšega števila študentov veliko bolje in lahko tudi večkrat razloži snov. Vlada čudovit odnos med profesorji, referatom in študenti, tako da se vse takoj reši. Vpisal sem se, ker sem srednjo šolo končal kot strojni tehnik in me je zelo zanimal študij v tej smeri. Ob sprotnem delu je prostega časa kar veliko in lahko uživaš polno študentsko življenje.«

David Slak, VS Tehnologije in sistemi
»K lažji organizaciji študija prispeva urnik, ki je organiziran tako, da imamo na dan en predmet. Predavanja imamo večinoma v popoldanskih urah od 16.00–20.00. Poleg obiskovanja predavanj in vaj pripravimo pri skoraj vsakem predmetu seminarsko nalogo. Temu namenim največ sprotnega dela, v povprečju do 1 tedna, po 2 uri na dan. S poglobljenim učenjem, nekaj ur na dan za posamezen predmet, začnem takoj po končanih predavanjih, saj sledi čez 14 dni izpit. Gimnazijci niso imeli težav s predmetoma Matematična fizika in Repetitorji iz fizike, so pa jim bili težji tehniški predmeti, kot sta Proizvodnje tehnologije in Mehanika 1. Učno gradivo nam razdelijo profesorji ali pošljejo na mail. Dodatno gradivo so interni zapiski iz predavanj. Pri nekaterih predmetih so na voljo učbeniki, ki so jih napisali profesorji, po ugodni ceni. Strokovna praksa je v 2. letniku in traja 3 tedne ob koncu drugega semestra. V 3. letniku pa traja 8 tednov. Najbolj zanimiv predmet je Konstruiranje, saj je pri njem veliko interaktivnega sodelovanja profesorja in študentov. Skupaj iščemo in razpravljamo o rešitvah in izboljšavah, kot pravi raziskovalni inženirji. Predavatelji vodijo listo prisotnosti na predavanjih, vendar udeležba ni obvezna, obvezne so predvsem vaje. Najbolj pozitivna stran fakultete je dobro sodelovanje študentov in profesorjev, kar omogoča manjše število študentov v letnikih. Pozitivna stran je tudi to, da dekan povabi vse študente na letno silvestrovanje. Po študiju načrtujem zaposlitev v podjetju, pri katerem že imam kadrovsko štipendijo.«

Število točk potrebnih za vpis