Domov Fakulteta za strojništvo Maribor

Fakulteta za strojništvo Maribor

Fakulteta za strojništvo Maribor deluje kot znanstveno-raziskovalna in izobraževalna ustanova že več kot štiri desetletja.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: Smetanova ulica 6, 2000 Maribor, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Urška Tiršek
Funkcija: referat za redni študij
Uradne ure: vsak dan 11:00 - 13:00
Mail: [email protected], [email protected]
Telefon: 02/220 75 00
Spletna stran: http://www.fs.um.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 8
Št. podiplomskih programov: 9

Fakulteta je znana po tem, da usposablja iskane interjerje in da študentom predaja najnovejša znanja, s pomočjo odličnega kadra. Del študija lahko študentje opravijo tudi v tujini. Profesorji za študente skrbijo tudi v okviru mentorstva in tutortstva ter jim omogočajo sodelovanje na projektih, v okviru katerih lahko razvijajo svoje ideje. Eden izmed najbolj znanih takšnih projektov je Formula Student, kjer študenti razvijejo lastni dirkalnik, s katerim se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Študenti študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja na razstavah in modnih revijah predstavljajo projektna dela, ki nastanejo v okviru premetov, samostojnega kreativnega dela ali različnih drugih, z gospodarstvom povezanih, projektov.

vir spletna stran fakultete


Dodiplomski programi


Podiplomski programi:

  • Strojništvo
  • Mehatronika
  • Tehniško varstvo okolja
  • Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo
  • Inženirsko oblikovanje izdelkov
  • Oblikovanje in tekstilni materiali
  • Strojništvo (III. stopnja)
  • Tehniško varstvo okolja (III. stopnja)
  • Oblikovanje in tekstilni materiali (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): STROJNIŠTVO, TEHNIŠKO VARSTVO OKOLJA, OBLIKOVANJE IN TEKSTILNI MATERIALI (samo izredni študij)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet, ki ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi (MAT, FIZ, MEH, RAČ, ELEK, TJ ali likovna teorija – Strojništvo; MAT, FIZ, MEH, RAČ, ELEK, TJ, KEM, BIO – Tehniško varstvo okolja; KEM, MAT, FIZ, RAČ ali TJ – Oblikovanje in tekstilni materiali).
Izredni študij: da, program Oblikovanje in tekstilni materiali, šolnina v letu 2018/19 znaša 3.778 evrov
Strokovni naslovi diplomantov in zaposlitve: diplomirani inženir strojništva (UN): razvoj, raziskovanje, svetovanje, konstruiranje, analiza, proizvodne tehnologije, energetika, okoljevarstvo, procesna tehnika, računalniške simulacije, oblikovanje, državna uprava); diplomirani inženir tehniškega varstva okolja (UN): ekspertizne pisarne za planiranje in svetovanje na področju okoljevarstva, področja oz. ravni državnih mest (država, pokrajina, občina), zavarovanja in podjetniška svetovanja, načrtovanje, razvijanje in nadzorovanje naprav in postrojenj za pridobivanje energije, raziskave in razvoj okolju prijaznih virov energij; diplomirani inženir oblikovanja in tekstilnih materialov (UN): v oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, modnih studiih, tekstilni in oblačilni industriji, konfekcijskih podjetjih, v javnih službah, zastopništvih in raziskovalnih inštitucijah.
Zaposlitev: Strojništvo: razvoj, raziskovanje, svetovanje, konstruiranje, analiza, proizvodne tehnologije, energetika, okoljevarstvo, procesna tehnika, računalniške simulacije, oblikovanje, državna uprava); Tehniško varstvo okolja: ekspertizne pisarne za planiranje in svetovanje na področju okoljevarstva, področja oz. ravni državnih mest (država, pokrajina, občina), zavarovanja in podjetniška svetovanja, načrtovanje, razvijanje in nadzorovanje naprav in postrojenj za pridobivanje energije, raziskave in razvoj okolju prijaznih virov energij; Oblikovanje in tekstilni materiali: v oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, modnih studiih, tekstilni in oblačilni

Žiga Rupnik Žiga Rupnik, program: Strojništvo, 3. letnik
»Za izpite se med študijskim letom učim nekaj dni pred samim izpitom. Če je lažji predmet, snov pregledam samo en dan prej. Je pa res, da sproti delam domače in seminarske naloge. Čeprav se na predavanjih prisotnost ne preverja (obvezne so računalniške in laboratorijske vaje), priporočam, da študenti redno obiskujejo predavanja. Največ težav sem imel pri matematiki 2, mehaniki 2 in termodinamiki, zaradi same snovi, ki zahteva zelo dobro znanje matematike, zato priporočam, da študenti ta predavanja obiskujejo. Večino gradiv profesorji naložijo v spletno učilnico, nekaj skript sem naročil elektronsko. Posebnost našega programa je, da študenti izdelamo formulo, s katero gremo na tekmovanje. Dijakom vsekakor priporočam, da se vpišejo na našo fakulteto, ker je to dobra fakulteta in jih čaka lepa kariera, vendar naj se zavedajo, da imamo veliko matematike,

Vito Nahberger Vito Nahberger, program: Tehniško varstvo okolja, 2. letnik
»Sprejemnih izpitov sicer nisem imel, vendar jih podpiram, ker na ta način izveš, kaj bo fakulteta zahtevala od tebe. Mene je neprijetno presenetilo, ko sem šele med študijem videl, koliko matematike in fizike bom imel. Želim si, da bi nas na to opozorili že na informativnih dnevih, kajti ti predmeti so na fakulteti osnovni. Količina učenja je odvisna od zahtevnosti predmeta: včasih je dovolj teden dni, drugič 1 mesec. Dnevno porabim za študij med 2–4 ure, ker sproti delam naloge, pišem seminarske naloge, ponavljam snov. Včasih se učimo tudi v skupini. Največ težav sem v 1. letniku imel pri predmetih, kjer je potrebno računati: fizika, termodinamika, predvsem pa matematična analiza. Predavanja niso obvezna, so pa obvezne laboratorijske vaje, ki so meni zelo zanimive. Na splošno me najbolj moti to, da tekom študija nimamo organizirane prakse, kajti na ta način bi pridobili še praktične izkušnje. Med študijskim letom je prostega časa bolj malo. Verjetno sem eden redkih, ki ima raje svoj mir in študentskih zabav ne obiskujem, vendar vem, da so študentske zabave pogoste. Meni je študij na žalost onemogočil, da bi razvijal svoj hobi,
ker nisem več imel časa za redno treniranje, če pa kdo vseeno najde čas, so na fakulteti številna društva in organizirana je tudi možnost študija v tujini.«

Jure Lah, program: Strojništvo – Konstrukterstvo 
»Dnevno delo za faks obsega v povprečju uro na dan, to delo pa obsega pisanje poročil, risanje tehniške dokumentacije, projektna dela (praktične izdelave modelov), domače naloge, seminarske naloge in učenje. Ponavadi se učim pred izpitom, dva do tri dni pred izpitom. Za težje predmete pa kakšen teden pred izpitom. Na Facebooku imamo skupino, kjer starejši študentje posredujejo zapiske, stare teste in s tem pomagajo mlajšim generacijam. Na faksu imamo knjižnico in skriptarnico, kjer sem dobil večino gradiva. Razmerje med teorijo in prakso je nekje 70%-30%. 70% je teorije (predavanja in seminarji) in 30 % prakse (laboratorijske, računalniške vaje). Na naši fakulteti se izvajajo različni projekti kot je npr. Formula, ki obsega izdelovanje načrtov in kasneje tudi izdelavo samega dirkalnika s katerim se fakulteta udeležuje mednarodnih tekmovanj. Fakulteta sodeluje tudi z različnimi podjetji, ki izvajajo projekte in omogočajo tudi kasnejšo zaposlitev.«

Ingrid Čerpnjak, program: Oblikovanje in tekstilni materiali 
»Sprejemnih izpitov za vpis nismo imeli. Dnevno delo obsega risanje skic, delanje izpiskov, učenje in sicer v povprečju 1 uro na dan. Ponavadi se učim dva dni pred izpitom, odvisno od predmeta. Najtežji predmeti so oblačilno inženirstvo, organska kemija, mehanske lastnosti tekstilnih materialov in razvoj kolekcij. Najcenejša varianta za gradivo je izposoja iz knjižnice in delanje zapiskov na predavanjih. Če poznaš starejše študente lahko dobiš tudi zapiske in stare teste. V tretjem letniku smo imeli obvezno prakso, ki je trajala približno en mesec. Najbolj zanimiv predmet mi je bil kreativno oblikovanje in pa tudi vizualne komunikacije, ker so nam profesorji dopuščali veliko svobode pri oblikovanju, niso nas omejevali, imeli smo proste roke glede naših idej. Faks bi v  enem stavku opisala kot veliko spretnega ročnega dela, veliko domišljije, oblikovanja in razvijanja novih izdelkov.«

Žiga Časar

Žiga Časar, program: Strojništvo – Energetsko, procesno in okoljsko strojništvo 
»Za ta faks sem se odločil predvsem zaradi zanimanja za matematiko in fiziko, v bolj oprijemljivi obliki. Vsekakor je več teorije, vendar imajo profesorji ogromno praktičnega znanja, zato nam znajo dobro razložiti snov. Obvezne so laboratorijske vaje, kjer se preverja prisotnost, predavanja in računske vaje so priporočljive. Literatura je dostopna v knjižnici, imamo tudi skriptalnico in pa fakultetni moodle, kamor profesorji naložijo gradivo. V 1. letniku spada med najtežje predmete materiali, saj je predmet obširen, in predmeti s področja matematike in mehanike. Meni najbolj zanimiv predmet je mehanika tekočin. Vse predmete se lahko v celoti ali delno opravi s kolokviji, zato smo prisiljeni k sprotnemu delu (od novembra do sredine januarja imamo v povprečju 2 kolokvija na teden), kar je dnevno v povprečju od 2 do 3 ure. Prostega časa ostane dovolj za žure, hobije in različne tečaje (uporaba različnih programov, varjenje itd.), ki jih organizira Sekcija študentov.«

Luka Starčevič

Luka Starčevič, program: Strojništvo – Konstrukterstvo 
»Naš faks je zelo odprt za znanja željne študente, imamo ogromno projektov za pridobitev dodatnih znanj. Vpisal sem se, ker me strojništvo že od nekdaj veseli in zaradi odličnega občutka, ko iz zamisli narediš izdelek, ki dela. Zelo všeč mi je odnos profesor – študent, moti pa me, da se iz leta v leto manjša število kontaktnih ur pri predmetih. Večino predmetov se da opraviti s kolokviji, zato je sprotno delo obvezno, posledično pa ostane več časa med izpitnim obdobjem. Za učenje porabim okoli enega tedna. Večina literature je dosegljive preko spletne učilnice, dodatno gradivo je na voljo v knjižnici. Od predmetov sta večini najtežja mehanika tekočin ali matematika, v 1. letniku pa termodinamika. Predavanja in avditorne vaje niso obvezne, laboratorijske so, priporočljiva je prisotnost, saj profesorji povedo veliko praktičnih primerov. Časa ostane dovolj za zabavo in projekte.«

Vid OsrajnikVid Osrajnik, program: Strojništvo 
»Študijska smer Strojništvo te nauči pretvoriti naravne lastnosti v vsakdanjem življenju v fizikalne in jih razložiti, zato jo naj izberejo vsi dijaki, ki se radi ukvarjajo s tehniko, a morajo biti dobri v matematiki in fiziki. Za ta faks sem se odločil, ker imam rad tehniko. Učno gradivo sem dobil od višjih letnikov in na spletni strani. Vaje so obvezne, predavanja pa ne kljub temu, da je več teorije. Najtežja predmeta sta matematična analiza v 1. letniku in mehanika tekočin zaradi velikega preskoka v zahtevnosti snovi med srednjo šolo in fakulteto. Prostega časa ostane dovolj, zato lahko ob faksu tudi delam, obiskujem hobije in študentske žure.«

Ines Tement (1)Ines Tement, program: Tehniško varstvo okolja 
»Naš faks je super, študij je zanimiv in perspektiven. Za ta faks sem se odločila, ker je problematika okolja vedno bolj aktualna tema. Sprejemnih izpitov na moji smeri ni bilo. Če povzamem, študij obsega več teorije kot prakse. Vendar so predmeti in predavanja zelo zanimivi, meni je bil najbolj zanimiv predmet osnove okoljevarstvenega načrtovanja. Vaje so obvezne in se na njih tudi preverja prisotnost. Učim se iz zapiskov, skript in knjig, ki si jih lahko izposodiš, zato so stroški minimalni. Veliko gradiva posredujejo profesorji, ali si jih izposodiš od starejših kolegov. Težje predmete se učim sproti, ostale nekaj dni pred izpitom. Najtežji so mehanika tekočin, termodinamika in mehanika. V prostem času je možno opravljati tudi kakšno delo, da nekaj zaslužiš.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): STROJNIŠTVO, TEHNOLOGIJE TEKSTILNEGA OBLIKOVANJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, program Strojništvo in Tehnologije tekstilnega oblikovanja; šolnina v letu 2018/19 je znašala 3.778 evrov
Strokovni naslovi diplomantov in zaposlitve: diplomirani inženir strojništva (VS): vodenje tehnoloških in energetskih procesov, analiziranje kvalitete procesov, sodelovanje pri projektiranju in konstruiranju strojev in naprav, priprava, organizacija in nadzor dejavnosti, kjer je strojna stroka osnova za izvedbo procesa; diplomirani tekstilni oblikovalec (VS): zaposlitev v modnih studiih, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, trgovskih centrih, v malem gospodarstvu, v tekstilnih in konfekcijskih podjetjih, v raziskovalnih ustanovah.
Zaposlitev: Strojništvo: vodenje tehnoloških in energetskih procesov, analiziranje kvalitete procesov, sodelovanje pri projektiranju in konstruiranju strojev in naprav, priprava, organizacija in nadzor dejavnosti, kjer je strojna stroka osnova za izvedbo procesa; Tehnologije tekstilnega oblikovanja: zaposlitev v modnih studiih, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, trgovskih centrih, v malem gospodarstvu, v tekstilnih in konfekcijskih podjetjih, v raziskovalnih ustanovah.

Rok Antolin, program: Strojništvo, 3. letnik
»Obseg potrebnega učenja je odvisen od predmeta, ampak ne več kot 3 ure dnevno. Za izpite se navadno učim kakšen teden. Nekaj zapiskov dobim od kolegov, ostalo poiščem
v knjižnici. Na fakulteti je razširjen sistem TPN (tisk po naročilu), tako da študenti lahko po ugodnih cenah pridemo do učnega gradiva. V 1. letniku sem največ težav imel pri dveh predmetih: statika in matematika, do sedaj mi je bil najtežji predmet tehniška mehanika
tekočin. Najbolj zanimivi so mi strokovni predmeti, ker so neposredno povezani s prakso. Čeprav vmes delam preko študentskega servisa, imam dovolj časa za sprostitev in zabavo.«

Anja Pleteršek, program: Tehnologije tekstilnega oblikovanja
»V programu tehnologije tekstilnega oblikovanja je več prakse kot teorije. Preverja se prisotnost na vajah (imeti moraš 80 % prisotnost). Zelo zanimiv predmet je modna in konstrukcijska skica, eden izmed najtežjih predmetov pa je struktura tehnoloških operacij. V 1. letniku je najtežji predmet konstrukcija tekstilij. Pri nas ni toliko učenja, kot je risanja, za izpite pa se pripravljam 3 dni prej. Vso literaturo je možno dobiti v knjižnicah, nekaj pa še od profesorjev. V vsakem letniku sem porabila okvirno 60 evrov za učno gradivo. V 1. letniku sem zaradi obveznosti imela najmanj prostega časa, kasneje pa sem lahko občasno tudi delala. Fakulteta organizira nepozabne žure, prav tako pa organizirajo tudi zimske šole, modne revije, osnove šivanja …«

Tim Mijatovič, program: Strojništvo 
»Ta smer je zanimiva, a le če te zanima matematika in fizika, sicer se raje ne vpisati. Sprejemnih izpitov nismo imeli. Organizirane so različne dodatne dejavnosti, ki pa se jih sam ne udeležujem, saj delam. Najbolj zanimiva predmeta sta mehanika in fizika. Najtežji predmet je matematična analiza. Učim se v povprečju eno do dve uri na dan. Na programu pa je več teorije kot prakse.«

Martin Hočevar

Martin Hočevar, program: Strojništvo 
»Za ta faks sem se odločil, ker me zanima strojništvo in se mi je zdel faks zelo zanimiv. Knjige in zapiske dobim od prejšnjih študentov, možno pa jih je dobiti tudi preko interneta. Najtežja je matematika zaradi težke snovi, najbolj zanimiv pa je proizvodni management zaradi praktičnega organiziranja proizvodnje. Vaje so obvezne, na predavanjih se prisotnost redko preverja, a je kljub temu dobro, da si prisoten zaradi lažjega razumevanja snovi. Kljub obveznim vajam mi ostane dovolj prostega časa za vse hobije in študentske žure. Za VS smer sicer ni tolikšnega povpraševanja med podjetji kot za smer UNI, vendar jo dijakom kljub temu priporočam, ker omogoča veliko možnosti za kasnejšo zaposlitev.«

Tadej Klavžar

Tadej Klavžar, program: Strojništvo 
»Sprejemnih izpitov za to smer nisem potreboval. Meni je bilo najbolj zanimivo v 1. in 2. letniku pri strojnih elementih. Ta predmet pa je tudi obvezen, tako kot je obvezna tudi prisotnost na vseh vajah. Dnevno za faks porabim približno 3 ure, pred kakšnim izpitom pa do 10 ur. Za nakup literature porabim približno 200 evrov letno, sicer pa se učim iz zapiskov in skript. Najtežja izpita v 1. letniku sta matematika 1 in 2, zaradi snovi, poleg teh pa je zahteven tudi predmet tehniška mehanika tekočin in prenos toplote. Prostega časa za delo ob študiju ne ostane veliko. Moje mnenje o študiju pa je: strojništvo je za ljudi, ki želijo več v življenju.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOSPODARSKO INŽENIRSTVO – SMER STROJNIŠTVO (program se izvaja skupaj z Ekonomsko–poslovno fakulteto Maribor), MEHATRONIKA (program se izvaja skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu; Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo: mehanika, kemija, matematika, fizika, računalništvo, elektrotehnika, tuji jezik, likovna teorija; Mehatronika:  matematika, tuj jezik, elektrotehnika, računalništvo, fizika ali mehanika. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani gospodarski inženir (UN), diplomirani inženir mehatronike (UN)
Zaposlitev: Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo: vodstvena dela v inženirskih podjetjih, načrtovanje in vodenje poslovnih ter proizvodnih procesov, razvoj novih izdelkov, tehnologij ter storitev, vodenje naložbenih dejavnosti, podjetnik, projektni menedžer, prodajni inženir, produktni vodja, državna uprava; Mehatronika: vodenje, upravljanje, načrtovanje in izvajanje procesov, razvoja in projektov v strojništvu, elektrotehniki, avtomatizaciji in robotizaciji.

Rok Belšak, program: Mehatronika (program mehatronike se izvaja skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)
»Na našem faksu pridobimo ogromno znanja, ki je splošno uporabno, saj pokrivamo več strok kot so računalništvo, strojništvo, elektrotehnika, ki pa jih pozneje povezujemo v industrijski avtomatizaciji. Večino literature priskrbijo profesorji (gradivo, ki ga sami napišejo, skripte v spletni učilnici). Najbolj ugodna varianta je nakup gradiva v skriptarnici in izposoja knjig v knjižnici. Tudi na Facebooku imamo študentje skupino, kjer si pomagamo in izmenjujemo zapiske. Vsako teoretično znanje, ki ga pridobimo se kasneje dobro poveže z različnimi laboratorijskimi vajami. V zadnjem letniku je tudi obvezna praksa. Kljub veliko obveznosti, ki jih imamo nam še vseeno ostane veliko prostega časa.«

Denis Mastnak, program: Gospodarstvo inženirstvo
»Na moji smeri imamo več teorije in zelo malo prakse. Fakulteta organizira formulo za risanje v programu in še kaj. Najbolj zanimiv predmet je strojni elementi. Večini študentov pa sta mehatronika I in II najtežja, ker zahtevata več učenja. Učim se iz kopij, ker so najbolj ugodne, sicer porabim na leto med 20 in 200 evrov za gradivo. Učim se pred izpiti. Če bi se še enkrat vpisoval na fakulteto, se ne bi ponovno odločil za to smer, saj si želim več prakse. Sprejemnih izpitov nisem imel. Prostega časa imam dovolj, tako da lahko (sicer neredno) delam in v nočnih izmenah.«

Tomi KomarTomi Komar, program: Mehatronika
»Za to smer sem se odločil, ker mi je bila mehatronika všeč že v srednji šoli, vendar se težavnost na faksu ne more primerjati s težavnostjo predmeta v srednji šoli. Za knjige ne porabim skoraj nič, saj vse teste in zapiske najdeš na internetu. Sam se učim iz knjig, skript in zapiskov, najtežji predmeti pa so povezani s fiziko in kemijo zaradi premalo osnov iz srednje šole. Da razumeš snov, je treba hoditi na vaje in predavanja, preverjanje prisotnosti pa je odvisno od profesorja. Najtežji predmet je elektrotehnika, za študij pa porabim do dve uri, včasih tudi manj ali več, odvisno od predmeta. Prostega časa je veliko, delo si lahko privoščim, žuri na našem faksu pa so fantastični.«

INTERDISCIPLINARNI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MEHATRONIKA (program se izvaja skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir mehatronike (VS)
Zaposlitev: v vejah industrije, ki so kakorkoli povezane s stroko mehatronike, strojništva in elektrotehnike, pa tudi izven njih.

Število točk potrebnih za vpis

2015 2016 2017 2018
Oblikovanje in tekstilni materiali (izredni)
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Strojništvo
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Strojništvo VS (redni)
56 brez omejitve 66 brez omejitve
Strojništvo VS (izredni)
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Tehniško varstvo okolja brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Tehnologije tekstilnega oblikovanja brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Mehatronika / brez omejitve 68,5 brez omejitve
Mehatronika (VS) / 75 75 73

PUSTITE KOMENTAR