Fakulteta za strojništvo Ljubljana

Fakulteta za strojništvo Ljubljana

Fakulteta za strojništvo ustvarja in prenaša znanje, ki našim študentom in partnerjem na raziskovalnem področju omogoča konkurenčno vključevanje v mednarodno okolje.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 6 Aškerčeva cesta, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Danijela Kotnik
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 10:00 - 11:00 in v sredo še 13:00 - 14:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/477 12 00
Spletna stran: http://www.fs.uni-lj.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 2
Št. podiplomskih programov: 3

Poslanstvo: Fakulteta za strojništvo Ljubljana ustvarja in prenaša znanje, ki našim študentom in partnerjem na raziskovalnem področju omogoča konkurenčno vključevanje v mednarodno okolje.

Vizija: Postati najpomembnejša izobraževalno raziskovalna fakulteta z najvišjimi mednarodnimi izobraževalnimi in raziskovalnimi standardi na področju strojništva v Sloveniji, centralni in jugovzhodni Evropi, zaradi česar bomo s svojimi diplomanti in raziskovalnim delom privlačni tako za slovensko kot mednarodno gospodarstvo ter raziskovalno razvojne institucije.

Vir: www.fs.uni-lj.si


Dodiplomska programa:


Podiplomski programi:

  • Strojništvo – razvojno raziskovalni program (II. stopnja)
  • Tribologije površin in kontaktov – TRIBOS (II. stopnja; mednarodni program)
  • Strojništvo (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): STROJNIŠTVO – Razvojno raziskovalni program

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % točk – splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu in 40 % točk – splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % točk – splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % točk splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu mehanika, fizika, matematika, računalništvo, elektrotehnika ali tuj jezik (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir strojništva (UN)
Zaposlitev: znanstvenik, raziskovalec, inovator, vodja projektov, razvojnik izdelkov, procesov sistemov, konstrukter, projektant, vodja projektive, snovalec novih tehnologij, načrtovalec tehnoloških procesov,  snovalec novih vrhunskih izdelkov, projektant energetskega postrojenja, projektant hišne in sanitarne tehnike, elastostatik, hidromehanik, termodinamik

Matic M., smer: Strojništvo, 2. letnik UN
»Za študij povprečno porabim 3 ure na dan zraven predavanj in vaj na faksu. Dnevno delo zajema domače naloge in ponavljanje snovi. Za izpit pa se pripravljam 3–4 dni. Najtežja predmeta v 1. letniku sta tehnična dokumentacija in opisna geometrija, nato pa še matematika in numerične metode. Razmerje med teorijo in prakso je približno enako. Najbolj zanimivi predmeti so  tehnična dokumentacija in opisna geometrija ter bolj strojno usmerjeni predmeti. Knjige si sposojam na faksu, ostala gradiva pa dobim prek facebooka, starejših letnikov in na strani strojnik.si. Imamo veliko različnih projektov, v katere se lahko vključimo in tako pridobimo izkušnje. Časa mi ostane dovolj za rekreacijo, hobije in zabavo. Društvo strojnik vsake toliko organizira nore žure v različnih klubih po Ljubljani.«

Žan Krpan, smer: Strojništvo UN
»Pozitivna stran študija so poznanstva, ki ti lahko pridejo prav za prihodnost, študenti pa si želimo manj teorije in več prakse. Vaje so obvezne, predavanja niso. Od posameznika je odvisno, če se mu na predavanja splača hoditi. Sprotno delo obsega domače naloge, poročila in učenje, kar mi vzame 3 ure dela dnevno, poleg vaj in predavanj. Pred izpiti se učim od enega do dveh tednov, odvisno od težavnosti. Najtežji predmet je za večino študentov strojni elementi, v 1. letniku pa matematika 1. Težavnost je predvsem zaradi količine snovi. Literaturo dobimo od višjih letnikov, nekaj skript je objavljenih na strani od kateder, prav tako se vse dobi v knjižnici. Najcenejša varianta je, da si sproti sposojaš literaturo. Na strojno fakulteto sem se vpisal, ker me strojništvo zanima že od malih nog.«

Gašper Sojar

Gašper Sojar, smer: Razvojno raziskovalni program UN
»Večina predmetov na faksu je obveznih, na predavanjih pa je dobro biti prisoten. Oblika dela je bolj kot ne sprotna, vseeno pa vmes veliko krat zmanjka časa in se zato učim kampanjsko. Za učenje porabim uro na dan, od tri do štiri dni prej, učim pa se bolj kot ne iz zapiskov. Večina predmetov zahteva logično mišljenje, zato učenje na pamet odpade, prav tako pa je učenje lažje, če študenti redno obiskujemo predavanja in opravljamo obveznosti. Vso literaturo, predvsem knjige, se lahko kupi na začetku leta na sejmu, ostalo pa se dobi na forumu ali pa v fotokopirnici. Največ težav imamo študenti pri predmetih termodinamika in mehanika fluidov. Težav s prvo zaposlitvijo za dobre študente ni, na RRP pa se študenti veliko naučimo in smo zato zaželeni kadri.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): STROJNIŠTVO – Projektno aplikativni program

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % točk – splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi, 40 % točk splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, če se bo v 1. letnik vpisalo vsaj 25 študentov. Šolnina za študijsko leto 2017/18 znaša 4.360 evrov.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir strojništva (VS)
Zaposlitev: vodja projektov, razvojnik izdelkov, procesov sistemov, konstrukter, projektant, snovalec novih tehnologij, načrtovalec tehnoloških procesov, snovalec novih vrhunskih izdelkov, projektant energetskega postrojenja, projektant hišne in sanitarne tehnike, elastostatik, hidromehanik, termodinamik, inšpektor, pilot helikopterja, pilot letala, navigator v letalskem prometu

Tadej Župevc, smer: Strojništvo, 3. letnik VS
»Faks je zahteven, vendar se veliko naučiš in dobiš zelo širok spekter znanj. Dnevno delo obsega sprotne domače naloge ter ponavljanje snovi, kar vzame 1–2 uri, pred izpitom, nekaj dni prej, pa skoraj ves dan. Fakulteta pri nekaterih predmetih omogoča tudi opravljanje izpitov s kolokviji. Precej obsežne so projektne naloge pri določenih predmetih, v kar je treba vložiti veliko dela. V 1. letniku sta najtežja premeta tehniška dokumentacija, pri katerem je pomembno sprotno delo, in meritve, pri katerem je pomembno dobro razumevanje snovi. V višjih letnikih se delimo na smeri, ki nas zanimajo. Najbolj ugodna varianta za nakup knjig je pri starejših študentih, stare teste in gradiva se pa da dobiti na forumu. Na začetku vsakega semestra imamo tudi uradni žur. Običajno mi ostane 3–5 ur prostega časa dnevno. Delo zraven študija pa je težje izvedljivo zaradi vsakdanjih obveznosti.«

Mitja Lesic, smer: Strojništvo VS
»Prisotnost se preverja na vajah in tudi na nekaterih predavanjih. Sprotno delo za faks mi vzame približno 2 uri dnevno, pred izpiti se za lažje predmete učim en teden prej, za težje pa od 2 do 3 tedne. Prostega časa ostane dovolj, če delaš sproti. Večino predmetov se da opraviti s kolokviji in tako ostane manj izpitov za konec leta. Najtežja predmeta v 1. letniku sta za večino študentov tehniška dokumentacija in mehanika. Pri teh predmetih zahtevajo visok nivo znanja, s tem si pridobimo osnovo za nadaljnji študij. Gradivo se dobi na forumih ŠOFS organizacije, izmenjujemo si ga med sošolci, nekaj stvari nam posredujejo starejši študentje in tudi profesorji. Knjige se uporablja malo, najcenejša varianta pa je seveda kopiranje. Strojništvo mi je že od nekdaj všeč. Na fakulteti se naučiš stvari, ki te zanimajo, mogoče je le premalo praktičnih projektov, v katere bi se študent poleg študija lahko vključil.«

Aljaž Kodrič

Aljaž Kodrič, smer: Projektno aplikativni program VS
»Najbolj zanimivi predmeti so v 3. letniku, najtežji na visokošolski smeri pa so predvsem matematika iz prvega letnika, tehniška dokumentacija, termodinamika, strojni elementi in osnove krmiljenja. Dnevno porabim za študij čas predvsem za pisanje poročil, pred izpiti pa se učim v povprečju od dva dni do enega tedna. Največ se učim iz skript in zapiskov, večino rabljenih knjig dobim od starejših študentov, letno pa zapravim za gradiva in kopije okoli 150 evrov. Na faksu je več teorije kot prakse, razmerje se giblje 85:15. Poleg vseh obveznosti mi ostane tudi nekaj prostega časa za hobije, zaradi katerih pa mi primanjkuje časa za študentsko delo. Mislim, da je strojništvo študij prihodnosti in če te zanima strojništvo, ti bo tudi celoten študij zanimiv.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Strojništvo Ljubljana VS (redni) 54 60 52,5
Strojništvo Ljubljana VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Strojništvo Novo mesto VS (redni) brez omejitve brez omejitve /
Strojništvo (RRP)
brez omejitve 57 64,5

 

Inline
Inline