Fakulteta za računalništvo in informatiko – FRI

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ima za glavno dejavnost vzgojo računalniških strokovnjakov različnih profilov. Oblike izobraževanja se razlikujejo med seboj po obsegu, zahtevnosti, načinu izvajanja in številu udeležencev. Poleg rednega izobraževanja skrbi fakulteta še za dopolnilno izobraževanje računalniških strokovnjakov, kot tudi strokovnjakov drugih strok, ki potrebujejo znanje informatike. Prav posebna in zelo osebna pa je vzgoja mladih raziskovalcev, ki se med podiplomskim študijem pod mentorstvom univerzitetnih profesorjev uvajajo v raziskovalno in znanstveno delo.

Vir: www.fri.uni-lj.si

Dodiplomski programi:

• Računalništvo in informatika UN (3 leta)
• Računalništvo in informatika VS (3 leta)
• Interdisciplinarni program Računalništvo in matematika v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko (3 leta)
• Interdisciplinarni program Multimedija v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko (3 leta)
• Interdisciplinarni program Upravna informatika v sodelovanju s Fakulteto za upravo (3 leta)

Podiplomski študij:

• Računalništvo in informatika (II. stopnja)
• Podatkovne vede (II. stopnja)
• Multimedija (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Računalništvo in matematika (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Uporabna statistika (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Kognitivna znanost (II. stopnja; interdisciplinarno)
• Računalništvo in informatika (III. stopnja)
• Bioznanosti (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Vpiše se lahko: (a) kdor je opravil splošno maturo, (b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: računalni­štvo, matematika ali fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali (c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program. Kandidati iz točk (a) in (c) bodo izbrani glede na: splošni uspeh na zaključnem izpitu ali maturi (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). Kandidati iz točke (b) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Zaposlitev: razvijalec programske opreme, projektni vodja, arhitekt računalniških omrežij, upravljalec podatkovnih baz, sistemski analitik/arhitekt, razvijalec operacijskih sistemov, robotik, razvijalec umetne inteligence/strojnega učenja.

Luka Tavčer, program: UN Računalništvo in informatika 
»Za ta faks sem se odločil, ker gre za perspektiven poklic, ki me zanima in mi tudi omogoča, da brez težav dobim službo ali pa ustvarim nek popolnoma svoj produkt/program/aplikacijo/storitev. Priporočal bi ga vsem, ki jih računalništvo zanima, saj je na vrhunskem nivoju in ponuja ogromno znanja. Na faksu je ogromno sprotnega dela, nalog, seminarskih nalog, projektov, kar sicer negativna plat, vendar ima sprotno delo tudi pozitivno stran, saj te prisili, da se snov dejansko naučiš. Včasih lahko cele dneve presediš za računalnikom in delaš naloge, ki so v večini primerov pogoj za pristop k izpitu, torej iz sprotnih obveznosti (naloge, kolokviji, kvizi) moraš zbrati 50 %. Pri večini predmetov je za pogoj za pristop k izpitu treba opraviti tudi 2 kolokvija. Pri nekaterih predmetih pa izpit opraviš kar s kolokvijema, če dosežeš določeno število točk (po navadi 50 % ali 70 %). Največ programerskega znanja sem osvojil pri predmetih Programiranje 1 in 2, algoritmi in Podatkovne strukture 1 in 2 ter Operacijski sistemi. Knjige za študij se lahko dobijo v knjižnici na fakulteti ali v Centralni tehniški knjižnici. Sam jih v času študija nisem potreboval nikoli, saj so vsa gradiva dostopna na spletni učilnici ali drugje (Stackoverflow). Na fakulteti so enkrat na leto organizirani »hitri zmenki« s potencialnimi delodajalci, kjer lahko najdemo zaposlitev. Prav tako organizira tudi razne izobraževalne dogodke in konference.«

Robi Dovžan, program: UN Računalništvo in informatika
»Na teden namenim nekje do deset ur za sledenje tekoči snovi ter izdelavi domačih nalog (programiranje, računske vaje). Na izpit se začnem pripravljati vsaj teden prej (odvisno od zahtevnosti predmeta). Večini študentov je najtežja fizika, predvidevam, da zaradi pomanjkljivega matematičnega znanja – predvsem odvodi in integrali v fiziki. Večino predmetov se da opraviti brez knjig – zadošča gradivo na spletni učilnici ter snov, ki je obravnavana na vajah. Najbolj zanimiv predmet se mi zdijo računalniške komunikacije, ki odprejo pogled v svet interneta. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, vaje pa so obvezne pri večini predmetov.«

Miha Lampret, program: UN Računalništvo in informatika
»Na našem faksu sta pomembna praksa in sprotno delo (vaje, naloge, projekti, seminarske). Pri večini predmetov je sprotno delo tudi obvezno in pogoj za izpit. Med zahtevnejše predmete spadajo operacijski sistemi, računalniške komunikacije, verjetnost in statistika, med najbolj zanimive pa  diskretne strukture, programiranje 1 in grafično oblikovanje. Stare izpite in ostala gradiva dobimo v spletni učilnici, tudi ostalo literaturo dobimo na faksu. Čeprav predavanja niso obvezna, priporočam, da jih redno obiskujete, sploh v prvem letniku. Glede na to, da smer ponuja veliko izbirnih predmetov, lahko vsak najde, kar ga zanima. Ob študiju imam čas za občasno delo in svoje hobije.«

Matija Andrejčič, program: UN Računalništvo in informatika 
»Sprejemnih izpitov ni, običajno pa so omejitve vpisa. Na faksu je veliko sprotnega dela, kot so domače in seminarske naloge, s čimer se hkrati pripravljaš na kolokvije in izpite. Knjige za študij so na voljo v knjižnici, pri večini predmetov pa profesorji posredujejo gradivo preko spletne učilnice. Stari izpiti so na voljo na FRI forumu. Pri vajah je obvezna 80 % prisotnost, medtem ko predavanja niso obvezna, vendar njihovo obiskovanje močno priporočam. V 1. letniku največ težav predstavljata programiranje za gimnazijce in matematika za študente, ki prihajajo iz poklicnih šol. Če si resen študent, ti prostega časa ne ostane veliko, vendar pa se kljub temu najde tudi čas za šport in druženje s prijatelji. Programiranje me zelo zanima, zato po končani srednji računalniški šoli nisem imel pomislekov o izbiri študija.«

Matevž Černe, program: UN Računalništvo in informatika 
»Na našem faksu po mojem mnenju ni težkih predmetov, so le bolj ali manj zahtevni, največ težav pa povzročata študentom predmeta arhitektura računalniških sistemov in organizacija računalniških sistemov. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, jo pa priporočam, medtem pa so vaje obvezne. Najbolj zanimiv predmet mi je poslovna inteligenca, ker daje profesor veliko primerov iz realnosti. Dnevno porabim za študij približno šest ur na dan, pred izpiti pa se učim okoli dve uri, saj se učim sproti. Za učenje uporabljam predvsem skripte in zapiske, ki se jih lahko dobi na spletu (FRI info, e-studij), po navadi pa imamo na faksu tudi sejem rabljene literature. Na ta faks sem se vpisal, ker je bila to moja dolgoletna želja že od začetka srednje šole, v načrtu pa imam, če bo le mogoče, tujino.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Vpiše se lahko: (a) kdor je opravil zaključni izpit na katerem koli štiriletnem srednješolskem programu, (b) kdor je opravil poklicno maturo ali, (c) kdor je opravil splošno maturo.
Kandidati bodo izbrani glede na: splošni uspeh na zaključnem izpitu, poklicni maturi ali maturi (60 % točk), splo­šni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Izredni študij: če je dovolj kandidatov.
Zaposlitev: upravljalec informacijskih sistemov, razvijalec programske opreme, inženir za informacijsko varnost, sistemski administrator, spletni razvijalec, robotik, inženir interneta stvari.

Marijana Davitkova, program: VS Računalništvo in informatika
»Na ta študij sem se vpisala, ker sem bila že od majhnih nog navdušena nad tehnologijo. Po navadi za faks delam 5 ur na dan, kar zajema predvsem pripravo projektov in seminarjev ter pisanje domačih nalog. Na naši smeri je velik poudarek na praksi, saj ta večinoma predstavlja 50 % končne ocene. Najbolj zanimivo na fakulteti je sodelovanje izmed študentov, ter odprtost profesorjev za pomoč in podporo. Na koncu zadnjega letnika imamo tudi praktično usposabljanje kot obvezni predmet, kar nam bo dalo občutek, kako je delati v realnem svetu. Predavanja in vaje niso obvezna, ampak se splača hoditi, saj profesorji razložijo snov na hitrejši in lažji način, kot če bi se učil sam. Meni je bil najbolj zanimiv predmet Odločitveni sistemi, ker je interaktiven, zanimiv in nima preveč nepotrebnih informacij in podrobnosti. Knjige na naši fakulteti niso obvezne in se večinoma učimo po skriptah ali prezentacijah, ki jih pripravijo profesorji. Če res potrebujemo knjige pri katerem izmed predmetov, si jih lahko izposodimo v knjižnici na fakulteti. Gradivo, stari testi in preverjanja so pogosto objavljena na spletni učilnici. Veliko študentov zraven študija tudi dela. Jaz sicer ne, sem pa bila tekom študija na različnih tečajih in seminarjih. Vsem, ki želijo priti na FRI, hočem sporočiti, da je veliko dela, ampak je na koncu tudi velika nagrada. Trenutek, po težkem delu, ko zaženete svoj program, in deluje, je vreden več kot vsi »bugs-i«, ki so se pojavili pri izdelavi.«

Mateo Kalem, program: VS Računalništvo in informatika
»Učim se približno 2 uri na dan. Sprotno delo je v obliki domačih nalog in projektov oz. seminarskih nalog, kar pride prav, saj se tako sproti učim za izpite pri vseh predmetih. Do sedaj mi je bil najbolj zanimiv predmet digitalno procesiranje, saj sem se naučil veliko praktičnih stvari, npr. filtriranje in izboljševanje slik, ustvarjanje zvočnih filtrov ipd. Priporočljivo je hoditi na vsa predavanja in vaje, saj se tako naučiš več v primerjavi z učenjem doma. Moj faks je vsesplošen in zelo zabaven. Na faksu so posebni dogodki, kjer se lahko družiš z drugimi študenti in profesorji ter asistenti. Fakulteta organizira veliko tečajev, ki pomagajo pri karieri. Ob faksu mi ostane dovolj prostega časa, da pogledam filme, serije ter da se lahko ukvarjam s športom na prostem. Bodočim študentom svetujem, da redno hodijo na predavanja in vaje ter da sproti rešujejo vse obveznosti.«

Sebastjan Razpet, program: VS Računalništvo in informatika
»Poleg obiskovanja faksa zanj dnevno porabim približno 2 uri, včasih kako uro manj, včasih kako več. Največ časa mi vzamejo seminarske naloge ter učenje pred izpiti in kolokviji. Pred izpitom se učim še več, povprečno 3 dni pred izpitom večino dneva. V 1. letniku sta mi bila najtežja predmeta matematika ter osnove verjetnosti in statistike. Predvsem zaradi količine snovi, saj je veliko seminarskih nalog, ki jih je treba delati redno in sproti, saj se lahko prehitro nakopičijo. Večino gradiva imamo objavljenega na spletu. Za nekatere predmete je to dovolj, za nekatere pa pride zelo prav tudi učbenik, katere si izposodim v šolski knjižnici ali v CTK. Za knjige sem do sedaj zapravil 20 €, kupil sem le en delovni zvezek za pomoč, sicer ga ni bilo nujno kupiti. Praktični del študija je snov na vajah, in se preverja s sprotnimi seminarskimi in domačimi nalogami, nekje tudi v obliki kolokvija, kjer je treba pokazati na vajah naučene veščine. Vaje in predavanja večinoma niso obvezna, ampak jih obiskujte zaradi razumevanja snovi. Najbolj mi je bil zanimiv predmet računalniška grafika, saj sva s sošolcem izdelala lastno 3-D igro. Faks je zanimiv, ampak tudi zahteven. Všeč mi je to, da imaš na voljo veliko izbirnih predmetov in si lahko v večji meri prilagodiš smer, ki ti najbolj ustreza. Veliko študentov dobi občasno službo že tekom šolanja, je pa redna služba ob vsem šolskem delu lahko tudi naporna. Fakulteta organizira predavanja, ki so poleg študentom namenjena tudi zunanjim obiskovalcem (»V blatu«, »FRI piškot«), kjer gostijo strokovnjake iz raznoraznih tematik računalništva.«

Miha Lampret, program: VS Računalništvo in informatika
»Mislim, da je poudarek na praksi in sprotnem delu (vaje, naloge, projekti, seminarske). Pri večini predmetov je sprotno delo tudi obvezno in pogoj za izpit. Za naloge sem povprečno porabil 8ur/teden. Najtežji predmeti v 1. letniku so operacijski sistemi (sprotno delo), računalniške komunikacije (zahteven izpit), verjetnost in statistika (sprotno delo in obširnost). Večino literature se lahko izposodi na samem faksu. Izpiti in ostala gradiva so po navadi v spletni učilnici. Najbolj zanimivi predmeti so mi bili diskretne strukture, operacijski sistemi, programiranje 1 in grafično oblikovanje. Obvezne so večinoma vaje, predavanja pa ne. V prvem letniku je za razumevanje dobro hoditi na vsa predavanja. Glede na to, da smer ponuja veliko izbirnih predmetov, lahko vsak najde, kar ga zanima v zvezi z računalništvom. Več prostega časa mi preostane med vikendi. Ob študiju delam in se ukvarjam s hobiji. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti, ki pa se jih ne udeležujem.«

Miha Oražem, program: VS Računalništvo in informatika
»Bodočim študentom svetujem, da si vzamejo čas in delajo obveznosti sproti. Za faks dnevno ne porabim veliko, ponavadi med vikendom naredim domače naloge ali seminarske, ki so mi dodeljene. Pri večini predmetov imamo 3 ure predavanj, kjer se prisotnost ne preverja, in 2 obvezni uri vaj tedensko. Obstaja tudi možnost izbire tehničnih predmetov, pri katerih je poudarek na praktičnem delu. Najbolj pozitivna stvar je ta, da si v 2. in 3. letniku sam sestaviš predmetnik. To prinese dobre in slabe stvari, npr. vaje in predavanja se ti lahko prekrivajo. Učim se le pred izpitom, gradivo pridobim na FRI forumu, Facebook strani, skripte in teste pa imamo tudi v spletni učilnici. V 1. letniku največ težav povzroča predmet osnove verjetnosti in statistike, težek je predvsem zaradi zahtevnosti snovi. V višjih letnikih pa je zahtevnost odvisna od izbire predmetov.«

Matjaž Ravbar, program: VS Računalništvo in informatika
»Na našem faksu si težko privoščiš delo, če želiš redno opravljati svoje obveznosti, saj so predavanja porazdeljena čez cel dan. Dnevno mi delo za faks vzame štiri ure, za izpite pa se učim kampanjsko, veliko stvari pa se naučimo sproti pri vajah. Največ izzivov imajo študenti pri predmetu diskretne strukture, je pa zahtevnost predmetov odvisna od tega, koliko časa nameniš določenemu predmetu in kaj te zanima. Za učenje uporabljam večinoma skripte profesorjev, zapiske, včasih tudi kakšno knjigo. Prisotnost na predavanjih priporočam, čeprav je večina profesorjev ne preverja in ne zahteva. Na FRI sem se vpisal, ker me zanima računalništvo in ker si želim nadgraditi svoje, že pridobljeno znanje, prav tako pa je povpraševanja po našem kadru precej veliko.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): RAČUNALNIŠTVO IN MATEMATIKA (v sodelovanju s Fakulteto za matematiko in fiziko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Vpiše se lahko: (a) kdor je opravil splošno maturo, (b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz katerega koli maturitetnega predmeta; izbirni predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal pri poklicni maturi, ali (c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Kandidati iz točk (a) in (c) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk), uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk). Kan­didati iz točke (b) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi (30 % točk), uspeh pri maturitetnem predmetu (30 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk), uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku srednje šole (20 % točk).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: podatkovni arhitekt, podatkovni analitik, aktuar, razvijalec umetne inteligence/strojnega učenja, inženir za informacijsko varnost.

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MULTIMEDIJA (v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Vpiše se lahko: (a) kdor je opravil splošno maturo, (b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali (c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
Kandidati iz točk (a) in (c) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Kandidati iz točke (b) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: razvijalec mobilnih aplikacij, strokovnjak za uporabniško izkušnjo, sistemski inženir multimedije, spletni razvijalec, razvijalec multimedijskih storitev.

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): UPRAVNA INFORMATIKA (v sodelovanju s Fakulteto za upravo)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Vpiše se lahko: (a) kdor je opravil splošno maturo, (b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: raču­nalništvo, matematika ali fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali (c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program. Kandidati iz točk (a) in (c) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). Kandidati iz točke (b) bodo izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: vodja informatike, načelnik upravne enote, vodja pisarne, razvijalec informacijskih sistemov, upravljalec podatkovnih baz.

Število točk potrebnih za vpis