Fakulteta za naravoslovje

Fakulteta za naravoslovje pokriva študije s področja naravoslovja in tehnike. Njen glavni študijski program je dodiplomski univerzitetni študijski program Fizika in astrofizika – instrumentacija, ki je nastal ob povezavi Univerze v Novi Gorici s partnerji iz industrije, medicine in osnovnih raziskav. Predavatelji so vrhunski strokovnjaki na področjih fizike trdne snovi, fizike osnovnih delcev, fotokemije, telekomunikacij. Fakulteta omogoča izmenjavo kreditov znotraj sistema fakultet Univerze v Novi Gorici ter izven sistema.

Dodiplomski program:

• Fizika in astrofizika UN (1. letnik se izvaja v Ljubljani)

Podiplomski programi:

• Fizika in astrofizika (II. stopnja)
• Znanost o materialih (II. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIKA IN ASTROFIZIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu, 40 % uspeh iz matematika v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2021/2022 znaša 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: univerzitetni/-a diplomirani/-a fizik/fizičarka
Zaposlitev: Področja dela diplomantov niso prilagojena zgolj za delo v akademskem okolju, temveč tudi na drugih področjih, kot so na primer razvoj industrijskih projektov, reševanje okoljskih problemov, kontrola in nadzor zahtevnejših proizvodnih procesov, fizikalne meritve, aplikativne raziskave v industriji, medicini, farmaciji in zavarovalništvu, zato se lahko diplomanti zaposlijo tako na raziskovalnih inštitutih, kot tudi v industriji, zdravstvenih ustanovah in v državni upravi.

Matej Stanič, program: UN Fizika in astrofizika
»Faks je presegel moja pričakovanja. Izpostavil bi manjše skupine študentov, v katerih se med seboj vsi poznamo in sodelujemo. Poleg tega nas vsi profesorji poznajo po imenu, lahko se nam bolj posvetijo, če imamo pri določenem predmetu učne težave. Če nas njihovo področje raziskovanja zanima in želimo sodelovati  pri njihovem delu v laboratoriju, se zaradi tesnega stika veliko lažje vključimo. Izredno pomemben se mi zdi tudi blokovski način izvedbe predavanj, torej da se predmeti izvajajo v blokih po 3 hkrati. Ko se predmet zaključi sledi preverjanje znanja in nato se začne nov predmet. Tako se predmet ne izvaja cel semester in na koncu v izpitnem obdobju pa ni ogromnega kupa snovi naenkrat, ampak se preverjanje izvaja sprotno. Kot tretjo prednost pa štejem to, da se študij v veliki meri izvaja v angleščini. Za najbolj zanimiv predmet bi izpostavil izbrana poglavja iz Meteorologije, saj je snov izjemno zanimiva, poleg tega je bilo pri tem predmetu veliko praktičnih primerov. Dnevno porabim za študij približno 1–2 uri za sprotno ponavljanje snovi, pisanje domačih nalog in laboratorijskih poročil ter pripravo na kolokvije. Za posamezen izpit se učim približno teden dni, kar obsega ponavljanje računskih vaj in učenje teoretičnega dela predmeta. Zapiski in stari izpiti se dobijo od starejših študentov. Najtežji predmeti na moji fakulteti so tisti bolj teoretični, ki nastopijo v višjih letnikih, ker so malce bolj abstraktni, npr. Mehanika kontinuuma. Prostega časa ostane dovolj za hobije in ostale dejavnosti. V zadnjem letniku opravljam tudi delo demonstratorja Matematike in Fizike na univerzi, za kar sem zelo hvaležen, saj sem dobil izkušnje iz poučevanja in predajanja znanja na mlajše generacije.«

Gregor Mrak, program: UN Fizika
»Odnosi s profesorji so bolj osebni, saj je študentov na fakulteti malo. Profesorji si tudi vzamejo čas za vsakega študenta posebej, posledično pa nam lahko predavanja lažje prilagodijo. Dolžina priprave na izpit je odvisna od posameznega predmeta, sam se pripravljam od 1 tedna pa tudi do 1 meseca. Poslužujem se sprotnega študija, tako za sprotno delo potrebujem dobri 2 uri na dan. Ostane nam tudi dovolj prostega časa za druge aktivnosti. Učim se iz knjig, ki jih dobim v knjižnici in iz skript in primerov izpitov, ki nam jih priskrbijo profesorji. Na študijskem programu je poudarek na praksi. Večina predmetov je praktično usmerjenih, izziv pa predstavljata predvsem analiza I in II, saj zahtevata dobro matematično znanje. V sklopu Univerze se lahko udeležujemo tudi drugih izobraževalnih dejavnosti, predavanj in večernih srečanj, ki pripomorejo k širjenju znanja.«

Miha Živec, program: UN Fizika 
»Predavanja trajajo večinoma 4–5 ur na dan, čas pa mi vzamejo tudi poročila za laboratorij, okoli 20 ur na semester. Za večino predmetov zadostuje za učenje ponavljanje snovi kakšen teden pred izpitom. V 1. letniku je predmet, poln izzivov, analiza, saj je težek prehod iz praktične matematike v srednji šoli na teoretično matematiko pri tem predmetu. Gradivo sestavljajo zapiski s predavanj, nekateri profesorji nam pošljejo tudi svoje skripte. Prisotnosti se na predavanjih in vajah načeloma ne preverja, vendar je udeležba priporočljiva, saj se tako prihrani veliko časa za kasnejše učenje. Razmerje med predavanji in vajami je enakovredno. Zaradi majhnega števila študentov v skupinah je dober odnos s profesorji. Dobra je tudi razporeditev predmetov na krajša časovna obdobja s po le dvema ali tremi predmeti naenkrat. Tako so izpiti razporejeni že med letom in ne samo v izpitnem obdobju. Časa ostane dovolj tudi za hobije in študentsko delo.«

Rok Štokelj, program: UN Fizika
»Moja smer zahteva sprotno učenje, za to porabim uro na dan. Pred izpitom pa teden dni po več ur dnevno. Gradiva so na voljo na internetu, drugače pa pri starejših študentih. Sam se največ učim iz knjig, ki jih je polovica v angleščini, pa tudi iz zapiskov in prosojnic predavatelja. Obisk predavanj in vaj je priporočljiv, če želiš razumeti snov, jih je pa večina tako ali tako obveznih. Težja predmeta sta kvantna mehanika in elektrodinamika, v prvem letniku pa linearna algebra. Študentsko delo bi lahko opravljal le čez vikend, saj mi ostane čez teden bolj malo prostega časa. S profesorji zelo dobro komuniciramo, tudi o stvareh izven šolskih obveznosti. Pozitivno je, da nas je malo in imamo zato individualno obravnavo. Ker mi ta študij leži, ga bom zagotovo nadaljeval na 2. stopnji.«

Mladen Podgorac, program: UN Fizika
»Faks mi je bil od vsega začetka všeč. Sprva sem bil skeptičen glede zahtevnosti, kar pa se je ob odličnih profesorjih in asistentih uredilo. Na fakulteti vlada družinski duh, vsi se poznamo in sodelujemo, skupaj se dogovarjamo za vse, od urnikov, do datumov izpitov in vsebine le-teh. Pred izpiti se učim po navadi teden dni prej, najtežji predmeti pa so kvantna mehanika, matematična fizika 2 in elektrodinamika. Učim se iz skript, lastnih zapiskov in svetovnih učbenikov. V vsakem letniku imamo laboratorijske vaje, merjenja in raziskave. Na vse je priporočljivo hoditi, obvezna pa je 75 % prisotnost. Prostega časa je vedno dovolj, odvisno kako si razporediš čas. Delo je možno predvsem med vikendi, glede žurov, pa smo fakulteta, ki se glede tega še prebuja. Glede na to, da so fakulteto sponzorirala podjetja v regiji, imamo na nek način priskrbljeno delo.«

Število točk, potrebnih za vpis