Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor

Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru vidi svojo vizijo v izvajanju kvalitetnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 160 Koroška cesta, Maribor 2000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Cecilija Loparič Hercog
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 10:00 - 12:00, sre tudi 14:00 - 16:00
Mail: [email protected], [email protected]
Telefon: 02/229 38 44
Spletna stran: http://fnm.um.si/
Št. dodiplomskih programov: 10
Št. podiplomskih programov: 12

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor vidi svojo vizijo in poslanstvo

  • v izvajanju kvalitetnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike,
  • v izobraževanju in usposabljanju učiteljev s področja biologije, fizike, kemije, tehnike, matematike in računalništva,
  • v povečanju privlačnosti in dostopnosti izobraževanja s področja naravoslovja in matematike na vseh stopnjah študija,
  • v povezavah z drugimi fakultetami UM, domačimi in tujimi inštituti interdisciplinarno prepletati študijske usmeritve,
  • v razvijanju in izboljševanju kakovosti izobraževanja s prepletanjem študijskih in obštudijskih dejavnosti,
  • v sistematičnem razvijanju bazičnega in aplikativnega raziskovalnega dela na nacionalnem in mednarodnem nivoju,
  • v spodbujanju ustanavljanja in krepitve raziskovalnih skupin,
  • v povečanju kakovosti in uporabnosti znanstveno raziskovalnega dela ter tako ostati vodilna fakulteta na znanstveno raziskovalnem področju na UM in širše.

Vir: www.fnm.um.si


Dodiplomski programi:

  • Biologija
  • Ekologija z naravovarstvom
  • Fizika
  • Matematika
  • Predmetni učitelj (enovit magistrski študij)
  • Izobraževalna biologija (dvopredmetni študij)
  • Izobraževalna fizika (dvopredmetni študij)
  • Izobraževalna kemija (dvopredmetni študij)
  • Izobraževalna matematika (dvopredmetni študij)
  • Izobraževalno računalništvo (dvopredmetni študij)
  • Izobraževalna tehnika (dvopredmetni študij)

Podiplomski programi:

  • Biologija in ekologija z naravovarstvom (II. stopnja)
  • Fizika (II. stopnja)
  • Matematika (II. stopnja)
  • Izobraževalna tehnika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna fizika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna matematika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna biologija – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna fizika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna kemija – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna matematika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalno računalništvo – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna tehnika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Ekološke znanosti (III. stopnja)
  • Fizika (III. stopnja)
  • Matematika (III. stopnja)
  • Tehnika – področje izobraževanja (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM II. STOPNJE (5 let): PREDMETNI UČITELJ – dvopredmetne usmeritve: Izobraževalna biologija, Izobraževalna fizika, Izobraževalna kemija, Izobraževalna matematika, Izobraževalno računalništvo, Izobraževalna tehnika

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomant izobraževalne biologije, diplomant izobraževalne fizike, diplomant izobraževalne kemije, diplomant izobraževalne matematike, diplomant izobraževalnega računalništva, diplomant izobraževalne tehnike
Zaposlitev: diplomirani matematik v organizacijah, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo, v industriji na vseh področjih, kjer je potrebno matematično znanje, delovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov; diplomirani fizik na področju industrijskih aplikativnih raziskav, pri razvoju in implementaciji novih tehnologij, v razvojnih industrijskih projektih, pri aplikaciji ekonofizike na področju vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, vključevanje v raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji.

 

Katja Zemljič, program: Izobraževalna matematika in Izobraževalna kemija
»Faks sem izbrala, ker je zanimiv in ti da možnost za prihodnost. Na naši smeri nas je bolj malo in se nam zato lahko profesorji bolj približajo. Na faksu je več teorije, praksa je v obliki laboratorijskih vaj, je pa super to, da so vse skripte s teorijo na internetu ali v knjižnici. Prisotnost je obvezna na laboratorijskih vajah, na predavanjih pa ne, ampak se splača hoditi na predavanja, ker sproti ponavljaš snov. Najtežji predmet v 1. letniku je anorganska kemija, kasneje pa ravninska in prostorska geometrija, ker je najmanj dodatnega gradiva za učenje. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije, študentsko delo in žure. Če se vidiš kot človek, ki znaš razložiti zadevo in uživaš v naravoslovnih predmetih, potem je to faks zate.«

Jasmina Heric

Jasmina Heric, smer: Izobraževalna kemija in Izobraževalna biologija
»Čeprav se ne učim sproti, ampak ocenim, koliko časa potrebujem, da naštudiram posamezen predmet, mi ostane dovolj časa, da opravljam še mnoge obštudijske dejavnosti in se pri tem dobro zabavam. Količina dnevnega dela za faks je odvisna predvsem od tega, kaj imaš naslednji dan na urniku. Obsega pa predvsem priprave na laboratorijske vaje, razne seminarske naloge, sprotne kolokvije itd. Najtežja predmeta v 1. letniku sta splošna in anorganska kemija. Seveda pa so tukaj še splošni predmeti, kot sta matematika in fizika, ki že tako ali tako delata študentom veliko težav. Sama si knjige raje fotokopiram kot kupim nove, saj je cenovno veliko ugodneje. Stare izpite, knjige, zapiske, teste in podobno se da dobiti od starejših študentov, lahko pa se obrneš na tutorje na naši fakulteti, ki vedno pomagajo. Predavanja v nasprotju z vajami, kjer se prisotnost redno preverja, niso obvezna. Na predavanja je vredno hoditi, saj hitro vidiš, na katera področja daje profesor večji poudarek. Predvsem je pomembno obiskovanje predavanj iz vseh kemijskih predmetov, ker je veliko snovi, ki je brez podrobne razlage težko razumljiva. Izpostavila bi sodelovanje s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo MB. Večina predmetov se izvaja v sodelovanju z njimi, kar nam da še večjo širino znanja in večjo možnost napredovanja. Ta faks je zate dobra odločitev, če si želiš poučevati kemijo, delati z mladimi in osebno napredovati.«

Katja ZemljičKatja Zemljič, smer: Izobraževalna matematika in Izobraževalna kemija
»Na faksu je žal več teorije, praksa je v smislu laboratorijskih vaj, edino priročno je to, da so vse skripte s teorijo na internetu ali v knjižnici. Prisotnost se preverja na laboratorijskih vajah, na predavanjih pa ne, vendar hodim tudi na njih, ker sproti ponavljaš snov. Najtežji predmet v 1. letniku je anorganska kemija, sedaj pa je ravninska in prostorska geometrija, ker je najmanj dodatnega gradiva za učenje. Ostane mi tudi nekaj prostega časa, odvisno od urnika, hkrati pa dovolj, da imam lahko hobije in delam ter se udeležujem študentskih žurov, saj so večinoma v redu. Za ta faks sem se odločila, ker me to zanima in ker menim, da se bo v prihodnje v naravoslovnih smereh vedno iskalo delavce. Faks je zanimiv in ti da možnost za prihodnost, prav tako smo na tem programu mala skupina študentov in se nam zato lahko profesorji bolj približajo. Če se vidiš kot človek, ki znaš razložiti zadevo in uživaš v naravoslovnih predmetih, potem je to faks zate.«

UNIVERZITETNA ENOPREDMETNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): BIOLOGIJA, EKOLOGIJA Z NARAVOVARSTVOM

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani ekolog naravovarstvenik, diplomirani biolog
Zaposlitev: diplomirani ekolog naravovarstvenik v javnih zavodih, gospodarstvu in zasebnem sektorju, sodelovanje pri prijavljanju aplikativnih nacionalnih in mednarodnih projektov, sodelovanje pri prijavljanju čezmejnih in mednarodnih naravovarstvenih projektov, sodelovanje z naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami, vodenje manjših delovnih skupin različnih profilov; diplomirani biolog na področju biologije, biotehnologije, mikrobiologije, kmetijstva, naravovarstva in zdravstva v povezavi z projektnim, laboratorijskim in terenskim delom. Diplomanti izobraževalnih študijskih programov v izobraževalnih ustanovah (šole in drugi programi izobraževanja); projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); delo v raziskovalnih institucijah; delo v naravoslovnih institucijah (profitnih in neprofitnih); mediji.

Eva HorvatEva Horvat, smer: Ekologija z naravovarstvom
»Za ta faks sem se odločila, ker mi je bil blizu po vsebini, ker se sama počutim blizu naravi. Učim se sproti iz gradiva, ki si ga izposojam v knjižnici, zato za knjige ne zapravim nič. Ker se učim sproti, mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo ali hobije, sodelujem pa tudi v Društvu študentov naravoslovja. Kar se tiče najtežjih predmetov, sta mi v 1. letniku bila najtežja sistematika in filogenija višjih rastlin, sedaj pa sistematika in filogenija nevretenčarjev, oba zaradi zahtevnosti in ogromno snovi. Faks je sam po sebi neorganiziran in praksa je v obliki vaj, ki so obvezne, medtem ko so predavanja neobvezna. Dijaki naj se odločijo za ta faks, če res čutijo, da si tega želijo oziroma imajo željo biti v naravi in jo varovati.«

Janja Zorin

Janja Zorin, smer: Biologija
»Za ta faks sem se odločila, ker me je zelo zanimala narava, po zaključku študija pa si želim delati v živilski industriji. Študij ni preveč naporen, za sprotno delo porabim približno dve uri na dan, bolj intenzivno se učim le pred izpiti. Večino literature dobimo od profesorjev, še največ sem zapravila za fotokopije skript in zapiskov. Ostale knjige so na voljo v knjižnici. Sistematika in filogenija višjih rastlin je najtežji predmet v 1. letniku, zaradi obsežne in težke snovi in ker zahteva sprotno delo; najbolj zanimiv predmet pa se mi zdi sistematika in filogenija vretenčarjev in pa različne terenske vaje, v sklopu katerih spoznamo veliko slovenske favne in flore. Ob študiju mi ostane dovolj časa, da lahko tudi delam in se udeležujem dodatnih dejavnosti in žurov.«

Tjaša Cafuta

Tjaša Cafuta, smer: Biologija
»Pohvala gre vsem profesorjem, ki so nam v treh letih tako dobro predstavili vse plati biologije. Predvsem vaje so bile izjemno zanimivo izpeljane. Učila sem se kampanjsko, od enega dneva do tedna dni pred izpitom. Vsak dam pa sem pisala poročila, ki so bila potrebna. Učila sem se iz vseh virov, v večini iz svojih zapiskov in knjig. Najtežji izpiti v 1. letniku so bili matematika, sistematika in filogenija nižjih rastlin in višjih rastlin – zaradi obsežnosti snovi.  Nato pa tudi evolucija nevretenčarjev, fiziologija rastlin in fiziologija živali. Prostega časa sem imela dovolj, lahko si privoščiš tudi delo, vendar je težko usklajevati vse aktivnosti skupaj. Študij mi je zelo všeč in ga tudi nadaljujem na 2. stopnji, na področju bioinformatike.«

Rok Čuš

Rok Čuš, smer: Ekologija z naravovarstvom
»Meni se zdi študij res zelo zanimiv. Vaje so vedno neko posebno doživetje, zato to da so obvezne ni problem. Dnevno porabim kašne pol ure za faks, na izpite pa se pripravljam par dni prej. Za večino študentov so najtežji izpiti fiziologija rastlin ter sistematika in evolucija rastlin, zadnji je tudi najtežji izpit v 1. letniku zaradi obsežnosti snovi. Zelo zanimiv predmet je sistematika in evolucija vretenčarjev, zaradi same snovi, pa tudi zaradi dobrega profesorja, ki zna približat snov študentom. Učim se iz knjig in zapiskov. Za knjige nisem zapravljal, saj si je vse možno izposoditi v knjižnici ali od starejših študentov. Prostega časa mi ostane dovolj za druge neštudijske aktivnosti kot so študentsko delo in obisk kakšnega dobrega žura.«

Katja Križovnik, smer: Ekologija z naravovarstvom
»Za sprotno učenje porabim približno dve uri na dan v obliki seminarskih nalog in poročil. Pred samimi izpiti se pripravljam tik pred zdajci, kar pa mi vzame dnevno štiri ure. Najtežji izpiti so za večino študentov kemija, fizika, sistematika in evolucija rastlin. Največ se učimo iz zapiskov s predavanj in iz skript, ki so jih profesorji predpisali. Posredujejo nam literaturo tudi v elektronski obliki. Za knjige nisem porabila veliko denarja, saj sem si jih večinoma izposodila v knjižnici. Za nakup priporočam knjige, kot so na primer enciklopedije, ki ti vedno prav pridejo. Predavanja niso obvezna, se pa odsotnost pozna v višini končne ocene. Vsi predmeti so po svoje zanimivi, meni pa je bil najbolj všeč izbirni predmet varstvena biologija sesalcev in ptic.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk. Kandidate z opravljeno poklicno maturo izbirajo glede na splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani fizik
Zaposlitev: diplomirani fizik na področju industrijskih aplikativnih raziskav, pri razvoju in implementaciji novih tehnologij, v razvojnih industrijskih projektih, pri aplikaciji ekonofizike na področju vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, vključevanje v raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji

Uroš Jagodič

Uroš Jagodič, smer: Fizika
»Vedno sem želel biti fizik, zato odločitev za to smer. Obožujem snov, ki jo obravnavamo pri kompleksnih sistemih, zato mi je ta predmet najljubši. Najtežji izpiti za večino študentov so moderna fizika, matematična fizika 1 in 2, numerične metode v fiziki. Statistična termodinamika pa zaradi zelo obsežne snovi. Učim se sproti, 4 ure dnevno, pred izpiti pa tudi 8 ur dnevno iz vse možne literature – knjig, skript, zapiskov ter člankov. Vse gradivo za izpite se da dobiti od starejših študentov in profesorjev, nekaj gradiva pa je tudi na internetu. Če se dobro zorganiziram imam prostega časa veliko in tako ob študiju tudi delam. Po zaključenem študiju bi rad postal mlad raziskovalec na inštitutu ali opravljal razvojno delo v industriji.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani matematik
Zaposlitev: diplomirani matematik v organizacijah, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo, v industriji na vseh področjih, kjer je potrebno matematično znanje, delovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov

Jasmina FerneJasmina Ferne, smer: Matematika
»Od nekdaj me veseli matematika. Za študij porabim od eno do dve uri na dan, učim se večinoma sproti, vendar vseeno porabim tri dni pred izpitom, da vse obnovim. Sicer pa nekatere izpite lahko opravimo tudi s kolokviji. Najbolj zahtevna predmeta sta analiza, ker se porabi veliko časa za predelavo snovi, in diskretna matematika. Največ se učimo iz zapiskov, knjige pa veliko uporabljamo za reševanje nalog. Večina knjig, ki sem jih kupila v prvem letniku, pridejo v poštev tudi v višjih letnikih. Smer mi je zelo zanimiva in nimam nobenih pripomb, edino, kar bi mogoče spremenila, kot tudi drugi študentje, so urniki. Tako so zastavljeni, da si včasih po cele dneve na faksu. Po zaključku študija bi se rada zaposlila v srednji šoli, ker me veseli poučevanje.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Predmetni učitelj / / /
Biologija 63 brez omejitve, 70 za 2. in 3. željo 64,5 brez omejitve, 67 za 2. in 3. željo
Ekologija z naravovarstvom brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Fizika brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna biologija – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna biologija – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Izobraževalna fizika – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna fizika – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Izobraževalna kemija – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna kemija – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Izobraževalna matematika – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna matematika – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Izobraževalna tehnika – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalna tehnika – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Izobraževalno računalništvo – dvopredmetni brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Izobraževalno računalništvo – povezava s FF UM –  dvopredmetni brez omejitve brez omejitve / brez omejitve
Matematika brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline