Domov Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor

Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru vidi svojo vizijo v izvajanju kvalitetnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 160 Koroška cesta, Maribor 2000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Cecilija Loparič Hercog
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 9.45 - 11:45
Mail: [email protected], [email protected]
Telefon: 02/229 38 79, 229 3 779
Spletna stran: http://fnm.um.si/
Št. dodiplomskih programov: 4
Št. podiplomskih programov: Št. enovitih magistrskih programov: 1; št. podiplomskih programov (2.in 3. stopnje): 9

Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor vidi svojo vizijo in poslanstvo

  • v izvajanju kvalitetnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju naravoslovja, matematike, računalništva in tehnike,
  • v izobraževanju in usposabljanju učiteljev s področja biologije, fizike, kemije, tehnike, matematike in računalništva,
  • v povečanju privlačnosti in dostopnosti izobraževanja s področja naravoslovja in matematike na vseh stopnjah študija,
  • v povezavah z drugimi fakultetami UM, domačimi in tujimi inštituti interdisciplinarno prepletati študijske usmeritve,
  • v razvijanju in izboljševanju kakovosti izobraževanja s prepletanjem študijskih in obštudijskih dejavnosti,
  • v sistematičnem razvijanju bazičnega in aplikativnega raziskovalnega dela na nacionalnem in mednarodnem nivoju,
  • v spodbujanju ustanavljanja in krepitve raziskovalnih skupin,
  • v povečanju kakovosti in uporabnosti znanstveno raziskovalnega dela ter tako ostati vodilna fakulteta na znanstveno raziskovalnem področju na UM in širše.

Vir: www.fnm.um.si


Dodiplomski programi:

  • Biologija UN
  • Ekologija z naravovarstvom UN
  • Fizika UN
  • Matematika UN
  • Predmetni učitelj EM – vezava dveh predmetnih usmeritev:

– Izobraževalna biologija (dvopredmetni študij)

– Izobraževalna fizika (dvopredmetni študij)

– Izobraževalna kemija (dvopredmetni študij)

– Izobraževalna matematika (dvopredmetni študij)

– Izobraževalno računalništvo (dvopredmetni študij)

– Izobraževalna tehnika (dvopredmetni študij)


Podiplomski programi:

  • Biologija in ekologija z naravovarstvom (II. stopnja)
  • Fizika (II. stopnja)
  • Matematika (II. stopnja)
  • Izobraževalna tehnika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna fizika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna matematika – enopredmetna (II. stopnja)
  • Izobraževalna biologija – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna fizika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna kemija – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna matematika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalno računalništvo – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Izobraževalna tehnika – dvopredmetni (II. stopnja)
  • Ekološke znanosti (III. stopnja)
  • Fizika (III. stopnja)
  • Matematika (III. stopnja)
  • Tehnika – področje izobraževanja (III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

ENOVIT MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM II. STOPNJE (5 let): PREDMETNI UČITELJ – dvopredmetne usmeritve – vezava dveh predmetnih usmeritev:

IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA, IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNA FIZIKA, IZOBRAŽEVALNA KEMIJA, IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA, IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil splošno maturo (velja za poljubne kombinacije usmeritev),
b) kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskih programih; izbrati je mogoče le tisto kombinacijo dveh usmeritev, kjer izpolnjujete vpisne pogoje za obe usmeritvi. Seznam srednješolskih programov v katerih morajo kandidati opraviti poklicno maturo, lahko preberete na spletni strani fakultete, v razpisu ali na portalu DijaskiSvet.si. S poklicno maturo se ni možno vpisati na usmeritev Izobraževalna matematika.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Kandidati izberejo 2 predmetni usmeritvi, s katerima se specializira za določeno študijsko področje. Predmetne usmeritve je mogoče med seboj vezati. Kandidati v prijavi navedejo obe izbrani usmeritvi kot eno željo.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) pa glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: v izobraževalnih ustanovah (šole in drugi programi izobraževanja); projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); delo v raziskovalnih institucijah; delo v naravoslovnih institucijah (profitnih in neprofitnih); mediji.

Mojca Šeruga, program: EM Izobraževalna fizika
»Za vpis na ta študijski program sem se odločila, ker sem si od nekdaj želela z mladino delati poklicno. Prav tako so mi naravoslovni predmeti vedno ležali in me zanimali. Dnevno porabim kar precej časa za študij. Profesorji s sprotnim delom in kolokviji poskrbijo, da smo aktivni skozi cel semester. Tako imamo pred izpiti večino snovi že predelane in gre tako lažje skozi izpitno obdobje. Vsak predmet je po svoje zanimiv. Ker so predavanja problemsko obarvana iz vsakdanjega življenja, te to še toliko bolj pritegne. Meni osebno so najbolj zanimivi pedagoško prepleteni predmeti, sploh pedagogika ter psihologija učenja in razvoja, katerih tematika me je vedno posebej zanimala. V 1. letniku je po mojem mnenju najtežji predmet Mehanika, vendar se s sprotnim delom in trudom ni potrebno bati ničesar. Večino učnega gradiva profesorji posredujejo sami in prav tako predlagajo dodatno literaturo ali dodatne naloge za utrjevanje, ki se jih dobi tudi v knjižnicah. Večino knjig je možno dobiti v elektronski verziji, tako da ti za knjige sploh ni potrebno veliko zapraviti. Svetujem vključevanju v društva, začasna kratkotrajna dela (redno delo ob študiju odsvetujem) in dodatna izobraževanja, saj pridobivate s tem dragocene izkušnje in znanja. S tem se prav tako razlikujete od svojih sošolcev in ste tako potencialnemu delodajalcu veliko bolj zanimivi.«

Katja Zemljič, program: EM Izobraževalna matematika in Izobraževalna kemija
»Faks sem izbrala, ker je zanimiv in ti da možnost za prihodnost. Na naši smeri nas je bolj malo in se nam zato lahko profesorji bolj približajo. Na faksu je več teorije, praksa je v obliki laboratorijskih vaj, je pa super to, da so vse skripte s teorijo na internetu ali v knjižnici. Prisotnost je obvezna na laboratorijskih vajah, na predavanjih pa ne, ampak se splača hoditi na predavanja, ker sproti ponavljaš snov. Najtežji predmet v 1. letniku je anorganska kemija, kasneje pa ravninska in prostorska geometrija, ker je najmanj dodatnega gradiva za učenje. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije, študentsko delo in žure. Če se vidiš kot človek, ki znaš razložiti zadevo in uživaš v naravoslovnih predmetih, potem je to faks zate.«

Jasmina Heric

Jasmina Heric, program: EM Izobraževalna kemija in Izobraževalna biologija
»Čeprav se ne učim sproti, ampak ocenim, koliko časa potrebujem, da naštudiram posamezen predmet, mi ostane dovolj časa, da opravljam še mnoge obštudijske dejavnosti in se pri tem dobro zabavam. Količina dnevnega dela za faks je odvisna predvsem od tega, kaj imaš naslednji dan na urniku. Obsega pa predvsem priprave na laboratorijske vaje, razne seminarske naloge, sprotne kolokvije itd. Najtežja predmeta v 1. letniku sta splošna in anorganska kemija. Seveda pa so tukaj še splošni predmeti, kot sta matematika in fizika, ki že tako ali tako delata študentom veliko težav. Sama si knjige raje fotokopiram kot kupim nove, saj je cenovno veliko ugodneje. Stare izpite, knjige, zapiske, teste in podobno se da dobiti od starejših študentov, lahko pa se obrneš na tutorje na naši fakulteti, ki vedno pomagajo. Predavanja v nasprotju z vajami, kjer se prisotnost redno preverja, niso obvezna. Na predavanja je vredno hoditi, saj hitro vidiš, na katera področja daje profesor večji poudarek. Predvsem je pomembno obiskovanje predavanj iz vseh kemijskih predmetov, ker je veliko snovi, ki je brez podrobne razlage težko razumljiva. Izpostavila bi sodelovanje s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo MB. Večina predmetov se izvaja v sodelovanju z njimi, kar nam da še večjo širino znanja in večjo možnost napredovanja. Ta faks je zate dobra odločitev, če si želiš poučevati kemijo, delati z mladimi in osebno napredovati.«

Katja ZemljičKatja Zemljič, program: EM Izobraževalna matematika in Izobraževalna kemija
»Za ta študij sem se odločila, ker je zanimiv in ti da možnosti za prihodnost. Ker nas je na naši smeri malo, se nam zato lahko profesorji bolj približajo. Najtežji predmet v 1. letniku je anorganska kemija, kasneje pa ravninska in prostorska geometrija, ker je najmanj dodatnega gradiva za učenje. Študij je sestavljen predvsem iz teorije, praksa je v obliki laboratorijskih vaj. Super je to, da so vse skripte s teorijo dostopne na internetu ali v knjižnici. Prisotnost je obvezna na laboratorijskih vajah, na predavanjih pa ne, ampak se splača hoditi na predavanja, ker sproti ponavljaš snov. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije, študentsko delo in zabave. Če se vidiš kot človek, ki zna razložiti zadevo in uživaš v naravoslovnih predmetih, potem je to faks zate.«

UNIVERZITETNA ENOPREDMETNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): EKOLOGIJA Z NARAVOVARSTVOM, BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) uspešno opravil splošno maturo ali
b) uspešno zaključil poklicno maturo v katerem od srednješolskih izobraževalnih programov: Farmacevtski tehnik, Gozdarski tehnik, Hortikulturni tehnik, Kemijski tehnik, Kemijski tehnik (DV), Kmetijsko-podjetniški tehnik, Naravovarstveni tehnik, Okoljevarstveni tehnik, Tehnik laboratorijske biomedicine, Veterinarski tehnik, Zdravstvena nega, Zdravstvena nega (SI) ter Živilsko prehranski tehnik in ima opravljen peti predmet splošne mature izključno iz nabora predmetov Biologija, Kemija ali Fizika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a), b) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani ekolog naravovarstvenik, diplomirani biolog
Zaposlitev: ekologi naravovarstveniki – v javnih zavodih, gospodarstvu in zasebnem sektorju, pri prijavljanju aplikativnih projektov in naravovarstvenih projektov, sodelovanje z naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami, vodenje delovnih skupin različnih profilov; biologi – na področju biologije, biotehnologije, mikrobiologije, kmetijstva, naravovarstva in zdravstva v povezavi z projektnim, laboratorijskim in terenskim delom.

Lana Kuzman, program: UN Biologija
»Gre za zelo zanimiv in interdisciplinaren faks, kjer spoznaš zelo širok nabor področij biologije. Tudi vzdušje na faksu je zelo prijetno, profesorji so razumevajoči in vedno pripravljeni poiskati rešitev ali kompromis za morebitne težave. V 1. letniku so najzahtevnejši predmeti Matematika, Fizika ter Sistematika in filogenija višjih rastlin. Meni je bil na primer zelo zanimiv predmet Biologija človeka, kjer smo laboratorijske vaje izvajali na Medicinski fakulteti. Na predavanjih prisotnost ni obvezna, bi pa jo priporočala za večino predmetov. Skoraj pri vseh predmetih imamo tudi praktične oz. laboratorijske vaje. Učim se le pred izpiti, si pa razporedim izpite tako, da imam za vsakega vsaj par dni intenzivnega učenja. Rabljene knjige na faksu žal niso na voljo, je pa predpisana literatura taka, da jo lahko najdeš tudi v knjižnicah. Stare teste in skripte nam pogosto posredujejo študenti višjih letnikov, a ne priporočam zanašanja samo na te. Gre za zelo zanimiv in interdisciplinaren faks, kjer spoznaš zelo širok nabor področjih biologije. Tudi vzdušje na faksu je zelo prijetno in profesorji so razumevajoči in vedno pripravljeni poiskati rešitev ali kompromis za morebitne težave.«

Eva HorvatEva Horvat, program: UN Ekologija z naravovarstvom
»Za ta faks sem se odločila, ker mi je bil blizu po vsebini, ker se sama počutim blizu naravi. Učim se sproti iz gradiva, ki si ga izposojam v knjižnici, zato za knjige ne zapravim nič. Ker se učim sproti, mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo ali hobije, sodelujem pa tudi v Društvu študentov naravoslovja. Kar se tiče najtežjih predmetov, sta mi v 1. letniku bila najtežja sistematika in filogenija višjih rastlin, sedaj pa sistematika in filogenija nevretenčarjev, oba zaradi zahtevnosti in ogromno snovi. Faks je sam po sebi neorganiziran in praksa je v obliki vaj, ki so obvezne, medtem ko so predavanja neobvezna. Dijaki naj se odločijo za ta faks, če res čutijo, da si tega želijo oziroma imajo željo biti v naravi in jo varovati.«

Janja Zorin

Janja Zorin, program: UN Biologija
»Fakulteto sem izbrala, ker me je zelo zanimala narava. Ko študij zaključim želim delati v živilski industriji. Sam študij ni preveč naporen, delam sprotno in porabim približno 2 uri na dan. Intenzivneje se učim le pred izpiti. Sistematika in filogenija višjih rastlin je najtežji predmet v 1. letniku, zaradi obsežne in težke snovi ter ker zahteva sprotno delo. Sistematika in filogenija vretenčarjev mi je bil najbolj zanimiv predmeti, ter različne terenske vaje, v sklopu katerih spoznamo veliko slovenske favne in flore. Literaturo večinoma dobimo od profesorjev. Največ denarja sem porabila za fotokopije skript in zapiskov. Ostale knjige so na voljo v knjižnici. Ob študiju mi ostane dovolj časa, da lahko za delo, dodatne dejavnosti in zabave.«

Tjaša Cafuta

Tjaša Cafuta, program: UN Biologija
»Pohvala gre vsem profesorjem, ki so nam v treh letih tako dobro predstavili vse plati biologije. Predvsem vaje so bile izjemno zanimivo izpeljane. Učila sem se kampanjsko, od enega dneva do tedna dni pred izpitom. Vsak dam pa sem pisala poročila, ki so bila potrebna. Učila sem se iz vseh virov, v večini iz svojih zapiskov in knjig. Najtežji izpiti v 1. letniku so bili matematika, sistematika in filogenija nižjih rastlin in višjih rastlin – zaradi obsežnosti snovi.  Nato pa tudi evolucija nevretenčarjev, fiziologija rastlin in fiziologija živali. Prostega časa sem imela dovolj, lahko si privoščiš tudi delo, vendar je težko usklajevati vse aktivnosti skupaj. Študij mi je zelo všeč in ga tudi nadaljujem na 2. stopnji, na področju bioinformatike.«

Rok Čuš

Rok Čuš, program: UN Ekologija z naravovarstvom
»Meni se zdi študij res zelo zanimiv. Vaje so vedno neko posebno doživetje, zato to da so obvezne ni problem. Dnevno porabim kašne pol ure za faks, na izpite pa se pripravljam par dni prej. Za večino študentov so najtežji izpiti fiziologija rastlin ter sistematika in evolucija rastlin, zadnji je tudi najtežji izpit v 1. letniku zaradi obsežnosti snovi. Zelo zanimiv predmet je sistematika in evolucija vretenčarjev, zaradi same snovi, pa tudi zaradi dobrega profesorja, ki zna približat snov študentom. Učim se iz knjig in zapiskov. Za knjige nisem zapravljal, saj si je vse možno izposoditi v knjižnici ali od starejših študentov. Prostega časa mi ostane dovolj za druge neštudijske aktivnosti kot so študentsko delo in obisk kakšnega dobrega žura.«

Katja Križovnik, program: UN Ekologija z naravovarstvom
»Za sprotno učenje porabim približno dve uri na dan v obliki seminarskih nalog in poročil. Pred samimi izpiti se pripravljam tik pred zdajci, kar pa mi vzame dnevno štiri ure. Najtežji izpiti so za večino študentov kemija, fizika, sistematika in evolucija rastlin. Največ se učimo iz zapiskov s predavanj in iz skript, ki so jih profesorji predpisali. Posredujejo nam literaturo tudi v elektronski obliki. Za knjige nisem porabila veliko denarja, saj sem si jih večinoma izposodila v knjižnici. Za nakup priporočam knjige, kot so na primer enciklopedije, ki ti vedno prav pridejo. Predavanja niso obvezna, se pa odsotnost pozna v višini končne ocene. Vsi predmeti so po svoje zanimivi, meni pa je bil najbolj všeč izbirni predmet varstvena biologija sesalcev in ptic.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo na srednješolskih programih Elektrotehnik, Gradbeni tehnik, Kemijski tehnik ali Strojni tehnik in izpit iz predmeta splošne mature, ki mora biti ali Fizika ali Matematika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo: kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk), uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku (20 % točk), uspeh pri predmetu iz splošne mature (40 % točk).
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani fizik
Zaposlitev: industrijske aplikativne raziskave, razvoj in implementacija novih tehnologij, razvojni industrijskih projektih, pri aplikaciji ekonofizike na področju vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov, vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji.

Uroš Jagodič

Uroš Jagodič, program: UN Fizika
»Vedno sem želel biti fizik, zato odločitev za to smer. Obožujem snov, ki jo obravnavamo pri kompleksnih sistemih, zato mi je ta predmet najljubši. Najtežji izpiti za večino študentov so moderna fizika, matematična fizika 1 in 2, numerične metode v fiziki. Statistična termodinamika pa zaradi zelo obsežne snovi. Učim se sproti, 4 ure dnevno, pred izpiti pa tudi 8 ur dnevno iz vse možne literature – knjig, skript, zapiskov ter člankov. Vse gradivo za izpite se da dobiti od starejših študentov in profesorjev, nekaj gradiva pa je tudi na internetu. Če se dobro zorganiziram imam prostega časa veliko in tako ob študiju tudi delam. Po zaključenem študiju bi rad postal mlad raziskovalec na inštitutu ali opravljal razvojno delo v industriji.«

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

a) kdor je opravil splošno maturo
b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk), uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku (20 % točk).
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani matematik
Zaposlitev: organizacije, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo, delovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov, delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov.

Ivan Mastev, program: UN Matematika
»Če bi v enem stavku moral opisati svoj faks, ta stavek bi bil: »Uresničitev sanj nikoli ni bila bližje.« Zelo dobra stvar na faksu je to, da smo profesorji in študenti odlično povezani. Profesorji nam vedno pomagajo, ko rabimo pomoč in si vzamejo čas, da nam objasnijo snov. Glede na to, da študiram matematiko, večino časa porabim za reševanje nalog, v čemer zelo uživam. Naloge vedno rešujem sproti, saj jih je veliko. Pomembno je hoditi tako na predavanja kot na vaje, saj teorijo, ki se jo učimo na predavanjih, potem implementiramo na vajah. Najtežji predmeti so Analiza 1, Verjetnost in Linearna algebra. Zame osebno je bil najtežji predmet Računalništvo. Vso literaturo, ki jo rabimo za študij, lahko najdemo v knjižnici ali preko spleta. Vedno, kadar začnemo z novim predmetom, nam profesor pove, katero literature moramo predelati in kje jo lahko najdemo. Obstaja možnost, da poleg študija tudi delamo. Na našem faksu imamo možnost biti tutorji in demonstratorji, lahko tudi pomagamo učencem in dijakom, ki imajo težave z matematiko. Vsako leto imamo tudi priprave za tekmovanje, ki poteka na Češkem, na katere lahko pride vsak študent, ki želi tekmovati.«

Jasmina FerneJasmina Ferne, program: UN Matematika
»Od nekdaj me veseli matematika. Za študij porabim od eno do dve uri na dan, učim se večinoma sproti, vendar vseeno porabim tri dni pred izpitom, da vse obnovim. Sicer pa nekatere izpite lahko opravimo tudi s kolokviji. Najbolj zahtevna predmeta sta analiza, ker se porabi veliko časa za predelavo snovi, in diskretna matematika. Največ se učimo iz zapiskov, knjige pa veliko uporabljamo za reševanje nalog. Večina knjig, ki sem jih kupila v prvem letniku, pridejo v poštev tudi v višjih letnikih. Smer mi je zelo zanimiva in nimam nobenih pripomb, edino, kar bi mogoče spremenila, kot tudi drugi študentje, so urniki. Tako so zastavljeni, da si včasih po cele dneve na faksu. Po zaključku študija bi se rada zaposlila v srednji šoli, ker me veseli poučevanje.«

Število točk potrebnih za vpis

 

 

20172018201920202021
Biologijabrez omejitve, 67 za 2. in 3. željobrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve, omejitev v 2. krogubrez omejitve, omejitev v 2. krogu
Ekologija z naravovarstvombrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Fizikabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna biologija – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna biologija – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve//
Izobraževalna fizika – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna fizika – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna kemija – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna kemija – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna matematika – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna matematika – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna tehnika – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalna tehnika – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalno računalništvo – dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Izobraževalno računalništvo – povezava s FF UM –  dvopredmetnibrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Matematikabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve

 

PUSTITE KOMENTAR