Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ima za osnovno poslanstvo kvalitetno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov. Izobraževanje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav, ki potekajo v okviru znanstveno raziskovalnega dela na fakulteti.

Sodoben študij kmetijstva je na vseh evropskih univerzah izrazito interdisciplinarne narave in daje profil strokovnjaka s potrebnimi splošnimi strokovnimi kot tudi povsem specifičnimi znanji, ki bi jih moral sleherni diplomant še nadalje razvijati. Zato je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede jasno izražena težnja, da si naši diplomanti v okviru šolanja na različnih ravneh študija pridobijo veliko temeljnega in praktičnega znanja, ki jim ga nudijo vrhunsko usposobljeni profesorji naše fakultete, ki pa morajo seveda v vsem izpolnjevati zelo ostra habilitacijska merila Univerze v Mariboru.

Vir: www.fkbv.um.si

Dodiplomski študij:

• Agrikultura in okolje UN
• Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine VS
• Biosistemsko inženirstvo VS
• Ekološko kmetijstvo VS
• Agrarna ekonomika in razvoj podeželja VS
• Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo VS
• Živinoreja VS

Opis poklica: Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine 

Opis poklica: Ekološko kmetijstvo 

Podiplomski študij:

• Agrarna ekonomika
• Kmetijstvo
• Varnost hrane v prehrambeni verigi
• Agrarna ekonomika (3. stopnja)
• Kmetijstvo (3. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): AGRIKULTURA IN OKOLJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz enega od maturitetnih predmetov: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir agrikulture (UN)
Zaposlitev: Študijski program je idealen za tiste, ki nameravajo prevzeti vodenje in delo na moderno organiziranih in tržno usmerjenih kmetijskih posestvih in podjetjih, prav tako v tehnoloških oddelkih podjetij povezanih s kmetijsko pridelavi in predelovalno industrijo, v zadružnih organizacijah, v turističnih podjetjih, v trgovskih podjetjih in v skupnostih izvajalcev strojnih uslug v kmetijstvu in pri vzdrževanju okolja. Diplomant se lahko zaposli še v državni upravi (različni občinski uradi in uradi ministrstev), v kmetijskem šolstvu, v razvojnih agencijah, v okoljskih inštitutih, v podjetjih, ki procesirajo odpadke in pridobivajo energijo z obnovljivih virov, v podjetjih za vzdrževanje okolja, nacionalnih parkov in vodnih virov.

Tjaša Pangerl, program: UN Kmetijstvo 
»V semestru imamo predmete razporejene tako, da imamo na enkrat le 3–4 predmete in ko posamezen predmet zaključimo, že lahko opravljamo izpit. Kar pomeni, da imamo v izpitnem obdobju le 2–3 izpite (če jih opravljamo sproti). Sprotno delo za faks pomeni pripravo seminarskih nalog (skoraj pri vsakem predmetu), v 1. letniku pa tudi naloge pri Matematiki. Najtežji predmeti so Matematika, Kemija in Pedologija, čeprav se s sprotnim delom tudi te da narediti. Izziv je predznanje s srednjih šol, saj gre pri Matematiki in Kemiji predvsem za hitrejšo ponovitev snovi. Pri Pedologiji pa je izziv to, da se veliko študentov s snovjo še ni srečalo. Večino gradiva nam posredujejo profesorji, nekaj tudi tutorji in študenti višjih letnikov. Prisotnost se na predavanjih navadno ne preverja, pri vajah (seminarske ali laboratorijske) pa je obvezna. Priporočljiva je prisotnost pri predavanjih Matematike, Kemije, Pedologije, Mikrobiologije, Biokemije in Genetike. V sklopu fakultete deluje Botanični vrt UM in posestvo, na katerem se prideluje sadje, sadike zelenjave in trajnic. Pred fakulteto je hlev, na Meranovem pa poteka pridelava grozdja in vina. Študentje lahko v opravljajo prakso v sklopu teh delov fakultete. Študentski svet organizira veliko dogodkov, od spoznavnih do poizpitnih žurov ter tudi strokovne ekskurzije, študentsko tržnico in predavanja.«

Nina Tojnko, program: UN Agrikultura in okolje
»Redna prisotnost na predavanjih in vajah pomeni velik izkupiček znanja, s seminarskimi vajami se to poglobi, za pripravo na izpit pa je zato potrebno samo utrjevanje. Delno je odvisno od vsakega posameznika ter njegovega predhodnega znanja, še v največji meri je trn v peti matematika. Vendar se z utrjevanjem in dodatnim posvetovanjem vse reši. Knjižnica na naši fakulteti je dober vir vsega kar študent za študij na FKBV potrebuje. Glede na specifiko naše fakultete, je kmetijstvo zelo aplikativna, praktična panoga – sorazmerno s tem so tudi programi tako zastavljeni. V okviru predmetov se izvajajo terenske in praktične vaje, kjer je prisotnost v večini obvezna oz. je škoda zamuditi priložnost obiska (tudi zaradi praktične interpretacije profesorjev in razumevanja vsebin), saj se obravnavajo aktualne problematike, ki jih je dobro poznati. FKBV leži na kmetijsko zelo pomembnem območju, površine, ki obkrožajo fakulteto, so odlične – ali za izvajanje praktičnih vaj (proizvodni del) ali predavanja, teoretični del (prenovljen objekt). Odnos s profesorji je odličen, zato ne morem reči ene besede v negativno smer, študij bom zato po diplomi nadaljevala na FKBV. Študentski svet organizira aktivnosti, delavnice in izobraževanja. Marsikateri študent dela ob študiju, čeprav je to ob dodiplomskem študiju zahtevnejše, kot pri podiplomskem. Kar pa se tiče obštudijskega udejstvovanja pa fakulteta to še podpira. Zelo aktiven je tudi program Erasmus, kjer se študentje mednarodno udejstvujejo, praktično in v okviru študija.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): AGRARNA EKONOMIKA IN RAZVOJ PODEŽELJA, AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE, BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO, EKOLOŠKO KMETIJSTVO, VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO, ŽIVINOREJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir agronomije (VS), diplomirani biosistemski inženir (VS), diplomirani inženir ekološkega kmetijstva (VS), diplomirani inženir vinogradništva, vinarstva in sadjarstva (VS), diplomirani inženir živinoreje (VS), diplomirani inženir agrarne ekonomike (VS)
Zaposlitev: diplomant se lahko zaposli še v državni upravi (različni občinski uradi in uradi ministrstev), v kmetijskem šolstvu, v razvojnih agencijah, v okoljskih inštitutih, v podjetjih, ki procesirajo odpadke in pridobivajo energijo z obnovljivih virov, v podjetjih za vzdrževanje okolja, nacionalnih parkov in vodnih virov.

Tadeja Fifer, VS Agrarna ekonomika in razvoj podeželja, 2. letnik 
»Svojo študijsko pot sem pričela po končani srednji ekonomski šoli. Ker kot večina dijakov in dijakinj nisem imela začrtanih ciljev katero fakulteto izbrati, sem Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede izbrala na način, da želim ostati vpletena v ekonomske vode iz srednje šole ter širiti svoje znanje na področju kmetijstva, saj sama prihajam iz kmetije. Ko je prišel čas informativnih dni, sem obiskala FKBV, kjer so mi bile predstavljene različne smeri. Glede svojih želj, me je najbolj navdušil program Agrarna ekonomika in razvoj podeželja. Program se je ravno prenovil in sem vedela, da bom lahko povezala svoja znanja iz srednje šole ter pridobila še širši pogled na ekonomsko stanje kmetijstva pri nas, ter nove ideje in priložnosti, kako razvijati naše podeželje in manjše kmetije predvsem na odročnih krajih. Sedaj obiskujem 2. letnik programa Agrarna ekonomika in razvoj podeželja. Študij je moja pričakovanja presegel, kajti nisem si predstavljala, da lahko profesorji in študenti ustvarjamo toliko teoretičnega in praktičnega znanja v timu. Najbolj so me navdušile majhne skupine, kjer študenti skupaj širimo svoja nova znanja in prijateljstva. Naša Fakulteta se nahaja na pravi lokaciji kjer nam lahko profesorji veliko pridobljenega znanja prikažejo tudi na praktične načine. Tako si popestrimo številna predavanja in si na lažji način zapomnimo določene pomembne informacije. Študentje sodelujemo pri samem študiju, prav tako pa se povezujemo pri različnih projektih, delavnicah in obštudijskih dejavnostih. Tukaj bi izpostavila študentski svet, ki je zelo aktiven in uspešen, kajti poleg vseh obveznosti, zelo radi poskrbijo za različne športne in družabne aktivnosti na fakulteti, kjer se povezujemo vsi študenti vseh smeri. V času virusa Covid, ko so nam druženja omejena, smo različne dejavnosti lahko spremljali preko družabnih omrežij in aplikacij. Osebno mi je zelo pomembno, da lahko svoja pridobljena znanja uporabljam na naši kmetiji in za kakršne koli nasvete povprašam naše profesorje, ki z največjim veseljem pomagajo in svetujejo s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Moj dedek je govoril, da enkrat v življenju potrebuješ zdravnika, odvetnika, policista in duhovnika. Toda vsak dan, trikrat na dan, potrebuješ KMETA.«

Maxim Dovečar, program: VS Agronomija, 3. letnik
»Za to fakulteto sem se odločila zato, ker me zanima delo v naravi. Fakulteta omogoča veliko izkušenj z različnimi področji in zanimivimi predmeti. Zelo zanimiv predmet je Genetika. Ker smo šola praktičnega pouka je večji poudarek na terenskih in laboratorijskih vajah. Predavanja niso obvezna, vendar so priporočena. Vse vaje so obvezne in se preverja prisotnost študentov. Dnevno za študij porabim od 2 do 3 ure. Pred izpitom se učim približno 2–3 dni prej in to več ur na dan. V 1. letniku predstavlja največji problem predmet Matematika in statistika. Predmet je precej zahteven zaradi obsežne snovi in ker precej študentov nima toliko izkušenj s statistiko. Knjige lahko dobimo v šolski knjižnici. Večino gradiva nam profesorji naložijo na Moodle, stare teste in zapiske pa dobimo od tutorjev študijskih smeri.«

Anja Žnidar, program: VS Živinoreja (II. stopnja – Kmetijstvo)
»Teorija predstavlja večji del študijskega procesa, redno se izvajajo tudi laboratorijske in terenske vaje ter strokovni praktikum. Predavanja v osnovi niso obvezna, a so priporočena s strani profesorjev. Vaje so obvezne in velikokrat pogoj za pristop k izpitu. Menim, da so študentom najtežji selekcijski predmeti v 1. letniku. Gre za splošne predmete, kot so Kemija, Matematika in statistika ter Pedologija. V osnovi niso zahtevni, predstavljajo težave takrat, ko študentje ne sledijo pri predavanjih, se ne udeležujejo vaj in seminarjev. Izziv študentom Živinoreje predstavljajo nekateri strokovni predmeti v 2. letniku, saj so obsežni. Ob rednem obisku predavanj in vaj ter sprotnem učenju, je tudi te mogoče opraviti brez večjih težav. Na fakulteti deluje Tutorski sistem, kjer tutorji svojim tutorantom pošiljamo skripte, stare izpite in kolokvije, ki so namenjeni zgolj lažji predstavi o izpitu. Dodatnih knjig ni treba kupovati, saj so svoji lastni zapiski iz predavanj in gradivo iz knjižnice dovolj. Za ta faks sem se odločila, ker me je zanimal študijski program, ki je povezan z mojim vsakodnevnim delom doma. Po zaključenem podiplomskem študiju, načrtujem še eno praktično usposabljanje v tujini in zaposlitev. Zraven študija lahko delaš, ampak prilagojeno glede na študijske obveznosti. Na dodiplomskem študiju redna zaposlitev ne pride v poštev, saj pridejo obdobja kjer so urniki precej natrpani s predavanji, vajami in izpiti. Pride pa tudi obdobje, ko imaš nekoliko več časa za ob študijske dejavnosti.«

Teja Kelenc, program: VS Živinoreja
»Za ta študij sem se odločila, ker imam rada živali, to področje me zelo zanima pa tudi po izobrazbi sem že veterinarski tehnik. Vsa predavanja niso obvezna, vaje pa so, kljub temu je prisotnost priporočljiva pri vseh predmetih. Za izpit se začnem učiti 4 dni prej, učim se iz zapiskov tutorjev in gradiva iz knjižnice. Najtežja predmeta sta kemija in matematika. Poleg študija mi ostane še veliko prostega časa, študentsko delo pa opravljam le med vikendi.«

Tim Lubej, program: VS Ekološko kmetijstvo
»Za vpis na to smer nisem potreboval sprejemih izpitov. Za sprotno delo porabim 2 uri na dan, pred izpiti pa se učim tudi po cel dan. Večino literature dobim v knjižnici, na leto pa sem porabil za ostalo gradivo okoli 50 evrov. Najtežji izpit na fakulteti je botanika, meni najbolj zanimiv pa kemija. Na moji smeri je več teorije kot prakse. Sicer pa fakulteta organizira zanimive seminarje z gosti, veliko imamo ekoloških tržnic itd. Poleg študija delam. Prihodnost svojega poklica vidim v tem, da si Slovenija poveča samooskrbo.«

Martina Fekonja, program: VS Ekološko kmetijstvo
»Za ta faks sem se odločila, ker sem po izobrazbi bila veterinarski tehnik in nisem imela drugih možnosti. Pozitivno je to, da se vso učno snov dobi od višjih letnikov in na internetu, zato za knjige nisem zapravila nič. Profesorji so dobri, a razpored urnika je slab in žal je več teorije kot prakse. Prisotnost je potrebna na vajah, na predavanja pa je v večini, kljub temu da niso obvezna, priporočljivo hoditi. Prav zaradi težke in obsežne snovi sta v 1. letniku najtežja predmeta pedologija in kemija, najbolj zanimiv pa je zeliščarstvo, kjer predelujemo zelišča v kreme in balzame. Sam faks je zanimiv in če te na splošno zanima kmetijstvo, je to idealen faks zate.«

Jernej Varga, program: VS Biosistemsko inženirstvo
»Naš faks je v gradu in imamo zelo lep botanični vrt. Sprejemni izpiti za vpis na to smer niso potrebni. Najtežja izpita za večino študentov, predvsem zaradi slabega predznanja, sta matematika in kemija. Največ se učim dan pred izpitom iz svojih lastnih zapiskov, ki jih delam sproti in se tudi tako že kaj naučim in zapomnim. Vse učno gradivo se da dobiti tudi od starejših študentov. Več je predavanj kot vaj, torej je tudi več teorije. Prisotnost je priporočljiva na vseh predavanjih in vajah, torej povsod zaradi boljšega razumevanja snovi. Ob študiju mi ostane dosti prostega časa, tako da lahko opravljam tudi kakšno študentsko delo.«

Aleks Raščan, program: VS Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine
»Za ta faks sem se odločil, ker me zanimajo okrasne rastline. Poskušam se sproti učiti in pripravljati na izpite, vendar se je vseeno pred težjimi izpiti treba učiti tudi po dva tedna. Za literaturo uporabljamo zapiske študentov višjih letnikov, skripte, knjige. Profesorji nam nekatere stvari posredujejo tudi v elektronski obliki. Med najtežjimi predmeti so matematika, kemija, genetika in pedologija. Pri predavanjih je priporočljivo, da si prisoten, ker si to profesorji tudi beležijo. Ob študiju je težko opravljati študentsko delo že zaradi samih urnikov, pa tudi zaradi samega dela za faks.«

Število točk potrebnih za vpis