HTML Code here
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru si prizadeva, da bi se s prenovo študijskih programov na vseh ravneh študija kar se da učinkovito umestili v mednarodne okvirje

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: Hoče, 10 Pivola 2311, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Jožica Lončarič-Repa
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 9:00 – 11:00, ob torkih tudi 13:00 - 15:00
Mail: [email protected], [email protected]
Telefon: 02/320 90 00
Spletna stran: http://www.fkbv.um.si/
Št. dodiplomskih programov: 7
Št. podiplomskih programov: 5

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ima za osnovno poslanstvo kvalitetno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov. Izobraževanje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav, ki potekajo v okviru znanstveno raziskovalnega dela na fakulteti.

Sodoben študij kmetijstva je na vseh evropskih univerzah izrazito interdisciplinarne narave in daje profil strokovnjaka s potrebnimi splošnimi strokovnimi kot tudi povsem specifičnimi znanji, ki bi jih moral sleherni diplomant še nadalje razvijati. Zato je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede jasno izražena težnja, da si naši diplomanti v okviru šolanja na različnih ravneh študija pridobijo veliko temeljnega in praktičnega znanja, ki jim ga nudijo vrhunsko usposobljeni profesorji naše fakultete, ki pa morajo seveda v vsem izpolnjevati zelo ostra habilitacijska merila Univerze v Mariboru.

Vir: www.fkbv.um.si


Dodiplomski študij:


Podiplomski študij:

  • Agrarna ekonomika
  • Kmetijstvo
  • Varnost hrane v prehrambeni verigi
  • Agrarna ekonomika (3. stopnja)
  • Kmetijstvo (3. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): AGRIKULTURA IN OKOLJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir agrikulture (UN)
Zaposlitev: Študijski program je idealen za tiste, ki nameravajo prevzeti vodenje in delo na moderno organiziranih in tržno usmerjenih kmetijskih posestvih in podjetjih, prav tako v tehnoloških oddelkih podjetij povezanih s kmetijsko pridelavi in predelovalno industrijo, v zadružnih organizacijah, v turističnih podjetjih, v trgovskih podjetjih inv skupnostih izvajalcev strojnih uslug v kmetijstvu in pri vzdrževanju okolja. Diplomant se lahko zaposli še v državni upravi (različni občinski uradi in uradi ministrstev), v kmetijskem šolstvu, v razvojnih agencijah, v okoljskih inštitutih, v podjetjih, ki procesirajo odpadke in pridobivajo energijo.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE, BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO, EKOLOŠKO KMETIJSTVO, VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO, ŽIVINOREJA, MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽELJA (program se izvaja v Rakičanu)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir agronomije (VS), diplomirani biosistemski inženir (VS), diplomirani inženir ekološkega kmetijstva (VS), diplomirani inženir vinogradništva, vinarstva in sadjarstva (VS), diplomirani inženir živinoreje (VS), diplomirani inženir agrarne ekonomike (VS)

Teja Kelenc, smer: Živinoreja
»Za ta študij sem se odločila, ker imam rada živali, to področje me zelo zanima pa tudi po izobrazbi sem že veterinarski tehnik. Vsa predavanja niso obvezna, vaje pa so, kljub temu je prisotnost priporočljiva pri vseh predmetih. Za izpit se začnem učiti 4 dni prej, učim se iz zapiskov tutorjev in gradiva iz knjižnice. Najtežja predmeta sta kemija in matematika. Poleg študija mi ostane še veliko prostega časa, študentsko delo pa opravljam le med vikendi.«

Tim Lubej, smer: Ekološko kmetijstvo, 2. letnik
»Za vpis na to smer nisem potreboval sprejemih izpitov. Za sprotno delo porabim 2 uri na dan, pred izpiti pa se učim tudi po cel dan. Večino literature dobim v knjižnici, na leto pa sem porabil za ostalo gradivo okoli 50 evrov. Najtežji izpit na fakulteti je botanika, meni najbolj zanimiv pa kemija. Na moji smeri je več teorije kot prakse. Sicer pa fakulteta organizira zanimive seminarje z gosti, veliko imamo ekoloških tržnic itd. Poleg študija delam. Prihodnost svojega poklica vidim v tem, da si Slovenija poveča samooskrbo.«

Martina FekonjaMartina Fekonja, smer: Ekološko kmetijstvo
»Za ta faks sem se odločila, ker sem po izobrazbi bila veterinarski tehnik in nisem imela drugih možnosti. Pozitivno je to, da se vso učno snov dobi od višjih letnikov in na internetu, zato za knjige nisem zapravila nič. Profesorji so dobri, a razpored urnika je slab in žal je več teorije kot prakse. Prisotnost je potrebna na vajah, na predavanja pa je v večini, kljub temu da niso obvezna, priporočljivo hoditi. Prav zaradi težke in obsežne snovi sta v 1. letniku najtežja predmeta pedologija in kemija, najbolj zanimiv pa je zeliščarstvo, kjer predelujemo zelišča v kreme in balzame. Sam faks je zanimiv in če te na splošno zanima kmetijstvo, je to idealen faks zate.«

Jernej VargaJernej Varga, smer: Biosistemsko inženirstvo
»Naš faks je v gradu in imamo zelo lep botanični vrt. Sprejemni izpiti za vpis na to smer niso potrebni. Najtežja izpita za večino študentov, predvsem zaradi slabega predznanja, sta matematika in kemija. Največ se učim dan pred izpitom iz svojih lastnih zapiskov, ki jih delam sproti in se tudi tako že kaj naučim in zapomnim. Vse učno gradivo se da dobiti tudi od starejših študentov. Več je predavanj kot vaj, torej je tudi več teorije. Prisotnost je priporočljiva na vseh predavanjih in vajah, torej povsod zaradi boljšega razumevanja snovi. Ob študiju mi ostane dosti prostega časa, tako da lahko opravljam tudi kakšno študentsko delo.«

Aleks Raščan

Aleks Raščan, smer: Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine
»Za ta faks sem se odločil, ker me zanimajo okrasne rastline. Poskušam se sproti učiti in pripravljati na izpite, vendar se je vseeno pred težjimi izpiti treba učiti tudi po dva tedna. Za literaturo uporabljamo zapiske študentov višjih letnikov, skripte, knjige. Profesorji nam nekatere stvari posredujejo tudi v elektronski obliki. Med najtežjimi predmeti so matematika, kemija, genetika in pedologija. Pri predavanjih je priporočljivo, da si prisoten, ker si to profesorji tudi beležijo. Ob študiju je težko opravljati študentsko delo že zaradi samih urnikov, pa tudi zaradi samega dela za faks.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Agronomija – okrasne rastline, zelenjava in poljščine VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Biosistemsko inženirstvo VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Ekološko kmetijstvo VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Agrikultura in okolje
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Management v agroživilstvu in razvoj podeželja VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Živinoreja VS brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline