Domov Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor je institucija s kvalitetnimi študijskimi programi, ki diplomantom nudijo zaposljivost v evropskem okolju.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 17 Smetanova ulica, Maribor 2000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Danila Levart
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 11:00 - 13:00
Mail: [email protected]
Telefon: 02/229 44 06
Spletna stran: http://www.fkkt.um.si/
Št. dodiplomskih programov: 3
Št. podiplomskih programov: 3

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor – Na FKKT MB lahko študentje pridobijo široka znanja iz področja kemije, tehniške kemije in načrtovanja procesov ter opreme. Pridobijo tudi znanje iz področja računalništva in ekonomike, zato imajo tudi velike možnosti zaposlitve, doma in v tujini ter tudi v različnih industrijskih panogah.

Na fakulteti strmijo k skrbi za človeka in trajnostni razvoj, dvigujejo stopnjo zavedanja ter krepijo vrednote, kulturo dialoga, globalno pravičnost in kakovost bivanja. Poudarek je na zaposljivosti in usposobljenosti diplomantov. Izobraževalni proces izhaja iz raziskovanja. Rezultate spoznanji in odkritij redno prenašajo v študijske procese.

Študentom so omogočene izmenjave na številnih evropskih univerzah. Vzpostavljeno imajo tudi tutorstvo. Študentje pa lahko v okviru društva KEMIK sodelujejo pri različnih obštudijskih dejavnostih. Udeležijo se lahko tudi strokovnih ekskurzij v tovarne; športnih tekmovanj; mednarodnih srečanj; strokovnih predavanj in tečajev ter humanitarnih akcij.

vir spletna stran fakultete


Dodiplomski programi:

  • Kemijsko inženirstvo UN
  • Kemija UN
  • Kemijska tehnologija VS

Podiplomski programi:

  • Kemija (magistrski program)
  • Kemijska tehnika (magistrski program)
  • Kemija in kemijska tehnika (doktorski program)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): KEMIJA, KEMIJSKO INŽENIRSTVO 

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, uspeh v 3. in 4. letniku 40 % oz. 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet (matematika ali tuji jezik).
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir kemijskega inženirstva (UN), diplomirani kemik (UN)
Zaposlitev: kemijski inženirji pri vodenju, projektiranju, trženju, zaščiti okolja, varstvu pri delu, razvoju novih proizvodov in procesov v kemijski, biokemijski, farmacevtski in drugih procesnih industrijah; kemiki v laboratorijski analitiki, pri razvoju kemijskih proizvodov in kemijski zaščiti okolja.

Andrej Zidarič, program: UN Kemija (1. letnik, II. stopnje – Kemija)
»Dnevno delo za faks obsega povzetek teoretično obdelane snovi med predavanji in pripravo na laboratorijske vaje, ter učenje za kolokvije tako iz vaj kot iz teorije. Sprotno učenje med študijskim letom je opazno v času izpitnega obdobja, ko ima lahko študent izpit vsakih par dni. Če se ne učiš sproti, bi potreboval za pozitivno opravljen izpit težjega predmeta približno 2 tedna intenzivnega učenja. Tega ugodja na FKKT ni, zato se vsi študentje učijo sproti in poskušajo večino predmetov opraviti s kolokviji. Pogoj za pristop na izpit je opravljen kolokvij iz laboratorijskih vaj, ki se ga piše po opravljeni obveznosti. Profesorji so vedno pripravljeni pomagati in dodatno razložiti snov. Predajo nam veliko literature, prav tako je na fakulteti knjižnica. V oktobru je organiziran sejem rabljene literature, namenjen predvsem 1. letnikom, da pridobijo izpiske in zvezke višjih letnikov. Za Matematiko in Fiziko, ki sta najtežja predmeta 1. letnika, so izpiti prejšnjih obdobij objavljeni na internetu s strani profesorjev. Laboratorijske vaje so obvezne, predavanja niso. Vsak, ki se odloči za študij na FKKT, naj se udeležuje Matematike in Fizike. To sta predmeta, kjer je razlaga profesorja obvezna za razumevanje snovi. Najbolj pozitivna stran faksa je ta, da dobimo znanje, katerega večina ljudi ne pozna. Naučimo se procese, ki se dogajajo v svetu okrog nas in da tudi zrak, ki ga dihamo ni tako samoumeven, kot se na začetku zdi. Negativna stran se kaže v večjem številu potrebnega truda in vloženih ur učenja. Ob študiju je težko opravljati študentsko delo. Obvezne vaje so čez teden, tako da bo treba delati ob vikendih.«

Maj Virant, program: UN Kemijska tehnologija, 3. letnik
»Najbolj so mi všeč predmeti, kjer se kemija povezuje z računalništvom. Mislim, da je v tem prihodnost kemije in veliko priložnosti na delovnem trgu. Nekateri predmeti so bolj praktično naravnani, drugi pa bolj teoretično. Obvezne so le vaje, saj prakse v kemiji seveda ne moremo študenti sami nadoknaditi doma. Povprečno za faks izven predavanj ne porabim več kot 1,5 ure na dan, z izjemo izpitnega obdobja. Večina sprotnega dela sestavlja pisanje poročil laboratorijskih vaj, učenje za prihajajoče izpite ali kolokvije in sprotno obnavljanje snovi zahtevnejših predmetov. Za večino predmetov že sodelovanje in razumevanje snovi med predavanji pomeni dobro znanje na kolokviju ali izpitu. Tudi fakulteta sprotno učenje pri večini predmetov podpira s kolokviji, ki omogočajo pisanje snovi v treh ali dveh delih, namesto vsega naenkrat med izpitnim obdobjem. Najtežji predmet na faksu je zagotovo Matematika, za nekatere tudi Fizika. Vso gradivo za študij je na voljo v knjižnici fakultete ali na spletnih povezavah, ki jih običajno delijo profesorji na prvi uri predavanj. Tudi študentje višjih letnikov, še posebej tutorji, pogosto delijo stare teste, zapiske predavanj ipd. Na faksu se lahko študentje, ki nas to zanima, vključimo v razne raziskovalne in znanstvene projekte, ki jih vodijo profesorji s fakultete. V 2. in 3. letniku težavnost študija nekoliko upade, kar za nas študente pomeni več prostega časa in priložnost za pridobivanje prakse ter novih kompetenc. Sam sem ob študiranju veliko delal preko študentskega servisa, med drugim tudi v večjem podjetju povezanim s kemijo, kar je bila odlična praktična izkušnja in referenca za kariero.«

Mihaela ŠvecMihaela Švec, program: UN Kemijska tehnologija
»Sprejemnih izpitov nisem imela. Učim se sproti, vsak dan po 6 ur. Za večino študentov  je zaradi obsežnosti matematika najtežji predmet. Knjige, stari testi in skripte se dobijo od višjih letnikov, profesorjev ter v knjižnici. Obstaja tudi sejem rabljenega gradiva. Menim, da je najboljša varianta za nakup gradiva kopiranje od višjih letnikov. Najbolj všeč mi je bil predmet organska kemija, saj obravnava kemijo in biologijo. Vaje so obvezne. Predlagam, da se študentje udeležujejo vseh predavanj. Koliko prostega časa mi ostane, je odvisno od študijskega dela. Ta faks je težek  in je zanj potrebno trdo delo.«

Saša StankovićSaša Stanković, program: UN Kemija
»Sprejemnih izpitov nisem imela. Za pisanje laboratorijskih dnevnikov, sprotno učenje in priprave seminarskih nalog, porabim 2 uri na dan. Po navadi se učim 3 do 5 dni pred izpitom. Najtežji predmeti so za večino matematika, organska sinteza in termodinamika, v 1. letniku tudi fizika. Pri teh predmetih se od študentov na izpitih največ pričakuje. Gradiva se dobijo v skriptarnici, na internetu in na sejmu rabljene literature. Najugodneje je po mojem mnenju fotokopiranje gradiva. Imamo veliko več teorije kot prakse. Najljubši  predmet mi je, zaradi razgibane vsebine, organska sinteza. Predavanja niso obvezna, laboratorijske vaje pa so. Prisotnost priporočam pri organski sintezi, matematiki in fiziki. Prostega časa imam 3 do 5 ur na dan, včasih tudi več. Žuri so enkratni. Faks je težek, vendar vreden truda.«

Julija Strunčnik Julija Strunčnik, program: UN Kemijska tehnologija 
»Za to fakulteto sem se odločila, saj me je kemija od nekdaj zanimala. Najtežja predmeta v 1. letniku sta fizika in matematika, saj je snov zahtevna in obsežna ter zahtevata veliko samostojnega dela. Večino predmetov se v 1. in 2. letniku lahko opravi s kolokviji, zato je sprotno delo zares priporočljivo. Imamo tudi laboratorijske vaje, ki trajajo le določeno število ur in so obvezne. Gradivo si lahko priskrbimo pri starejših študentih, v knjižnici, spletni učilnici ali na uradni strani FKKT UM ter na sejmu rabljene literature, ki je organiziran vsako leto. Med letom so organizirane tudi zabave, kot je brucovanje, predbožična in po-izpitna zabava, ne manjka rednih športnih dejavnosti in študentskih društev. Vsem, ki jih kemija zanima in želijo delati na tem področju priporočam vpis na našo fakulteto, saj bodo znanje kemije še razširili in zanimanje se bo tekom študija gotovo povečalo.«

Nika Bobinski, program: UN Kemija 
»Dnevno delo za faks obsega reševanje nalog, učenje teorije ter pripravo dnevnika za laboratorijske vaje. Osebno mi to vzame 3 ure na dan, za posamezen izpit se začnem pripravljati 3 tedne vnaprej, obvezno se udeležim še vseh tutorstev. Najtežja predmeta sta matematika in fizika, kjer je prisotnost zares priporočljiva za razumevanje snovi in ker je razlaga dodatno podkrepljena s primeri. Obvezno je sprotno delo in sodelovanje ter pomoč med sošolci. Najbolj zanimiv mi je predmet analizna kemija, saj se iz laboratorijskih vaj zelo veliko naučimo. Prisotnost je na predavanjih priporočljiva, a ni obvezna. Sicer se pri nekaterih predmetih prisotnost preverja, a to nima vpliva na kočno oceno. Kljub zahtevnosti faksa, mislim da se je vsekakor vredno potruditi in predvsem ne obupati.«

Aleksandra Verdnik, program: UN Kemija 
»Gre za tehniški faks, ki od nas zahteva razumevanje in sprotno delo, najpomembnejša pa je vztrajnost. Sprejemnih izpitov za to smer ni. V prvem letniku sta najtežja predmeta matematika in fizika, prav tako v drugem matematika ohrani svojo težavnost, v tretjem pa je to termodinamika. Za sprotno delo dnevno porabim 2-3 ure. Izpite je možno opravljati tudi s kolokviji, kar zahteva sprotno delo in vsakodnevni študij. Literaturo poda vsak profesor posebej, na voljo pa je tudi na e-gradivih, v knjižnici, na spletni strani šole. Pripravljamo tudi piknike in spoznavne žure, za kar ostane tudi dovolj časa, če se le zorganiziraš.«

Urška Vidovič, program: UN Kemija 
»Naš faks je težek, ampak zanimiv. Če vas zanima ta stroka, vam bo zanimivo. Najtežja predmeta v 1. letniku sta matematika in fizika, ker obsegata veliko snovi in sta na visokem nivoju. Dobro je, da obiskujete predavanja pri teh dveh predmetih za lažje razumevanje snovi. Vaje so večinoma obvezne, na predavanjih pa prevladuje teorija. Učno gradivo se dobi prek spletne strani ali pa si ga izposodimo v knjižnici na fakulteti ali v UKM. Za knjige sem porabila približno 50 evrov na letnik. Zaradi študijskih obveznosti mi ne ostane veliko prostega časa.«

Uroš Veselič, program: UN Kemija 
»Za ta faks sem se odločil, ker me zanima naravoslovje in ponuja širok spekter, kjer lahko delaš kasneje, široka je izbira bodoče službe. Prisotnost se preverja le na vajah, je pa zaželeno hoditi tudi na predavanja. Faks je zanimiv, prijazen do študentov, na njem nisi le številka, temveč upoštevajo tudi mnenje študentov. Najbolj zanimiv predmet mi je organska kemija, kjer lažje razumem koncepte. Medtem pa med najtežje spada matematika, saj se zdi študentom težka, poseben je tudi način izpita. Ravno pri matematiki pride do selekcije iz 1. v 2. letnik. Učno gradivo lahko dobimo naspletni strani E-gradivo. Med seboj si ga izmenjujemo s sošolci, imamo pa tudi sejem rabljenega gradiva na hodnikih. Poleg predavanj in vaj mi ostane dovolj prostega časa za hobije in kratkotrajna študentska dela. Ne gre pa brez študentskih žurov, ki so dobri in zanimivi.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir kemijske tehnologije (VS)
Zaposlitev: kemijski tehnologi pri vodenju, projektiranju, trženju, zaščiti okolja, varstvu pri delu, razvoju novih proizvodov in procesov v kemijski, biokemijski, farmacevtski in drugih procesnih industrijah; kemiki v laboratorijski analitiki, pri razvoju kemijskih proizvodov in kemijski zaščiti okolja.

Neja Tevž, program: VS Kemija in tehnologija
»Najbolj zanimiva predmeta sta anorganska kemija in kemija okolja, najtežja pa matematika, predvsem v 1. letniku. Dnevno porabim eno do dve uri, pred težjimi izpiti pa se začnem učiti 1 mesec prej. Učno gradivo dobimo na spletni strani, na moodulu in od profesorjev dobimo predstavitve. Na letnik zapravim okoli 50 evrov za literaturo. Imamo več teorije, vaje so obvezne (imeti moraš 80 % udeležbo). Prostega časa nekaj ostane, za hobi plešem in občasno delam. Na faksu je aktiven študentski svet, športno društvo, organizirajo strokovne tečaje in izlete itd. Fakulteta me je postavila na realna tla, je zahtevna, ampak daje dober občutek, ko opraviš vse obveznosti. Profesorji so super. Dijakom svetujem, da se vpišejo, če jih ta študij veseli.«

Mihaela Taljan, program: VS Kemijska tehnologija 
»V prvem letniku smo imeli več poudarka na teoriji, v vsakem višjem letniku pa je več poudarka na praktičnem delu. Veliko imamo laboratorijskih vaj, nekaj je tudi računalniških. V drugem letniku imamo tudi obvezno prakso, ki obsega 150 ur. Meni osebno je najbolj zanimiva organska kemija, zaradi vsebine snovi in zanimivih predavanj. Dnevno delo za faks obsega približno dve uri na dan, to pa zajema domače naloge, seminarske naloge in pisanje poročil. Za predmete, ki imajo kolokvije se učim sproti, za ostale predmete pa ponavadi pred izpitom. Meni osebno sta najtežja predmeta v prvem letniku fizika in matematika. Učno gradivo je možno dobiti tudi v skriptarnici in knjižnici, ki sta na faksu pa tudi od starejših študentov. Vaje so obvezne, predavanja pa načeloma niso. Najbolj zanimive so mi laboratorijske vaje, ki potekajo sproščeno, saj so profesorji vedno pripravljeni pomagati. Naša fakulteta ima športno društvo, organizirajo pa tudi različne projekte.«

Sara Čavnik

Sara Čavnik, program: VS Kemijska tehnologija 
»Kemija me je že od nekdaj zanimala, zato odločitev za ta študij ni bila težka. Sprejemnih izpitov na naši smeri ni. Najbolj zanimiv predmet je procesno računanje, kjer smo izvedeli dosti uporabnih stvari, predavanja pa so bila zelo zanimiva, zato obisk priporočam. Predavanja sicer niso obvezna, samo vaje so. Za študij porabim približno 2 uri na dan, pred posameznim izpitom kakšen teden ali več, odvisno od zahtevnosti. Za večino študentov so najtežji izpiti fizika 1, 2 in matematika 1, 2. Učim se iz zapiskov, včasih tudi iz skript za posamezen predmet. Literaturo si sposodim od starejših letnikov, stare teste pa dobim na forumu. Prostega časa ob študiju nimam veliko. Po zaključku študija se želim zaposliti v laboratoriju.«

Število točk potrebnih za vpis

20162017201820192020
Kemijabrez omejitve, 83 za 2. in 3. željobrez omejitvebrez omejitve, 74 za 2. in 3. željobrez omejitvebrez omejitve
Kemijsko inženirstvo UN///brez omejitvebrez omejitve
Kemijska tehnologijabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kemijska tehnologija VSbrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve

PUSTITE KOMENTAR