Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Ljubljana

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani – Fakulteta za kemijo Ljubljana, goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje na področjih kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in požarne ter varnosti pri delu pri čemer si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost.

Na osnovi lastnega raziskovanja ter lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov izobražuje vodilne znanstvenike in strokovnjake, ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja, ob upoštevanju izročila evropskega razsvetljenstva in humanizma ter ob upoštevanju človekovih pravic. Pri tem spodbuja interdisciplinarni in multidisciplinarni študij.

Izmenjuje svoje dosežke na področju znanosti in umetnosti z drugimi univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Tako prispeva svoj delež v svetovno zakladnico znanja in iz nje prenaša znanje v slovenski prostor. Sodeluje z gospodarstvom in s tem pospešuje uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov ter prispeva k družbenemu razvoju.

Vir: http://www.fkkt.uni-lj.si/

Dodiplomski programi:

• Biokemija UN (3 leta)
• Kemija UN (3 leta)
• Kemijsko inženirstvo UN (3 leta)
• Tehniška varnost UN (3 leta)
• Kemijska tehnologija VS (3 leta)

Podiplomski programi:

• Kemija
• Kemijsko izobraževanje
• Biokemija
• Kemijsko inženirstvo
• Tehniška varnost

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): BIOKEMIJA, KEMIJA, KEMIJSKO INŽENIRSTVO, TEHNIŠKA VARNOST

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, se pri izboru kandidatov upoštevajo merila objavljena na spletni strani fakultete.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani kemik (UN), diplomirani biokemik (UN), diplomirani inženir kemijskega inženirstva (UN), diplomirani inženir tehniške varnosti (UN)
Izredni študij: ne
Zaposlitev: znanstveno-raziskovalni inštituti, šolstvo, kemijska industrija, farmacevtska industrija, papirna industrija, metalurgija, okoljevarstvene tehnologije, inšpekcijske službe, zdravstvo, prehrambena industrija, forenzični laboratorij.

Blaž Slabajna, program: UN Kemija 
»Sprejemni izpiti niso potrebni. 1. letnik zna biti naporen zaradi prehoda na čisto nov način učenja, zato profesorji dopuščajo opravljanje predmeta z dvema pozitivno opravljenima kolokvijema. K obveznemu tedenskemu delu spada priprava na laboratorijske vaje in pisanje poročila po opravljeni vaji. Osnovno učno gradivo so izročki predavateljev, katera ob predavanjih dopolniš s svojimi zapiski, zato priporočam, da hodite na predavanja in delate sproti. Predmeti so obsežni, zato učenje večer pred izpitom zagotovo ne pride v poštev. V 1. letniku mi je bila najbolj zanimiva Anorganska kemija, ker smo na vsakem predavanju imeli demonstracijske eksperimente, vendar med študenti velja za najtežji predmet. Študij je raznolik in zanimiv, vključuje tudi veliko praktičnega dela v laboratoriju. Za pestro obštudijsko dejavnost skrbi predvsem Študentska organizacija, ki organizira ekskurzije, tečaje, športne dogodke, izobraževanja, delavnice in žure. Za študentsko delo pa več časa ostane poleti.«

Mitja Kostelec, program: UN Kemijsko inženirstvo
»Pozitivna stran tega programa je, da se naučiš res veliko novega in da je veliko računanja. Faks ima sodobne laboratorije. Količina učenja je odvisna od predmeta, lahko je potreben kak teden, lahko pa samo kakšen dan. Bodočim brucem predlagam, naj se raje poslužujejo sprotnega učenja. Najbolj ugoden je nakup rabljenega gradiva ali pa tisk (več strani na en list). Navadno za knjige ne porabim več kot 50 €. Predavanja niso obvezna, medtem ko laboratorijske vaje so, s 100 % udeležbo. Kakšen predmet bi lahko naredili tudi brez predavanj, vendar je s profesorjevo razlago veliko lažje. Naši člani Študentske organizacije se trudijo po najboljših močeh, da bi se študenti imeli lepo. V 3. letniku si lahko privoščite malo več, saj je manj predmetov in tudi bolj prijazen urnik. Če ste v srednji šoli imeli radi kemijo, fiziko in matematiko ter če vas zanimajo reaktorji oz. industrijski procesi proizvodnje kemikalij, dobrodošli!«

Ana Cizerl, program: UN Kemija
»Najbolj so mi zanimivi praktikumi, od področij pa mi je najbolj všeč analizna kemija. Ker skozi vsa 3 leta študija obdelamo vsa področja kemije, verjamem, da se za vsakega nekaj najde. Rabljene knjige in skripte vsako leto prodajajo višji letniki, večino potrebnih knjig je tudi možno kupiti na fakulteti, so pa vse na voljo tudi v knjižnicah. Obvezne so laboratorijske vaje, po vsaki vaji je potrebno napisati še poročilo. Prav tako je priporočljivo, da se na vaje pripravljamo, saj se nekatere začnejo s kratkim vstopnim testom. Fakulteta je bila zgrajena leta 2014, zato so vsi prostori in vsa laboratorijska oprema sodobni. Menim, da bi bil študij za vas zanimiv, če vas to področje zanima in vas veseli delo v laboratoriju, poleg tega pa vas ne moti malo fizike in matematike. Zraven zanimanja bo seveda treba vložiti tudi kar nekaj časa in dela, zato ni najbolj idealen za tiste, ki želijo veliko prostega časa in malo študijskih obveznosti.«

Julija Gorenc, program: UN Kemija 
»Za študij kemije sem se odločila, ker se mi je področje kemije vedno zdelo fascinantno, in čeprav je potrebno predelati tudi kupe knjig, ponuja spoznavanje sveta skozi praktične poskuse in izkušnje. Potrebno je sprotno delo za lažje sledenje na vajah in seminarjih. Veliko časa vzamejo priprave na laboratorijske vaje in pisanje poročil. Pred vsakim izpitom se učim vsaj en teden, nekaj izpitov lahko opravimo s kolokviji. Knjige in skripte, ki jih je nujno kupiti, so na voljo v prodajalni na fakulteti, gradivo je tudi v knjižnici, veliko knjig pa si študenti posojamo in prodajamo med seboj. Študij kemije je precej praktičen, obsega veliko predavanj, pa tudi veliko ur v laboratorijih. Predmete v laboratorijih ima večina študentov najraje. Na laboratorijskih vajah je obvezna udeležba, predavanja pa večinoma niso obvezna. Moj nasvet: ne obupajte pri »dolgočasnih« predmetih, ker pride to znanje prav v višjih letnikih. Pomembno je sprotno delo in dobra organizacija, pa ostane tudi dovolj časa za prosti čas.«

Tina Paljk, program: UN Kemijsko inženirstvo 
»Dnevno delo za faks je že sama prisotnost na predavanjih. Če si snov že poslušal, ti je potem lažje pri učenju. V prvih letnikih je več sprotnega dela in učenja (seminarske naloge, poročila, kolokviji itd). V višjih letnikih je več laboratorijskega in raziskovalnega dela. Izpitov je manj, a so večinoma obsežnejši in mogoče tudi zahtevnejši. Obstaja tudi možnost izbirnega predmeta študijska praksa. Vso literaturo (knjige in skripte) lahko najdete v knjižnici na faksu. Stare zapiske in ostala gradiva si študenti posojajo med sabo ali pa širijo preko socialnih omrežij. Na fakulteti obstaja Športno društvo FKKT, ki občasno v sodelovanju s Študentsko organizacijo in Študentskim svetom FKKT skrbi za organizacijo bolj športno obarvanih projektov. Študentska organizacija pa pripravlja tudi raznolike tečaje, družabne dogodke, subvencionira obiske kina, gledališč, savn in še mnogo drugega.«

Miha Kragelj, program: UN Kemijsko inženirstvo
»Faks je zahteven, vendar če te smer zanima in imaš voljo, ni nobena ovira previsoka. Za študij porabim 1 uro dnevno, da si uredim zapiske in preberem snov, ki smo jo tisti dan jemali. Med najtežje predmete sodijo matematika, anorganska kemija in fizika, pri katerih priporočam prisotnost. Najbolj zanimiv predmet mi je praktikum instrumentalnih metod analize. Knjige za študij se dobijo v knjižnici na faksu, nekatere, ki jih profesorji priporočajo, lahko tudi kupimo. Priporočam nakup knjige za splošno in anorgansko kemijo, ki mi je precej pomagala, stane pa 25 EUR. Res je, da sodi faks med težje, ampak je časa dovolj tudi za zabavo. Treba je imeti nekaj discipline in jasno zastavljene cilje, iz katerih črpaš energijo in motivacijo. Mene precej zanima, kako se kemija odraža v industriji in točno to znanje mi ta smer ponuja.«

Lara Jerman, program: UN Biokemija 
»Načeloma je dobro, da sproti vsaj približno slediš snovi, da se pred izpitom ne učiš z ničle. Po mojih izkušnjah je približno en teden učenja dovolj za kateri koli izpit. Za večino so najtežji tisti predmeti z velikim obsegom snovi ali pa tisti, ki zahtevajo več matematičnega oz. fizikalnega razumevanja. V prvem letniku sem spadajo predvsem anorganska kemija, matematika in fizika. Literaturo lahko kupiš novo, rabljeno od študentov višjih letnikov, marsikaj se da izposoditi v knjižnicah. Veliko uporabnih stvari se najde tudi na internetu. Na začetku študija je praktičnega laboratorijskega dela manj, v višjih letnikih pa je tega čedalje več. Pri določenih predmetih se izvajajo seminarske vaje, nekje 2 uri na 3 ure predavanj. Prisotnosti se, razen na laboratorijskih vajah, večinoma ne preverja. Všeč mi je, da ti da študijska smer veliko širine iz biokemije in povezanih področjih. Ob študiju imam tudi svoje dejavnosti. Fakulteta organizira dodatne dejavnosti, ki pa se jih večinoma ne udeležujem.«

Anja Sedminek program: UN Kemija 
»Dnevno za faks porabim precej časa (pisanje poročil vaj, priprave na nove vaje), za izpite pa se začnem pripravljati teden prej. V 1. letniku je več ur namenjenih teoriji, v višjih letnikih pa vajam. Prisotnost na vajah je obvezna, medtem ko je na predavanjih priporočljiva. Največ preglavic v 1. letniku sta večini študentov predstavljali anorganska kemija in matematika zaradi obsežnosti snovi. Literaturo dobimo/kupimo od starejših študentov preko Facebook-skupine, ki jo ima posamezni letnik. Faks kemije bi opisala kot dobro iztočnico za prihodnost, ker se od nas dosti zahteva, posledica česar je kakovosten študij. Za delo nimam časa, ker hodim na predavanja in vaje in delam izpite sproti, vzamem pa si proste vikende.«

Sabina Štukelj, program: UN Biokemija 
»Gradivo za študij dobimo od višjih letnikov, od tutorjev pa tudi stare izpite, knjige so na voljo v knjižnici. Za študij dnevno porabim 3–5 ur, pred izpitom pa 8. Prisotnost na vajah je 100%, medtem ko predavanja niso obvezna. V 1. letniku je manj prakse, v višjih letnikih pa se teorija in praksa dobro povezujeta. V 1. letniku sta med težjimi predmeti kemijski praktikum in anorganska kemija, zahtevnost jima daje obseg snovi in način ocenjevanja. Na faksu je slabša organizacija kar se tiče urnikov, izvaja se visoka selekcija. Imamo organizirane izlete, motivacijske vikende, organizirane žure s strani študentske organizacije. Poleg študija mi preostane malo prostega časa, ki ga porabim za hobije.«

Jure Svetelj, program: UN Kemijsko inženirstvo  
»Za ta faks sem se odločil predvsem zaradi količine računskih primerov in zelo malo ˝piflarskih˝ predmetov. O dnevnem študiju bolj težko govorim, saj učenje bolj ali manj poteka teden ali dva pred izpitom, kolokvijem. Dnevno pa obiskujem predavanja, ki niso obvezna, in vaje, ki so obvezne. Pri večini predmetov zadostujejo skripte, stare izpite nam posredujejo starejši študentje, gradivo pa si lahko izposodimo v knjižnici. V 1. letniku prevladujejo splošni predmeti (kemija, fizika), zahtevne jih naredi sam profesor. Razmerje med teorijo in prakso je žal slabo, vsi bi si želeli več praktičnega dela. V 1. letniku sem se vpisal v društvo BEST, v okviru katerega sem se udeležil mnogih motivacijskih vikendov, žurov, organiziral veliko dogodkov itd. Še moj zadnji nasvet: med študijem bodite aktivni, študijska leta so najlepša.«

Luka Makarovič, program: UN Tehniška varnost 
»Na našem programu je teorije več kot prakse, najbolj zanimivi pa so strokovni predmeti, še posebej nevarne snovi, saj je zanimiva snov, in tudi predavateljica je odlična. Za večino je najtežji predmet kemija v 1. letniku, saj je obsežen, študenti pa nimajo vsi enakega predznanja. Prisotnost na vajah je obvezna, predavanja je priporočljivo obiskovati, za boljše razumevanje snovi. Vse knjige se lahko dobi v knjižnici ali od znancev iz višjih letnikov, v celotnem študiju sem za knjige porabil okoli 50 evrov. Učenje za izpite je odvisno od zahtevnosti, za nekatere sem se učil mesec prej, za druge nekaj dni prej. Naš program je zanimiv in združuje več znanj, od kemije, elektrotehnike, strojništva, zdravstva, ekonomije, psihologije itd. Najbolj aktualna je seveda nova zgradba in nova lokacija. Med študijem ostane dovolj časa tudi za študentsko delo in dodatne dejavnosti, žuri pa so s pridihom kemijske tematike.«

Špela Smole, program: UN Kemija  
»Odločitev za vpis na to fakulteto je bila posledica mojega zanimanja za kemijo v srednji šoli, za kar mi ni žal. Na dan porabim skupaj s predavanji do osem ur za študij, pred izpiti pa se učim intenzivneje 10 ali 14 dni prej. Večina dnevnega dela za faks predstavljajo sprotne obveznosti, kot so vaje in pisanje dnevnikov, zato ostane zraven bolj malo časa še za sprotno učenje. Najtežji predmet je večini študentov fizikalna kemija, v 1. letniku pa analizna kemija in anorganska kemija, zaradi zahtevne in obsežne snovi. Najbolj zanimivi med študijem so izbirni predmeti. Učim se iz knjig, skript in zapiskov s predavanj. Najceneje za gradiva je nakup na sejmu rabljene literature, na faksu ali pa izposoja od starejših študentov.«

VISOKOŠOLSKI PROGRAM (3 leta): KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo:
kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir kemijske tehnologije (VS)
Zaposlitev: znanstveno-raziskovalni inštituti, šolstvo, kemijska industrija, farmacevtska industrija, papirna industrija, metalurgija, okoljevarstvene tehnologije, zdravstvo, prehrambena industrija, forenzični laboratorij.

Ajda Uranič, program: VS Kemijska tehnologija, diplomantka
»Za smer Kemijska tehnologija sem se odločila, ker je poleg teorije tudi veliko praktičnega, laboratorijskega dela in računskih problemov. Je super kombinacija naravoslovnih smeri, ne le splošne kemije, in daje veliko na uporabno vrednost. Dnevno delo za faks zahteva približno 2 uri. Računske naloge in priprave na laboratorijske vaje sem reševala že sproti, intenzivno učenje za izpite pa je potekalo od nekaj dni do 14 dni pred izpiti. Najtežji predmet v 1. letniku je Matematika in statistika, predvsem teoretični del (ustni izpit), vendar je bil ta predmet poleg sklopa Analizne kemije moj najljubši, saj rada rešujem računske probleme. Za knjige se ne zapravi veliko (cca. 50 €/letnik), obvezen je predvsem nakup gradiva za vaje, ki ni pretirano drago. Ob študiju mi je ostalo dovolj prostega časa, le med izpitnim obdobjem ga je bilo manj. Poleg študija sem ves čas tudi opravljala študentsko delo med vikendi in počitnicami.«

Aleksandra Gliha, program: VS Kemijska tehnologija
»Za študij porabim kar nekaj časa, vendar večinoma vse naredim tekom dneva med prostimi urami. Predavanja trajajo od okoli osme ure zjutraj, nato imamo vmes čas za kosilo, ter trajajo kakšen dan do večera, kakšen dan pa imamo nekaj ur predavanj ali pa nič. Za izpite je potrebno delat sproti, saj je snovi veliko in je pomembno da jo razumeš. Tekom celotnega semestra so tudi kolokviji za katere se splača potruditi z sprotnim učenjem in se tako izogneš izpitu. Na faksu je vsako leto organiziran sejem rabljene literature, skripte ki jih potrebujemo pri vajah se da kupit tudi v fotokopirnici na faksu. Za knjige nisem zapravila veliko, saj je skoraj vse dostopno v knjižnici, skripte ter gradivo pa si poceni fotokopiram na printboxu. Največ težav imajo študenti z matematiko, ter analizno kemijo. Na
smeri kemijska tehnologija je res veliko praktičnega dela, skoraj pri vsakem predmetu imamo tudi vaje.«

Ivana Tucelj, program: VS Kemijska tehnologija 
»Za faks povprečno porabim 1–3 ure čez teden na dan, odvisno od dneva in od količine dela (pisanje poročil, seminarske, zapiski), ki ga je treba narediti. Pred posameznim izpitom/kolokvijem se začnem učiti en teden prej. Najtežja predmeta sta matematika in fizika zaradi obsega snovi. Veliko zapiskov se lahko dobi od starejših študentov, na faksu imamo tudi sejem rabljene literature. Gradivo, ki ga imamo pri predmetih, dobimo od profesorjev ali pa pišemo na liste/v zvezke. Praktično delo v tretjem letniku je obvezno. Prisotnost na predavanjih ni potrebna, je pa zelo priporočljiva, prisotnost na laboratorijskih vajah pa je obvezna in je tudi pogoj, da uspešno opraviš predmet. Meni osebno je bil najljubši predmet procesi v industrijski kemiji v drugem letniku, ker je bila zelo zanimiva vsebina. Ostane mi veliko prostega časa. Ne hodim na študentske žure, vendar se organizirajo nekajkrat na leto in so študentje zelo zadovoljni. Fakulteta organizira razne dejavnosti, od športnih do zabavnih, kakor tudi kariernih.«

Tina Kozjek, program: VS Kemijska tehnologija
»Če te zanima področje kemije in ostalih kemijskih smeri, se je vredno vpisati na ta faks. Izveš veliko novih stvari, nekatere pa tudi praktično dopolniš. Pred izpiti je treba malce več učenja. V začetku študija prevladujejo osnovni predmeti, zato je več teorije kot praktičnega dela, v višjih letnikih pa je več praktičnega dela. Predavanja niso obvezna, na vajah in seminarjih pa se prisotnost preverja. Prostega časa imam bolj malo, saj veliko časa preživim na faksu (predavanja, vaje). Moje dnevno delo za faks obsega ponovitev snovi, domače naloge, pripravo na vaje, izdelavo seminarskih nalog. Skripte pri posameznih predmetih dobimo od profesorjev, stare teste in knjige pa dobimo od starejših kolegov. Težja predmeta v 1. letniku sta matematika in statistika.«

Število točk potrebnih za vpis