Fakulteta za humanistiko

Fakulteta za humanistiko

Fakulteta za humanistiko Univerza v Novi Gorici izvaja dva dodiplomska programa – Slovenistika in Kulturna zgodovina ter tri podiplomske programe.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Irena Lipičar Komel
Funkcija: tajništvo
Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 9.00 do 11.00, torek in četrtek od 13.30 do 15.30
Mail: [email protected]
Telefon: 05/331 52 37
Spletna stran: www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 2
Št. podiplomskih programov: 2

Fakulteta za humanistiko izvaja štiri študijske programe. Prvostopenjska programa Slovenistika in Kulturna zgodovina ter dva študijska programa druge stopnje, Migracije in medkulturni odnosi in Slovenistika, smer jezikoslovje in smer literarne vede.

Študijski programi pokrivajo vsa osrednja humanistična področja in se obenem ozirajo tudi preko meja stroge humanistike proti družboslovju in naravoslovju. V procesu akreditacije je drugostopenjski pedagoški program Slovenistika.


Dodiplomski programi:

  • Slovenistika
  • Kulturna zgodovina

Podiplomski programi:

  • Slovenistika, smer Jezikoslovne vede
  • Slovenistika, smer Literarne vede
  • Migracije in medkulturni odnosi
  • Pedagoški študijski program Slovenistika
  • Digitalna humanistika

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: SLOVENISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku, 10 % uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina, sociologija, filozofija, psihologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2017/18 znaša 2.800,00 EUR
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a slovenist/-ka (UN)
Zaposlitev: na raziskovalnih inštitutih in v drugih raziskovalnih organizacijah, na univerzah, v časopisnih organizacijah, založbah, knjižnicah, muzejih, kulturnih organizacijah, različnih podjetjih (predvsem v službah, ki se ukvarjajo z oblikovanjem raznih sporočil), upravnih službah.

 

Heidi Vrčon, smer: Slovenistika
»Vsak dan si vzamem par ur za sprotno delo, tj. branje literature, urejanje zapiskov, ponavljanje snovi in pisanje domače naloge. Na izpit se ponavadi začnem pripravljati en teden prej, učim se približno 6 ur na dan. Med težje predmete spada SJ1 – Glasoslovje, ki je zahteven zaradi učenja zgodovinskega razvoja glasov. Študijsko gradivo dobim v univerzitetni in drugih knjižnicah, nekaj literature pa nam priskrbijo profesorji (prosojnice in skripte). Na faksu poteka predajanje znanja v kombinaciji teorije in prakse. Ponavadi najprej poslušamo teoretični del, na sledečih urah pa s pomočjo vaj to znanje utrdimo s pomočjo praktičnih primerov. Na našem faksu imamo zelo zanimive izbirne predmete (npr. Psiholingvistika, Slovenska uprizoritvena umetnost itd.). Ena najbolj pozitivnih stvari na našem faksu je manjše število študentov, odnosi pa so bolj osebni.«

Deni Drnovšček

Deni Drnovšček, smer: Slovenistika
»Moj faks je priložnost za tiste, ki so samoiniciativni in ambiciozni. Nekateri predmeti zahtevajo sprotno delo, ki obsega pripravo na prihodnja predavanja, branje literature, pri jezikoslovnih predmetih imamo tudi naloge ali pa kratke preizkuse znanja. Zaradi specifike študija se študenti večinoma delimo na tiste, ki imajo več izzivov pri predmetih jezikoslovja in tiste, ki imajo izzive pri literarno obarvanih predmetih. Osebno mi je bil najbolj zanimiv in hkrati v največji izziv predmet slovenska književnost 1. Predavatelji nam večino gradiva pripravijo sami, literatura pa je dosegljiva v knjižnici. Predavanja in vaje so obvezne, s profesorji smo si dokaj blizu, saj je naša univerza majhna. Posebej moram pohvaliti univerzo, ki skrbi za zaposljivost študentov, tako imamo karierni center, sodelovanje na različnih natečajih, prireja različne dogodke, velik plus pa je še način študija in edinstven predmetnik. Študentski žuri potekajo v sodelovanju s študenti iz sosednje Italije.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: KULTURNA ZGODOVINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura ter 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina; če je kandidat zgodovino opravil že pri poklicni maturi pa geografija, umetnostna zgodovina, sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij:da, šolnina za študijsko leto 2017/18 znaša 2.800,00 EUR
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a zgodovinar/-ka (UN)
Zaposlitev: na raziskovalnih inštitutih in v drugih raziskovalnih organizacijah, na univerzah, v izobraževalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, v časopisnih organizacijah, v zavodih za varovanje kulturne dediščine, v arhivih, v različnih kulturnih organizacijah, v nekaterih javnih službah, v notarskih pisarnah, pri zemljiških knjigah.

 

Rok Bratina, smer: Kulturna zgodovina
»Dnevno delo za fax pri meni pomeni pregled dnevne snovi, kar mi vzame približno pol ure. Učiti se skušam sproti – večkrat berem študijsko literaturo, nekje mesec pred izpitom, pa se začnem intenzivneje učiti. Učim se iz literature, ki jo dobim v knjižnici, starih testov pa se pri nas ne da dobiti, ker imamo večino izpitov ustnih. Za najtežje predmete se štejejo jeziki- tukaj zato priporočam stalno udeležbo na predavanjih, tudi sicer prevladuje teorija. Za ta faks sem se odločil, ker sem blizu doma in mi nudi dobre pogoje, da nemoteno študiram in tudi treniram. Ostaja mi dovolj časa tudi za občasno delo, za študentske žure pa sem slišal, da so noro dobri.«

Tjaša Kožuh

Tjaša Kožuh, smer: Kulturna zgodovina
»Moj faks je res zanimiv, zato sem se tudi vpisala, pa tudi nadaljevala bom izobraževanje na 2. stopnji. Učim se eno uro na dan, sproti ponavljam in opravljam tekoče obveznosti. Pred izpitom se učim intenzivneje iz svojih zapiskov. Več študentov bi se strinjalo, da če nimaš podlage od prej, je najtežji predmet politična zgodovina Habsburške monarhije. Na drugih faksih sicer uporabljajo veliko skript, ki pa jih pri nas ni, razen za pravno zgodovino, uporabljamo kar knjige iz knjižnice. Večino gradiva si fotokopiram. Predavanja so obvezna. Prakse bi lahko imeli več, imamo le nekaj malega pri izbirnem predmetu didaktika in arhivsko delo. Prostega časa za druge aktivnosti ostane dovolj, zato občasno delam, žal pa ni žurov na faksu.«

Kaja Krump, smer: Kulturna zgodovina
»S svojim faksom sem zelo zadovoljna, všeč mi je predvsem to, da delo poteka v majhnih skupinah, kjer se vsi med sabo poznamo. Tudi s profesorji imamo vzpostavljene zelo dobre medsebojne odnose in so le-ti dostopni tudi izven predavanj. Za učenje porabim približno dve do tri ure, pred posameznim izpitom dnevno pet ur cel teden. Učim se sproti, če mi le uspe. Za večino študentov so najtežji predmeti politična zgodovina habsburške monarhije, gospodarska zgodovina in kultura fevdalne družbe. Učim se iz knjig in zapiskov. Rabljene knjige se lahko dobim od starejše generacije študentov, za knjige nisem porabila nič, da so nam profesorji veliko knjig podarili, ostalo pa sem si izposodila v knjižnici. Menim da je razmerje med teorijo in prasko dobro, saj so pri večini predmetov organizirane ekskurzije in obiski raznih muzejev, arhivov, kjer dobimo študenti tudi dejanske podatke in informacije. Zanimivi so skoraj vsi predmeti. Predavanja niso obvezna, so pa pri večini predmetov zelo koristna. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije in druge opravke.«

Število točk, potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Kulturna zgodovina (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Kulturna zgodovina (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Slovenistika (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Slovenistika (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline