HTML Code here
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Fakulteta za gradbeništvo Maribor pri svoji težnji za stalno izboljševanje sledi načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in mednarodne primerljivosti.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 17 Smetanova ulica, Maribor 2000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Tatjana Rojs
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 11:00 - 13:00
Mail: [email protected]
Telefon: 02/229 43 06
Spletna stran: http://www.fg.um.si/Strani/default.aspx
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 6
Št. podiplomskih programov: 7

Poslanstvo fakultete

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (Fakulteta za gradbeništvo Maribor) ustvarja, razvija in širi inženirska znanja na področju gradbeništva in z njim povezanimi inženirskimi področji ter jih v najboljši možni meri in na najboljši možen način prenaša na svoje študente in v stroko ter s tem bogati življenje in ustvarjalno delo diplomantov in gospodarstva.

Vizija fakultete

Fakulteta za gradbeništvo Mariboru bo na področju gradbeništva in z njim tesneje povezanimi inženirskimi področji razpoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru, na določenih ožjih področjih pa bo primerljiva tudi z najboljšimi fakultetami v svetovnem merilu. Svoje izobraževalne in raziskovalne programe bo razvijala in izvajala z najvišjim standardom inženirskih in človeških vrednot, tesnim sodelovanjem s stroko in sorodnimi inštitucijami, odgovornim, mentorskim odnosom do študentov ter kolegialnimi odnosi med sodelavci, ki bodo v največji možni meri aktivirali in razvijali motivacijo, potenciale, znanje, razumevanje, ustvarjalnost in sposobnosti tako študentov kot učiteljev in raziskovalcev.

Vir: www.fg.uni-mb.si


Dodiplomski programi:

  • Gradbeništvo
  • Prometno inženirstvo
  • Arhitektura
  • Gradbeništvo VS (Maribor, Celje)
  • Prometno inženirstvo VS
  • Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo (interdisciplinarni študij)

Podiplomski programi:

Študijski programi 2. stopnje

  • Arhitektura
  • Gradbeništvo
  • Prometno inženirstvo
  • Gospodarsko inženirstvo

Študijski programi 3. stopnje

  • Gradbeništvo
  • Jedrska energetika in tehnologije
  • Prometno inženirstvo

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURA, PROMETNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Gradbeništvo: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu. Prometno inženirstvo: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu. Arhitektura: Kandidati za program Arhitektura morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki velja le za tekoče leto. Končna izbira kandidatov se izvede po naslednjem ključu: 60 % uspeh pri preizkusu nadarjenosti, 20 % splošna matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku,. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi), pri čemer velja: 60 % uspeh pri preizkusu nadarjenosti, 15 % točk poklicna matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 5 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva (UN), diplomirani inženir arhitekture (UN), diplomirani inženir prometa (UN)
Izredni študij: ne
Zaposlitev: Gradbeništvo: vodenje in organizacija graditve objektov; projektiranje tipičnih gradbenih objektov; zasnova ter načrtovanje tehnologij in izvajanje nadzora pri graditvi objektov ter podobnih nalog; zahtevnejše strokovno in raziskovalno delo na področju visokih in nizkih gradenj, prometa, hidrotehnike, preskrbe z vodo, vodenje gradbenih podjetij; dela pri zasnovi, statičnih analizah, dimenzioniranju in konstrukcijski ter tehnološki izvedbi vseh vrst gradbenih objektov; načrtovanje, dimenzioniranje in opremljanje prometnic, zasnova in načrtovanje ter graditev vodnogospodarskih objektov. Prometno inženirstvo: načrtovanje in upravljanje prometnih sistemov; načrtovanje in vzdrževanje prometnic; upravljanje s prometom in prometnimi tokovi; samostojno izvajanje prometno varnostnih analiz; načrtovanje in izvajanje prevozov; povezovanje načel trajnostnega razvoja, osnove ekonomike, pravne ureditve, problematike razvoja prostora in poselitve; problematike varstva okolja s problematiko zagotavljanja mobilnosti prebivalstva in konkurenčnosti gospodarstva. Arhitektura: sposobnost integriranja temeljnih in specifičnih znanj z značilnih teoretičnih in praktičnih področij, vezanih na dela in naloge arhitekturnega projektiranja in oblikovanja, urbanističnega načrtovanja in prostorskega planiranja; osnovna znanja zasnove in projektiranja konstrukcij ter poznavanja tehnologije gradnje in gradbenih materialov in inženirske ekonomike z vidika tehničnih in oblikovno-estetskih zahtev arhitekturnega projektiranja, prvin urbanizma in načrtovanja v prostoru s ciljem zagotavljanja kvalitetnega bivalnega okolja.

 

Alma Karahmet, program: Arhitektura, 2.letnik
»Faks, ki nam da znanje na vseh področjih, opremljen z najsodobnejšo tehniko in prostori za učenje (npr. risalnico). Za študij arhitekture je potrebno opraviti sprejemni izpit. Predstavlja kar 60% skupne ocene (40% je uspeh na maturi), zato vam svetujem udeležbo risalnega tečaja. Kar se tiče snovi je matematika najtežja za večino, glede sprotnega dela pa arhitekturni elementi, saj profesorji zahtevajo dodelavo v podrobnosti. Na dan tako porabim okoli 3 ure za izdelavo projektov. Prisotnost se pri predavanjih ne preverja, so pa zato vaje obvezne, saj je potrebno imeti določeno število prisotnosti na korekturah. Za literaturo ne zapravimo veliko, saj smo večino dobili pri višjih letnikih, imamo pa tudi knjižnico, kjer najdemo knjige za večino predmetov. Za konec pa: bodite prepričani da si tega resnično želite, pokažite vztrajnost in ustvarjalnost pa ste na pravi poti.«

Aljaž Košec, smer: Gradbeništvo UN
»Za ta faks sem se odločil, ker sem želel obiskovati tehnično fakulteto, vendar je bil program gradbeništvo bolj zanimiv od strojništva. Večinoma se učim redno okoli dve uri na dan. Bolj intenzivno se učim 3–4 dni pred izpitom. Učim se s pomočjo gradiva, ki ga dobim pri tutorjih, asistentih, na razredni e-pošti in spletu. Za gradivo sem do zdaj zapravil okoli 230 evrov. V kolikor se le da, se učim iz fotokopij, ker je to najbolj ugodna možnost. Zaradi sprotnega učenja mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo in občasno za žure. Kar se tiče najtežjih predmetov v 1. letniku, sta bili to fizika in statika. Zahtevni sta zaradi prehoda iz gimnazije na fakulteto. Najtežja predmeta za večino študentov pa sta mehanika deformabilnih teles in mehanika linijskih elementov. Faks, ki ga obiskujem, predstavlja zahteven študijski program, ki ga sestavlja več teorije kot prakse. Tako pri teoriji kot pri praksi se prisotnost preverja pri določenih predmetih. Prednost tega študija vidim v širokem spektru zaposlitve, negativna stran pa je premalo ur prakse. Dijake, ki se odločajo za ta faks, želim opozoriti, naj dobro razmislijo, ali se bodo vpisali v visokošolski ali univerzitetni študijski program.«

Blaž Flisar

Blaž Flisar, smer: Arhitektura
»Za vpis na program Arhitektura je bilo potrebno opraviti sprejemne izpite, ki imajo pri vpisu dokaj veliko težo in niso najbolj enostavni. Če si res priden, dnevno porabiš vsaj štiri ure za delo, ki obsega predvsem sprotno delo na projektih, risanje načrtov. Najtežji predmet v 1. letniku so arhitekturni elementi, predvsem zaradi zahtevnosti samega risanja in razmišljanja o funkcionalnosti projekta. Gradiva za učenje nismo nikoli kupovali, ker smo literaturo dobivali čez vsa leta po e-pošti od profesorjev ali asistentov. Študij je nasploh zastavljen tako, da v 80 % prevladuje teorija, zato je dobro obiskovati predavanja, ki pa niso obvezna. Za hobije in zabave se vedno najde čas.«

Aljaž Košec, smer: Gradbeništvo UN
»Za ta faks sem se odločil, ker sem želel obiskovati tehnično fakulteto, vendar je bil program gradbeništvo bolj zanimiv od strojništva. Večinoma se učim redno okoli dve uri na dan. Bolj intenzivno se učim 3–4 dni pred izpitom. Učim se s pomočjo gradiva, ki ga dobim pri tutorjih, asistentih, na razredni e-pošti in spletu. Za gradivo sem do zdaj zapravil okoli 230 evrov. V kolikor se le da, se učim iz fotokopij, ker je to najbolj ugodna možnost. Zaradi sprotnega učenja mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo in občasno za žure. Kar se tiče najtežjih predmetov v 1. letniku, sta bili to fizika in statika. Zahtevni sta zaradi prehoda iz gimnazije na fakulteto. Najtežja predmeta za večino študentov pa sta mehanika deformabilnih teles in mehanika linijskih elementov. Faks, ki ga obiskujem, predstavlja zahteven študijski program, ki ga sestavlja več teorije kot prakse. Tako pri teoriji kot pri praksi se prisotnost preverja pri določenih predmetih. Prednost tega študija vidim v širokem spektru zaposlitve, negativna stran pa je premalo ur prakse. Dijake, ki se odločajo za ta faks, želim opozoriti, naj dobro razmislijo, ali se bodo vpisali v visokošolski ali univerzitetni študijski program.«

Ana RakAna Rak, smer: Gradbeništvo UN
»Za faks sem se odločila zato, ker me gradbeništvo veseli. Knjige in zapiski se dobijo od višjih študentov ali na spletni strani FG študenti. Najtežja je fizika, najbolj zanimiv predmet pa lesene konstrukcije, ker vsebuje delo z lesom. Prakse ni, kar je tudi velika slabost te smeri, prav tako je izjemno malo vaj. Prisotnost nikjer ni obvezna, priporočam pa prisotnost na predavanjih matematike. Ob študiju mi ostane le nekaj prostega časa za hobije in odlične študentske žure, vendar pa ne dovolj za delo. Če te zanimata delo z načrti in risanje, želiš obiskovati faks, ki je zanimiv in poln dogodivščin, ter se naučiti veliko novega, kar ti bo koristilo kasneje v življenju, potem je ta faks zate.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2016/17 znaša 3.500 evrov
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva (VS), diplomirani inženir prometa (VS)
Zaposlitev: Gradbeništvo: načrtovanje, gradnja, vzdrževanje in uporaba objektov; industrija gradbenega materiala; samostojno delo v upravnih službah na področju gradbeništva oz. v povezavi z gradbeno problematiko; samostojno delo kot strokovnjak v lokalni ali državni upravi pri vodenju in organizaciji graditve objektov; svetovanja s področja gradbeništva, organizacije in tehnologije grajenja. Prometno inženirstvo: sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za občinske, mestne, regionalne, nacionalne prostorske in razvojne plane; samostojne priprave mestnih in regionalnih trajnostnih mobilnostih načrtov; sodelovanje pri dimenzioniranju prometnic, prometnih površin in terminalov; planiranje vzdrževanja cestne infrastrukture; samostojno analiziranje gibanja prometnih tokov, zasedenost kapacitet ter načrtovanje potrebe po prometni infrastrukturi; samostojno izvajanje prometno varnostnih analiz in prognoz; sodelovanje pri analizah s področja transportne ekonomije ter rentabilnosti poslovanja; samostojno dogovarjanje poslov in sklepanje pogodb za izvedbo transportnih in prometnih storitev.
Borut Štelcar, program: Gradbeništvo VS
»Študij gradbeništva je težji, kot sem sprva pričakoval, vendar sem si to želel že od osnovne šole. Profesorji so super in vedno pripravljeni pomagati. Sprva smo imeli zelo veliko študijskih obveznosti (prve dve leti), v višjih letnikih pa se stanje malo umiri, pa tudi tempa študija se navadiš. Sedaj imam veliko več prostega časa. Učim se večinoma pred izpiti, sproti le utrjujem snov, včasih. Najtežji predmet v 1. letniku je gradbena mehanika zaradi obsega in zahtevnosti snovi. Študijsko gradivo dobimo od starejših študentov in profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso je nekje 1:4, teorije je seveda več. Fakulteta organizira različne seminarje in razpisuje tečaje za programe, imamo pa tudi zabave, ki so dobro zorganizirane.«

Niko TisajNiko Tisaj, smer: Prometno inženirstvo VS
»Učno gradivo se dobi od profesorjev ali tutorjev, sama smer pa vsebuje več teorije kot prakse. Vaje so obvezne, medtem ko predavanja niso, priporočljiva pa je prisotnost pri mehaniki, elektromagnetizmu, materialih in računalništvu, ker se sam ne moreš naučiti tako zahtevne snovi. Za ta faks sem se odločil zaradi želje po pridobitvi izobrazbe, ki mi bo kasneje koristila v življenju. Študentskih žurov ne obiskujem, prostega časa pa mi drugače ostane dosti, zato lahko ob študiju tudi delam in imam hobije. Če te zanima vse v zvezi s prometom in imaš dobre osnove iz matematike in fizike, je ta smer prava zate.«

Saša Golob, smer: Prometno inženirstvo VS
»Za študij porabim dnevno okoli eno uro, pa še to največ v obliki seminarskih nalog. Za izpite se učim približno dva dneva, za zahtevne pa si približno dva tedna prej že malo pogledam. Za večino so najtežji predmeti mehanika, fizika in matematika 2. Mehanika je bila zame težka, ker nisem imela osnov iz srednje šole. Zapiske sem dobila od višjih letnikov, drugače pa se učimo tudi iz knjig, ki so jih naši profesorji napisali. Predavanja niso pomembna za razumevanje snovi, ker dobimo vse, kar se moramo naučiti, v elektronski obliki. Pri vajah pa je bolje biti prisoten, saj pri nekaterih lahko dobiš bonus-odstotke pri kolokvijih. Na našem faksu imamo v tretjem letniku tri mesece prakse. Najbolj zanimiv predmet je bil zame osnove prometnega sistema, ker me to zanima, zaradi česar sem tudi prišla na ta faks.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOSPODARSKO INŽENIRSTVO – SMER GRADBENIŠTVO (program se izvaja skupaj z Ekonomsko–poslovno fakulteto Maribor)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (matematika ali tuji jezik) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani gospodarski inženir (UN)
Zaposlitev: opravljanje različnih tehničnih in poslovnih nalog v gradbenih podjetjih, planiranje in vodenje gradbenih projektov pri investitorjih, inženiring oz. svetovalnih podjetjih in v javni upravi; vodenje gradbišč; izvajanje nadzora gradnje objektov; izdelovanje projektne dokumentacije; opravljanje tehnične in finančne kontrole v proizvodnji gradbenih izdelkov in materialov; delovanje na področjih upravljanja nepremičnih ter v sektorjih bančništva in zavarovalništva; izvajanje del zagotavljanja in kontrole kakovosti.

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Arhitektura omejitev vpisa brez omejitve omejitev vpisa omejitev vpisa
Gradbeništvo Maribor VS (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gradbeništvo Maribor VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gradbeništvo Celje VS (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gradbeništvo brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Prometno inženirstvo VS (redni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Prometno inženirstvo VS (izredni) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Prometno inženirstvo / brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gospodarsko inženirstvo – smer strojništvo brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline