Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana si je za temeljno poslanstvo izbrala dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje kadrov v skladu s potrebami slovenskega gradbeništva, geodezije, vodarstva in komunalnega inženirstva. Ker se v našem kulturnem in fizičnem okolju dogajajo nenehne spremembe, je delo fakultete sočasno usmerjeno v temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje na področju naravoslovno – matematičnih ved, tehniških ved (gradbeništvo, energetika, mehanika, geodezija in vodarstvo), varovanja okolja in družboslovnih ved (menedžment in urbanizem). Poseben segment dejavnosti je prenos znanja v prakso in v strokovno – svetovalno delo.

Skupna podlaga vsem študijskim in znanstvenim disciplinam na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so naravni viri (zemlja, prostor, voda, zrak), naravni in umetni materiali ter proizvodi. Usmeritev fakultete v proučevanje naravnih virov ter v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulteto med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, če želi oblikovati in ohraniti svojo identiteto, hkrati pa slediti globalnim spremembam ter vzpodbudam.

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana je fakulteta s tradicijo, mednarodno priznanimi študijskimi programi, ki si bo prizadevala ostati v družbi najboljših tudi v prihodnosti.

Dodiplomski programi:

• Gradbeništvo UN (3 leta)
• Geodezija in geoinformatika UN (3 leta)
• Vodarstvo in okoljsko inženirstvo UN (3 leta)
• Operativno gradbeništvo VS (3 leta)
• Tehnično upravljanje nepremičnin VS (3 leta)

Podiplomski programi:

• • Geodezija in geoinformatika
  • Gradbeništvo

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Gradbeništvo: Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo z gradbeništvu sorodnih štiriletnih srednješolskih programov.
Geodezija in Vodarstvo in okoljsko inženirstvo: Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: Zaposlitev bodo diplomirani inženirji gradbeništva dobili tako v projektivnih birojih in izvajalskih podjetjih kot tudi na inštitutih ter javnih zavodih in občinah. Nekateri se bodo odločili za nadaljevanje študija na drugi stopnji, druge bo pritegnilo področje trženja in managementa gradbenih storitev ter proizvodov. V okviru projektiranja ali same gradnje se bodo nekateri posvetili zagotavljanju stabilnosti, varnosti in trajnosti, drugi pa tudi energetski učinkovitosti. Poleg gradnje stavb je tu pomembna še izgradnja prometnic, energetskih objektov, urejanje vodotokov, sanacija plazov. V prihodnje pa bo poleg izgradnje vedno pomembnejša tudi obnova objektov, še posebej tistih, ki so zgodovinsko pomembni.

Diplomirani inženirji geodezije bodo zaposlitev dobili tako v geodetskih ali geoinformacijskih podjetjih in podjetjih s sorodnih področij kot v državni geodetski službi, v drugih uradih državne javne uprave in na občinah. Diplomirani inženir geodezije je strokovnjak, ki zna povezovati področja geodezije in geoinformatike, prostorskega planiranja ter področja ekonomskih, pravnih in organizacijskih ved. Interdisciplinarno znanje diplomiranega inženirja geodezije je ključno pri izvedbi različnih geodetskih in gradbenih projektov, pri evidentiranju in vrednotenju nepremičnin, geoinformacijskih rešitvah ter pri upravljanju in gospodarjenju z nepremičninami in prostorom. Diplomirani inženirji geodezije, ki se odločijo za nadaljevanje študija geodezije in geoinformatike na drugi stopnji, lahko pridobijo nadalje licenco pooblaščenega inženirja geodezije in delujejo na področju geodetskih storitev kot pooblaščeni inženir.

Diplomirani inženirji okoljskega gradbeništva lahko nadaljujejo študij na magistrskem študiju ali se zaposlijo v projektivnih birojih in izvajalskih podjetjih na področju vodarstva in okoljskega gradbeništva, prostorskega načrtovanja ter upravljanja in evidentiranja vodnega prostora in ogroženih območij kot tudi na inštitutih in zavodih, kjer se ukvarjajo z okoljskim gradbeništvom. Področja dela inženirja okoljskega gradbeništva obsega varovanje voda, upravljanje z vodami, varstvo pred poplavami, načrtovanje vodooskrbe, čistilnih naprav za pitno in odpadno vodo, vodnih poti, hidroelektrarn. Ker je voda vir življenja in gonilo mnogih dejavnosti, je delo inženirja okoljskega gradbeništva izrazito interdisciplinarno in povezujoče.

Vsi študiji na UL FGG imajo razvito pestro mednarodno izmenjavo študentov in živahno sodelovanje z industrijo.

Andraž Zavolovšek, program: UN Gradbeništvo
»Študij gradbeništva je zahteven, a zelo zanimiv. Na faksu je veliko teorije in malo prakse. Prakso imamo le v 3. letniku, in sicer 14 dni. Predavanja večinoma niso obvezna, se je pa dobro pozanimati od starejših, katera je dobro spremljati sproti in katera ne. Sam bi med pomembnejše za obiskovanje zagotovo štel predmete, kot so Matematika, Trdnost in Konstrukcije. Zame sta bila najbolj zanimiva predmeta Stavbarstvo 1 in 2, saj me zanimajo energijske obnove objektov. Najtežji predmet zame je bila Matematika 2 v 1. letniku. Obseg predmeta je res velik in zahteva sprotno delo, ter razumevanje teorije. Največ informacij o izpitih, kolokvijih in odgovore na vprašanja za vse predmete se dobi na spletni strani Klanček.si. Kar se tiče gradiva, je na fakulteti knjižnica, v kateri si lahko sposodite skoraj vse priročnike, ki jih potrebujete. Prostega časa je tekom semestra veliko, malo manj med izpitnim obdobjem. Poleg študija sam kar veliko delam. Ker smo trenutno kar iskan kader, ni težko dobiti študentskega dela. Fakulteta prireja tudi karierne dogodke, kjer se predstavljajo podjetja, ki ponujajo tudi kadrovsko štipendijo.«

Ajda Lučovnik, program: UN Gradbeništvo
»Večina predmetov na tem študiju je zelo zanimivih, moraš pa vanj vložiti precej truda. Najtežji predmeti so za večino študentov matematika, fizika in statika, zaradi nezadostnega predznanja matematike iz srednjih šol. Na 1. stopnji sta zahtevana samo dva tedna praktičnega usposabljanja, ampak se veliko stvari, ki jih izvemo navezuje na nekaj realnega. Prva stopnja ima predmete iz vseh področij gradbeništva, pomembno je tudi sprotno delo, še najbolj pri predmetih, ki obsegajo tudi računske probleme. Pri teh predmetih nam pomagajo tudi tutorji. Domačih nalog navadno nimamo. Za stare izpite in kolokvije obstaja stran »klancek.si«, knjige pa so na voljo v knjižnici fakultete. Bodočim študentom svetujem, naj ne podcenjujejo predmetov ter da se udeležijo čim več zabav in druženj, organiziranih s strani naše fakultete. Na faksu so tudi pogosto ponujeni tečaji in najrazličnejša predavanja, iz katerih lahko študentje dobimo čim več in podrobnejše znanje in informacije, saj jih vodijo strokovnjaki iz različnih gradbenih področij. «

Andreja Medved, program: UN Geodezija in geoinformatika
»Za ta študij sem se odločila, ker je naravoslovno in tehnično usmerjen, hkrati pa geodetsko delo vključuje terensko in pisarniško delo. Dnevno mi študij vzame nekaj ur, večinoma le predavanja in vaje. Za izpit se učim sproti, bolj intenzivno pa kakšen teden pred izpitom. Najtežji predmeti na faksu so za večino matematika 1, matematika 2 ter statistika, verjetno zaradi teorije. Študijsko gradivo je na voljo v spletni učilnici, stare izpite pa dobimo od starejših študentov. Najbolj zanimiv predmet na faksu je geodezija v inženirstvu, saj so vaje raznolike ter po večini temeljijo na podatkih pridobljenih s terensko izmero. Prisotnost se večinoma preverja le na vajah, je pa dobro biti prisoten tudi na predavanjih, saj profesorji povedo veliko informacij, ki jih ni v skriptah. Faks nudi več teoretičnega znanja kot pa praktičnega, vseeno pa pridobimo ogromno znanja. Na dan mi ostane dovolj prostega časa tudi za kakšno študentsko delo.«

Maruša Gregorič, program: UN Gradbeništvo
»Najtežji izpiti so iz matematike I in II ter osnov statike in dinamike. Na faksu imamo z vso strokovno literaturo dobro založeno knjižnico. Veliko zapiskov je dosegljivih v kopirnici pri fakulteti. Brezplačni zapiski, stari izpiti in kolokviji pa so dosegljivi na spletni strani, namenjeni študentom FGG-ja – klancek.si. Poudarek na praktičnem delu je premajhen, saj je na dodiplomskem programu obvezno opraviti le 120 ur, kar pa je veliko premalo, da bi študent dodobra spoznal potek dela na gradbišču ali v biroju. Predavanja običajno niso obvezna, so pa zato nekatere vaje, kjer se tudi preverja prisotnost. Gradbeništvo me je vedno zanimalo, obiskovala sem tudi srednjo gradbeno šolo v Novem mestu, zato mi je bila to nekako prva izbira. Je pa bila to velika in težka sprememba, ker smo v srednji šoli več poudarka dajali praktičnemu delu, na faksu pa več ali manj prevlada teorija.«

Petra Lovšin, program: UN Gradbeništvo
»Na faksu imamo sprotne domače naloge, ki zahtevajo dnevno delo, sicer pa se pred izpiti učim od dveh dni pa do treh tednov, odvisno od težavnosti predmeta. Učim se iz zapiskov z vaj in predavanj, nekaj malega pa tudi iz skript in starih rešenih izpitov. Na začetku študija je skoraj izključno teorija, v 3. letniku pa dobijo stvari realnejšo podobo, tudi profesorji nam dajejo primere iz prakse, za lažje predstavljanje problemov in rešitev. Največ problemov sem sicer imel pri predmetih trdnost in stavbarstvo. Predavanja in vaje so na našem faksu obvezne ter hkrati pogoj za vpis v višji letnik. Gradbeništvo je zanimiv študij, študenti dobimo inženirski pogled na probleme in širok spekter znanj.«

Ana Cvikl, program: UN Vodarstvo in okoljsko inženirstvo
»Dnevno porabim za študij okoli pet ur, pred izpiti pa se učim 14 dni ali po 8 do 10 ur. Študij se mi zdi kar zahteven, zahteva sprotno delo in učenje, urejanje vaj, vendar pa je zaposlitev po koncu študija zelo verjetna, sama si bom zaposlitev iskala v enem od hidroloških podjetij. Prisotnost na vajah je obvezna, na predavanjih pa samo pri nekaterih predmetih. Najtežji predmet v 1. Letniku je bil matematika, kasneje pa mehanika tal in inženirska geologija, geotehnika ter betonske konstrukcije. Učim se iz gradiv, ki jih dobim v knjižnici ali na spletu, letno pa za skripte porabim okoli 50 evrov. Časa za študentsko delo mi ne ostane dovolj, saj se količina prostega časa iz leta v leto manjša.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): OPERATIVNO GRADBENIŠTVO, TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: Zaposlitev bodo diplomirani inženirji gradbeništva (VS) dobili tako v projektivnih birojih in izvajalskih podjetjih kot tudi na inštitutih ter javnih zavodih in občinah. Nekateri se bodo odločili za nadaljevanje študija na drugi stopnji, druge bo pritegnilo področje trženja in managementa gradbenih storitev ter proizvodov. V okviru projektiranja ali same gradnje se bodo nekateri posvetili zagotavljanju stabilnosti, varnosti in trajnosti, drugi pa tudi energetski učinkovitosti. Poleg gradnje stavb je tu pomembna še izgradnja prometnic, energetskih objektov, urejanje vodotokov, sanacija plazov. V prihodnje pa bo poleg izgradnje vedno pomembnejša tudi obnova objektov, še posebej tistih, ki so zgodovinsko pomembni.

Diplomirani inženirji geodezije (VS) bodo lahko zaposlitev dobili tako v geodetskih in geoinformacijskih podjetjih ter podjetjih, ki se ukvarjajo z nepremičninami, kot tudi v državni geodetski službi, v drugih uradih državne javne uprave in na občinah. Diplomirani inženirji geodezije, ki se odločijo za nadaljevanje študija na drugi stopnji, lahko pridobijo nadalje licenco pooblaščenega inženirja geodezije in delujejo na področju geodetskih storitev kot pooblaščeni inženir. Diplomirani inženir geodezije (VS) je strokovnjak, ki zna kombinirati znanja geodezije in geoinformatike ter upravljanja nepremičnin na eni strani, ter pravna in ekonomska znanja na drugi strani za podporo upravljanju nepremičnin in odločitvam v prostoru.

David Lovko, program: VS Operativno gradbeništvo
»Kljub temu, da je faks kar zahteven ponuja veliko znanja, zato priporočam vsakomur, ki ga zanima gradbeništvo, da se vpiše na ta program. 1. letnik je večinoma sestavljen iz teorije, v višjih letnikih pa je kar nekaj prakse. Statika je najtežji predmet, sploh za gimnazijce, ki iz te snovi nimajo predhodnega znanja. Če sproti ne sodeluješ na predavanjih in vajah so izpiti lahko težki, še posebej se splača hoditi na fiziko, matematiko in tudi statiko. Gradiva ne rabimo kupovati, saj je vso gradivo dostopno v knižnici fakultete. Sam imam ob študiju dovolj časa za športne aktivnosti in zabave, na katerih kot študent gradbeništva ne smeš manjkati, ostane mi pa tudi dovolj časa za študentska dela.«

Domen Gnidovec, program: VS Operativno gradbeništvo
»Predavanja na našem faksu imamo čez celoten dan, sprotno delo pa obsega predelavo snovi in opravljanje domačih nalog. Ker je to tehnična smer, imamo kar veliko dela doma. V izpitnem obdobju je pomembno, da si organiziraš, katere predmete boš opravljal s kolokviji in katere z izpiti, saj te drugače zasuje z delom. Študijsko gradivo je na voljo v knjižnici, na internetu, organizirana je tudi FGG skupina, ki pomaga z gradivi in drugimi informacijami. Če si prepričan, da je to faks zate, se vpiši. Prostega časa ni ogromno, se pa da z malo organizacije imeti tudi svoje hobije.«

Matjaž Cigoj, program: VS Operativno gradbeništvo
»Sprejemnih izpitov ni, je pa študij kar zahteven. Vendar menim, če te stvar veseli, se da narediti vse. Za ta študij sem se odločil, ker je gradbeništvo edina stvar, ki me zanima. Učim se večinoma pred izpiti, gradivo za študij pa se dobi v fotokopirnici pod faksom ali na internetu. Bodočim študentom svetujem, naj redno hodijo vsaj na vaje, ker je zaradi zahtevnosti snovi dobro slišati razlago. V 1. letniku bi rekel, da sta najtežji matematika ali statika, kasneje tudi trdnost, predvsem zaradi obsega snovi. Ob študiju se, razen ob vikendih, običajno ne da delati, ker so predavanja raztegnjena čez cel dan. Ti pa vseeno ostane dovolj prostega časa za šport in ostale hobije.«

Jernej Zagorc, program: VS Operativno gradbeništvo
»Za večino študentov smeri Operativno gradbeništvo so težji predmeti matematika 1 in 2, stavbarstvo, lesene konstrukcije in statistika. Dnevno se za študij porabi iz leta v leto več časa. V 1. Letniku sem porabil eno uro na dan, v 3. Pa zaradi seminarskih, tudi do pet ur. Učenje poteka predvsem iz zapiskov in skript. Gradivo se najlažje in najceneje dobi na internetu, v poslovalnici pred faksom ali pa na sejmu rabljene literature. Prisotnost na vajah in predavanjih priporočam, saj olajša kasnejše učenje. Ko zaključim študij si želim zaposliti v konstruktivni smeri (projektiranje) in se bom kasneje odločil za opravljanje strokovnega izpita, ki je zelo pomemben pri vsakem inženirju, na ta faks pa sem se vpisal, ker me gradbeništvo zanima že od nekdaj.«

Število točk potrebnih za vpis