Fakulteta za farmacijo

Fakulteta za farmacijo

Fakulteta za farmacijo (FFA) Univerze v Ljubljani (UL) je edina visokošolska organizacija v Republiki Sloveniji, ki izvaja univerzitetni študij farmacije in visokošolski strokovni študij laboratorijske biomedicine.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 7 Aškerčeva cesta, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Tanja Kadunc
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: pon, tor, sre, čet 8:00 - 10:00
Mail: [email protected], [email protected]
Telefon: 01/476 95 00
Spletna stran: http://www.ffa.uni-lj.si/
Št. dodiplomskih programov: 3
Št. podiplomskih programov: 2

Fakulteta za farmacijo (FFA) Univerze v Ljubljani (UL) je edina visokošolska organizacija v Republiki Sloveniji, ki izvaja univerzitetni študij farmacije in visokošolski strokovni študij laboratorijske biomedicine. Svojo dejavnost izvaja v skladu z Nacionalnim programom visokega šolstva Republike Slovenije in Zakonom o visokem šolstvu. Fakulteta za farmacijo je v skladu z opredelitvijo UL za znanstveno univerzo usmerjena v koncept znanstvene farmacije in klinične biokemije, ki raziskovanje in učenje pojmuje kot nerazdružljivo celoto.


Dodiplomski programi:

  • Farmacija (enoviti študijski program 5 let)
  • Laboratorijska biomedicina
  • Kozmetologija

Podiplomski programi:

  • Laboratorijska biomedicina
  • Industrijska farmacija

Vpisni pogoji in mnenja študentov

 

ENOVITI MAGISTRSKI PROGRAM II. STOPNJE (5 let): FARMACIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V enoviti magistrski študijski program Farmacija se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu farmacevtski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali fizika; kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu kemijski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu veterinarski ali kozmetični tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta fizika. Izbrani maturitetni predmeti ne smejo biti predmeti, ki jih je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo: kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: biologija, biotehnologija, fizika ali kemije 20 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Strokovni naslov: magister farmacije
Zaposlitev: lekarne, farmacevtska industrija, zastopništva, veledrogerije, zdravstvene organizacije, laboratoriji, inštituti, zdravstveni domovi, klinični laboratoriji, državni organi

Nika Osel, smer: Farmacija, 4. letnik
»Naravoslovni faks z dušo. Študenti smo zelo povezani med sabo, sodelujemo in si pomagamo, društva pa še povezujejo nižje in višje letnike. Vsakemu brucu je na začetku študija dodeljen tutor, ki ga lahko vpraša za nasvete in zapiske, takrat imamo tudi stojnico z rabljeno literaturo starejših študentov. V 1. in 2. letniku lahko pisanje poročila vzame do 1 uro za vsako vajo, če obiskuješ vsa predavanja in vaje, to vzame približno 5–6 ur dnevno, prostega časa pa ostane dovolj za druženje. Razmerje med teorijo in prakso je približno 2 : 1. Najtežji predmet je patološka fiziologija, ki mi je vzela tudi največ časa za učenje. Dijakom svetujem, da na maturi kot izbirna predmeta izberejo naravoslovna (fizika, kemija, biologija), saj je tako 1. letnik, ki je bolj splošen, nekoliko lažji. Svetujem tudi, da ne obupajo takoj, saj študij ni lahek, vendar se vse da, če te veseli. Sama sem se za farmacijo odločila, ker je bila to moja dolgoletna želja in mislim, da je bila odločitev pravilna.«

Nina_StrahNina Strah, smer: Farmacija
»Sprejemnih izpitov za farmacijo ni, za ta študij pa sem se odločila, ker rada pomagam ljudem in obožujem kemijo. Faks je drugače zakon, vendar mu je potrebno posvetiti veliko časa, definitivno pa ostane čas za hobije in delo. Na faksu je potrebno sprotno učenje, ker potrebuješ znanje na vajah, predvsem pa zato, ker so zelo obširne snovi pri predmetih, npr. pri patološki fiziologiji, farmacevtski kemiji in analizi kemije. Tako obsega dnevno delo za faks priprave na vaje in pisanje poročil, kar mi vzame uro do dve na dan. Večina predavanj je teorija, nekaj pa je vaj, na katerih se preverja prisotnost. Literaturo se dobi na Farma društvu in sejmih, sama pa sem večinoma kopirala stare zapiske. Fakulteta ima združenje študentskih organizacij »Drug dealer«, ki organizira žure in izlete.«

UNIVERZITETNI PROGRAM PRVE STOPNJE (3 leta): LABORATORIJSKA BIOMEDICINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: a) kdor je opravil splošno maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: biologija, kemija, fizika ali biotehnologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo: kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 50 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir laboratorijske biomedicine
Zaposlitev: medicinski laboratoriji na vseh treh ravneh zdravstva (zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični centri in inštituti), farmacevtska industrija, zastopništva, raziskovalne organizacije

Aleks Peternel, smer: Laboratorijska biomedicina, 3. letnik
»Verjetno je to najbolj organiziran faks na univerzi. Je ogromen potencial za različne projekte, ima urejen urnik, predavatelji so dobri, snov je zanimiva in količina pridobljenega znanja je ogromna. Je pa izredno naporen. Za vpis na fakulteto je na maturi treba imeti vsaj en naravoslovni predmet (fizika, kemija, biologija). Na dan porabim približno 2 uri dodatnega dela, to zajema pripravo zapiskov in poročil z vaj. Pred posameznim izpitom se učim kak teden prej, ampak je to večinoma le ponovitev, saj se ogromno naučiš že s pripravo zapiskov, kar zajema tudi prebiranje učbenikov. Obstaja sejem rabljene literature na faksu na začetku vsakega šolskega leta, čez vsa 3 leta porabiš maksimalno 100 EUR za knjige od starejših študentov. Sam sem se odločil za ta faks, ker je neka srednja smer med medicino in biokemijo. Dijakom svetujem, da če niso 100 % prepričani, naj raje ne grejo na ta faks, če pa so, bo to njihova najboljša odločitev v življenju.«

Lucija Ana Vrščaj, smer: Laboratorijska biomedicina
»Za študij biomedicine sem se odločila, ker nisem želela iti na medicino, študij pa je dobra in zanimiva alternativa. Predmeti so prav tako zanimivi kot na medicini, saj imamo anatomijo, ki je najbolj zanimiva, delamo na pravih delih ljudi (trupla). So pa tudi predmeti, ki so študentom v izziv, kot na primer klinična biokemija, biomedicinska analitika in organska kemija, zaradi obsežne snovi in zahtevnih profesorjev. Sam študij je zanimiv, hkrati pa zahteven zaradi profesorjev. Glede na to, da predavanja niso obvezna, so toliko bolj obvezne vaje. Več je teorije kot prakse. Za težje izpite se učim kakšen teden pred izpitom, za lažje pa dan ali dva prej, sprotnega učenja pri meni ni in tudi dnevno ne porabim nič časa za študij. Učno gradivo sem dobila od starejših študentov. Prostega časa je veliko, tako da lahko poleg študija tudi delamo in sodelujemo v društvih na faksu, kot je tutorstvo.«

OLYMPUS DIGITAL CAMERAMonika Golob, smer: Laboratorijska biomedicina
»Za ta študij sem se odločila bolj kot ne po naključju, saj me naravoslovni predmeti nikoli niso preveč zanimali, vendar zdaj te odločitve nikakor ne obžalujem. Študij mi je zelo všeč, predvsem vaje, ki so zelo zanimive. Mislim, da dobimo vpogled v zelo različna področja in se veliko naučimo. Dnevno za faks porabim približno od dve do tri ure, pred posameznim izpitom pa tudi po osem ur, saj sem se večinoma učila kampanjsko. Učim se iz različne literature, knjig, skript, največ pa iz zapiskov, ki se mi zdijo tudi najbolj uporabni. Rabljeno literaturo smo večinoma dobili od študentov višjih letnikov, obstaja pa tudi sejem rabljene literature v oktobru. Najtežji predmeti na moji smeri so analizna kemija, klinična biokemija in celična biologija z genetiko. Na naši smeri je veliko več teorije kot prakse. Mislim, da je to ena negativnih strani programa, saj nimamo veliko takih vaj, ki jih bomo v resničnem življenju rabili. Obiskovanje vaj in seminarjev je bilo obvezno, na predavanjih pa nisi rabil biti prisoten, vendar menim, da je dobro, če obiskuješ predavanja, saj ti zelo pomagajo pri razumevanju snovi. Zanimivi predmeti so bili npr.: klinična biokemija, mikrobiologija, imunologija.«

UNIVERZITETNI PROGRAM PRVE STOPNJE (3 leta): KOZMETOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: a) kdor je opravil splošno maturo; b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: kemija ali biologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo: kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani kozmetolog (UN)
Zaposlitev: v kozmetični industriji, regulativi in inšpekcijskih službah, v raziskovalnih inštitucijah, predstavništvih s kozmetičnimi izdelki ter pri svetovanju in trženju s kozmetičnimi izdelki v različnih ustanovah

Ana Čelhar

Ana Čelhar, smer: Kozmetologija
»Za ta program sem se odločila, ker mi je kozmetika zelo pri srcu in me je zanimalo, kako kozmetični izdelki nastanejo. Imamo veliko vaj in obiskov kozmetičnih podjetij. Najbolj zanimiva predmeta sta kozmetični izdelki 1 in 2, saj sta glavna predmeta na naši smeri. Tam izveš vse bistvene informacije o kozmetičnih izdelkih, prav tako pa so zanimive vaje, na katerih lahko sam izdelaš izdelke. Naš program je relativno nov in se še vedno razvija, zato pa nas pozna malo ljudi. Večkrat smo označeni za kozmetičarke in kozmetike, kar pa ne drži. Na sami fakulteti so občasno predavanja in kakšen simpozij, v okviru projekta Kapsula priložnosti pa tudi zanimiva predavanja in delavnice. Na fakulteti deluje tudi Društvo študentov farmacije Slovenije.«

Manca Komljenovič

Manca Komljenovič, smer: Kozmetologija
»Spadam v prvo generacijo študentov kozmetologije, za ta študij pa sem se odločila zaradi zanimivosti. Ker smo prva generacija, nimamo starih testov in ustrezne literature, iz katere bi se lahko učili, zato se največ učim iz zapiskov in ”slajdov”. Za učenje porabim dva tedna ali več pred izpitom, saj se učim bolj kampanjsko. Priporočam obisk na predavanjih, zaradi zapiskov in razumevanja snovi, prisotnost na vajah pa je obvezna. Kozmetični izdelki, naravne sestavine, biokemija, imunologija in dermatologija so predmeti, ki so mi zanimivi. Težki pa se mi zdijo instrumentalna analiza, imunologija ter organska kemija v 1. letniku. Poleg študija si lahko privoščim tudi študentsko delo, saj mi ostane dovolj prostega časa.«

Jasna TurkJasna Turk, smer: Kozmetologija
»Študij Kozmetologije mi je pisan na kožo. Čeprav smo poskusni zajčki, saj smo prva generacija, se mi zdi, da je program v redu zastavljen. Najbolj posebno za mnoge je to, da po pridobljenem znanju na vajah sami izdelamo kozmetične izdelke, ki jih potem tudi vzamemo domov in uporabljamo, npr. različna mazila, gele, kreme, maskare, šminke, pudre. Za izpite sem se učila kampanjsko, za kak izpit recimo teden dni, za kakega pa tudi tri tedne. V prvem letniku so bili zame najtežji izpiti iz kemije, fizike in kozmetičnih izdelkov. Kozmetični izdelki pa je tudi eden od bolj zanimivih predmetov, saj smo spoznali sestavine za izdelavo, tehnološke postopke itd. Super so tudi profesorji, s katerimi smo velikokrat diskutirali. Ker smo prva generacija, pri določenih predmetih še ni bilo knjig, zato smo se učili s tistega, kar so nam pripravili profesorji (prezentacije power-point) in zapiskov s predavanj. Predavanja sicer niso obvezna, vendar je bilo dobro, da smo jih obiskovali, sploh tiste, kjer še ni bilo knjig, da smo si delali zapiske za učenje. Udeležba na seminarjih in vajah pa je obvezna. Konkretnih načrtov po zaključku študija še nimam, ker se je šele začel in nas ljudje ter kadri še ne poznajo. Mnogi naš študij zamenjujejo s kozmetičnim.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Farmacija 87,32 89,2 91
Kozmetologija 85 78 84
Laboratorijska biomedicina 91 90,5 88,5
Inline
Inline