Fakulteta za elektrotehniko

Poslanstvo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je vzgoja elektrotehniških strokovnjakov, vendar pa elektrotehnika že zdavnaj ni več veda, povezana le z električnim tokom in napetostjo. Naša področja se raztezajo od elektronike in močnostne elektronike do področja telekomunikacij in avtomatizacije ter vse do medicine. Vsem področjem je skupna prežetost z računalništvom in informatiko, najsodobnejšimi komunikacijami, uporabo svetovnega spleta in multimedijskimi rešitvami.

vir: spletna stran fakultete

Dodiplomski programi:

• Elektrotehnika (Avtomatika, Elektronika, Energetika in mehatronika ter Telekomunikacije) (3 leta)
• Aplikativna elektrotehnika VS (3 leta)
• Multimedija (v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko)

Podiplomski program:

• Elektrotehnika (II. in III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, razen če je to predmet Elektrotehnika in jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: področje elektrotehniške (avtomatika, elektronika, energetika, mehatronika, telekomunikacije in informacijsko-komunikacijske tehnologije) in računalniške industrije, ostala področja gospodarstva (kemična, farmacevtska, gumarska, tekstilna in živilska industrija, metalurgija, trgovina, transport, informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, vojska, policija, zdravstvena dejavnost idr.).

Tina Perko, program: UN Elektrotehnika
»Študenti naše fakultete imajo na voljo izredno dober sistem zbiranja in objave zapiskov, starih izpitov in kolokvijev preko društva Štromar.si. Povprečno na dan porabim za študij 2 uri, med izpitnim obdobjem več. V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti Osnove elektrotehnike. Med letom največ časa vzamejo priprave na laboratorijske vaje in kolokvije. Na univerzitetni smeri študenti nimamo veliko praktičnih izkušenj – to lahko kompenziramo s prostovoljnim sodelovanjem v katerem od laboratorijev ali na projektih. Prostega časa imam dovolj, da občasno delam, hodim na zabave in izlete. Društvi Štromar.si in EESTEC mnogokrat pripravljata delavnice na področju elektrotehnike in mehkih veščin. Dijakom, ki se odločajo za ta študij svetujem, da se vpišejo na našo fakulteto, če jih zanima tehnika. Posebno pobudo bi dala dekletom, saj nas na fakulteti ni tako veliko. Faks je zelo človeški, delavci fakultete in sošolci pa zelo prijazni.«

Miha Markl, program: Elektrotehnika  
»Ta faks sem izbral, ker me zanima elektrotehnika, je pa kar zahteven. Poleg predavanj in vaj, vsak dan posvetim še dobro uro za sprotno delo, za izpit pa se začnem učiti dva do tri dni prej. Med težjimi predmeti je v 1. letniku matematika in električni stroji v 2. letniku. Večino študijskega gradiva dobim v skriptarnici in na internetu, imamo pa tudi sejem rabljene literature. Na splošno prevladuje teorija nad prakso, a za študente, ki bi radi pridobili še več znanja, obstaja veliko zanimivih delavnic, kjer se učimo praktičnih stvari. Ob sprotnem delu in učenju ostane dovolj prostega časa med tednom in vikendom za študentsko delo, hobije in žure. Med dejavnostmi, ki jih organizira fakulteta, bi rad izpostavil Job fair, kjer se lahko srečaš z zaposlovalci na področju elektrotehnike in izveš, kaj se pričakuje od tebe kot diplomanta fakultete.«

Žiga Prhaj, program: Elektrotehnika, usmeritev Elektronika
»Bodočim študentom svetujem, naj pridejo na naš faks in poskusijo. Faks je najboljši, vendar še vedno zahteven. Med semestrom se učim približno 2 uri na teden, pred izpitom pa po 8 ur na dan. Profesorji zahtevajo veliko, sploh ustni izpiti so precej težki. Prakse skoraj ni, razen tistega, kar delamo pri vajah. Običajno je na vajah prisotnost obvezna, predavanja so priporočljiva povsod. Najbolj v izziv sta predmeta osnove elektrotehnike ali matematika. Najbolj zanimiv predmet je bil digitalne strukture. Gradivo za študij se dobi v založbi na faksu ali na spletni strani stromar.si. Najceneje si je sposoditi gradivo od starejših študentov. Prostega časa je tekom semestra veliko, pred izpiti pa ne. Študentski žuri na našem faksu so super, vendar je premalo ženske družbe. Poleg faksa se da delati le kakšen dan na teden, medtem ko se za hobije najde dovolj časa.«

Gašper Hodnik, program: UN Energetika in mehatronika
»Zanimivost naše fakultete so polnilnici za električne avtomobile, sončna elektrarna in še kar nekaj stvari, povezanih s samim študijem. Najtežja predmeta sta za večino študentov osnove elektrotehnike in matematika. Sicer za učenje porabim pol ure dnevno, pred izpitom pa le nekaj dni, saj se učim sproti ter redno obiskujem vaje in predavanja. Učim se iz knjig, skript ali zapiskov (odvisno od predmeta in kvalitete lastnih zapiskov), ki jih dobim od starejših študentov. Veliko zapiskov se najde tudi stromar.si, vsako leto pa imamo na faksu tudi sejem. Na vajah je prisotno obvezna, na predavanjih pa ne, vendar priporočam obisk, saj so zelo koristna. Za vpis na to fakulteto sem se odločil, ker je študij praktičen, pester in uporaben, prav tako pa me veseli področje.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): APLIKATIVNA ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura/matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v podjetjih, katerih primarna dejavnost je s področja elektronike, energetike, mehatronike, telekomunikacij in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, avtomatike in tehniške kakovosti in tudi v različnih drugih panogah gospodarstva (računalniška, kemična, farmacevtska, gumarska, tekstilna in živilska industrija, metalurgija, trgovina, transport, informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, vojska, policija, zdravstvena dejavnost idr.).

Boštjan Podbregar, program: VS Aplikativna elektrotehnika 
»Zelo me zanima področje elektrotehnike, zato me je tudi pritegnil ta faks. Dnevno porabim približno 1 uro za izdelavo sprotnih poročil in ostalih obveznosti. Večina gradiva je v elektronski obliki, za knjige pa sem v povprečju porabil 100 €. Učim nekaj dni pred izpitom, po nekaj ur na dan. Za težje predmete, ker so obsežni in zahtevni, veljajo predmeti matematika, fizika, osnove elektrotehnike in osnove električnih strojev. Predavanja niso obvezna, medtem ko vaje so. Priporočam prisotnost na predavanjih vseh predmetov, predvsem zaradi boljšega razumevanja. Po mojem mnenju poleg študija ni mogoče delati, saj je preveč sprotnih obveznosti. Študij na fakulteti odpira možnosti na vsa področja elektrotehnike in je dobra popotnica za kasnejšo zaposlitev. Svetujem vam, da tega faksa ne jemljete preveč zlahka.«

Niko Naglič, program: VS Aplikativna elektrotehnika
»Navadno so predavanja razporejena čez cel dan z vmesnimi premori, tako da za delo ne ostane veliko časa. Dnevno za študij porabim nekaj ur, največ s pripravami na laboratorijske vaje. Med težjimi predmeti sta osnove elektrotehnike in elektrotehnika, saj tu predelamo večje količine snovi in je potrebnega tudi nekaj predznanja za razumevanje. Predavanja so obvezna le nekatera, se pa preverja prisotnost pri avditornih in laboratorijskih vajah. Na fakulteti organizirajo tudi sejem rabljene literature, knjige si izposojamo tudi v knjižnici. V e-učilnici pa so objavljeni powerpointi predavanj in nekaj starih rešenih izpitov. Fakulteta nudi tudi obšolske dejavnosti in možnost sodelovanja v raznih laboratorijih. Na faksu se je mogoče veliko naučiti, če si pripravljen v to vložiti dovolj časa in truda.«

Urh Pušnik, program: VS Aplikativna elektrotehnika, usmeritev Energetska tehnika in avtomatizacija postrojev
»Elektrotehnika me zanima že od osnovne šole naprej, poleg tega je možnost za zaposlitev večja kot pri drugih fakultetah, zato sem se odločil za vpis. Bodočim študentom sporočam, da bo dela veliko več kot v srednji šoli, a se splača potruditi, meni osebno pa je mogoče preveč učenja na pamet. Eden težjih predmetov in najbolj zanimivih je osnove električnih strojev, pri katerem je velika količina snovi, ki jo je treba dobro razumeti, moraš pa se zares poglobiti. Vaje so običajno obvezne, predavanja ne, je pa zelo dobro, da si prisoten. Doma za sprotno delo porabim še 1,5 ure na dan, pred izpiti pa se učim 2 ali 3 tedne prej, tudi po 10 ur na dan. Zapiske in gradivo se dobi v fotokopirnici, prav tako se lahko nove ali rabljene knjige kupi na faksu. Najugodneje je seveda kupiti iz druge roke ali fotokopirati. Na faksu se poleg obveznih vsebin lahko lotiš še dela na različnih projektih, nekaj je tekmovanj iz različnih področij.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): MULTIMEDIJA (FE in FRI UL)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov in jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: zaposlovanje v podjetjih, katerih dejavnost pokriva področje multimedije, multimedijskih komunikacij, telekomunikacij in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, širše področje multimedije, zaposlitev na različnih drugih področjih gospodarstva (npr. radio in televizijska produkcija, trgovina, informacijske dejavnosti in storitve), vodstvene funkcije v malih, srednjih in večjih podjetjih.

Rebeka Škrjanc, program: UN Multimedija
»Naš faks je šola za življenje. Da ti občutek, da je vse mogoče, če imaš voljo. Sprejemnih izpitov za multimedijo ni. Za večino predmetov sem se morala učiti sproti ter sproti reševati domače naloge. To se je izkazalo kot zelo pozitivno, saj je bilo v veliko pomoč pri učenju za izpite. Vso gradivo je na spletni učilnici ter na FB skupinah od multimedije ter FRI-ja. Najtežji predmeti so tisti, ki potekajo na FRI, v 1. letniku sta najtežja Programiranje in Arhitektura računalniških sistemov, predvsem ker zahtevata ogromno sprotnega dela. Vaje so obvezne, predavanja ne, vendar priporočam, da hodite na vsa FRI predavanja. Poleg študija mi ni uspelo delati, sem pa obiskovala dodatne tečaje, ki jih organizirata FE in UL. Prostega časa ostane manj kot v srednji šoli, imamo pa na faksu boljše žurke. Mislim, da vsak najde dovolj časa za stvari, ki so mu pomembne.«

Domen Kacin Vodičar, program: UN Multimedija 
»Program je sestavljen tako, dobiš veliko splošnega znanja, študente izuči v »jacks of all trades«, od tebe pa je odvisno na katerem področju se specializiraš. Obseg učenja je odvisen od predmeta in se lahko močno se razlikuje od semestra do semestra. Najtežji predmeti v 1. letniku so programiranje in obe matematiki. Pri nekaterih predmetih izpita sploh ni, saj se opravijo s projektim delom. Knjig nisem kupoval, ker študij opisuje hitre spremembe. Sam sem komaj druga generacija na tej smeri zato snovi od prej nimamo in so za informacije najbolši starejši letniki. Sem koordinator društva BEST in vsaj mesečno potujem izven države. Kot član društva sem tako veliko potoval, pridobil prijatelje, kontakte, življenjsko sopotnico, različne veščine in neprecenljiva znanja, tako da vključitev v društva močno priporočam. Poleg študija se preživljam s »freelance« videografijo in kljub temu vzdržujem povprečje nad 8,5, tako da imam veliko časa za dejavnosti izven faksa.«

Karmen Milutinovič, program: UN Multimedijske komunikacije
»Kdor želi uresničiti svojo željo po znanju o sodobnih informacijskih tehnologijah, obdelavi zvoka, videa in slik ter vse skupaj preko različnih medijev predstaviti javnosti, potem je ta faks ravno pravšnji zanj. Dobra stran je, da sodelujemo z različnimi podjetji, pri katerih imamo tudi praktično usposabljanje. Dnevno porabim dve uri za študij, učim se sproti za izpite. Najtežji predmeti so strokovni, kot so mobilni sistemi, RTV-sistemi, postopki obdelave signalov, saj so zelo obširni. Vse gradivo dobimo od profesorjev, imamo tudi e-učilnico. Vaje so obvezne, predavanja ne, razen nekatera, ki ti prinesejo dodatne točke pri izpitih. Vseeno priporočam obiskovanje predavanj. Dijake, ki razmišljajo o vpisu, naj bi zanimali vsaj dve multimedijski področji, zavedati pa se morajo, da je faks tehnično usmerjen. Na začetku imamo spoznavni žur, sicer pa imam šele v tem letniku več časa, ki je najbolj primeren za delo.«

Število točk potrebnih za vpis