Fakulteta za elektrotehniko

Fakulteta za elektrotehniko

Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani izobražuje elektrotehniške strokovnjake s področja aplikativne elektrotehnike, elektrotehnike in multimedijev.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 25 Tržaška cesta, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Marjanca Rebernik
Funkcija: vodja službe za vpis in študentske zadeve
Uradne ure: vsak dan 10:00 - 12:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/476 84 11
Spletna stran: http://www.fe.uni-lj.si/
Št. dodiplomskih programov: 3
Št. podiplomskih programov: 1

Glavna dejavnost Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je vzgoja elektrotehniških strokovnjakov. Oblike vzgoje in izobraževanja so pestre, razlikujejo se po obsegu, težavnosti, načinu izvajanja in številu udeležencev.

Poleg rednega izobraževanja Fakulteta za elektrotehniko skrbi še za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje elektrotehniških strokovnjakov, pa tudi strokovnjakov drugih strok, ki potrebujejo elektrotehniško znanje. V ta namen organizira in izvaja krajše, nekajdnevne intenzivne seminarje ipd. Prav posebna in zelo osebna pa je vzgoja mladih raziskovalcev, ki se pod mentorstvom univerzitetnih profesorjev uvajajo v raziskovalno in znanstveno delo.


Dodiplomski programi:

  • Elektrotehnika (Avtomatika, Elektronika, Energetika in mehatronika ter Telekomunikacije) (3 leta)
  • Aplikativna elektrotehnika VS (3 leta)
  • Multimedija (v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko)

Podiplomski program:

  • Elektrotehnika (II. in III. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov in jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir elektrotehnike (UN)
Zaposlitev: področje elektrotehniške (avtomatika, elektronika, energetika, mehatronika, telekomunikacije) in računalniške industrije, ostala področja gospodarstva (kemična, farmacevtska, gumarska, tekstilna in živilska industrija, metalurgija, trgovina, transport, informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, vojska, policija, zdravstvena dejavnost idr.)

Miha Markl, smer: Elektrotehnika, 2. letnik
»Faks je zahteven, vendar zanimiv. Po predavanjih in vajah na dan porabim še 1–2 uri za študij. Sproti si pripravljam zapiske in se za posamezen izpit učim 2–3 dni prej. Za večino študentov je v 1. letniku najtežji predmet matematika in električni stroji v 2. letniku. Obstaja sejem rabljene literature, kar je tudi najbolj ugodna varianta za nakup knjig, večina gradiva se dobi tudi na internetu in v skriptarnici na faksu. Na splošno je veliko več teorije kot prakse, zato za študente, ki bi radi pridobili še več znanja, obstaja veliko zanimivih delavnic, ki jim da podlago, da lahko tudi doma naredijo kakšne zanimive stvari. Pozitivno je sigurno to, da pridobiš veliko znanja. Če delaš sproti, se najde dosti prostega časa med tednom in vikendom, kar omogoča tudi kakšno študentsko delo. Med dejavnostmi, ki jih organizira fakulteta, bi rad izpostavil Job fair, kjer se lahko srečaš z zaposlovalci na področju elektrotehnike in izveš, kaj pričakujejo od tebe kot diplomanta fakultete.«

Žiga Prhaj

Žiga Prhaj, smer: Elektrotehnika, usmeritev Elektronika
»Bodočim študentom svetujem, naj pridejo na naš faks in poskusijo. Faks je najboljši, vendar še vedno zahteven. Med semestrom se učim približno 2 uri na teden, pred izpitom pa po 8 ur na dan. Profesorji zahtevajo veliko, sploh ustni izpiti so precej težki. Prakse skoraj ni, razen tistega, kar delamo pri vajah. Običajno je na vajah prisotnost obvezna, predavanja so priporočljiva povsod. Najbolj v izziv sta predmeta osnove elektrotehnike ali matematika. Najbolj zanimiv predmet je bil digitalne strukture. Gradivo za študij se dobi v založbi na faksu ali na spletni strani stromar.si. Najceneje si je sposoditi gradivo od starejših študentov. Prostega časa je tekom semestra veliko, pred izpiti pa ne. Študentski žuri na našem faksu so super, vendar je premalo ženske družbe. Poleg faksa se da delati le kakšen dan na teden, medtem ko se za hobije najde dovolj časa.«

Gašper Hodnik

Gašper Hodnik, smer: Energetika in mehatronika
»Zanimivost naše fakultete so polnilnici za električne avtomobile, sončna elektrarna in še kar nekaj stvari, povezanih s samim študijem. Najtežja predmeta sta za večino študentov osnove elektrotehnike in matematika. Sicer za učenje porabim pol ure dnevno, pred izpitom pa le nekaj dni, saj se učim sproti ter redno obiskujem vaje in predavanja. Učim se iz knjig, skript ali zapiskov (odvisno od predmeta in kvalitete lastnih zapiskov), ki jih dobim od starejših študentov. Veliko zapiskov se najde tudi stromar.si, vsako leto pa imamo na faksu tudi sejem. Na vajah je prisotno obvezna, na predavanjih pa ne, vendar priporočam obisk, saj so zelo koristna. Za vpis na to fakulteto sem se odločil, ker je študij praktičen, pester in uporaben, prav tako pa me veseli področje.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): APLIKATIVNA ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura/matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir elektrotehnike (VS)
Zaposlitev: v podjetjih, katerih primarna dejavnost je s področja elektronike, energetike, mehatronike, telekomunikacij, avtomatike in tehniške kakovosti in tudi v različnih drugih panogah gospodarstva (kemična, farmacevtska, gumarska, tekstilna in živilska industrija, metalurgija, trgovina, transport, informacijske dejavnosti in storitve) in negospodarstva (državna uprava, šolstvo, raziskovalni in razvojni inštituti in zavodi, vojska, policija, zdravstvena dejavnost idr.)

Niko Naglič, smer: Aplikativna elektrotehnika, 3. letnik
»Večinoma je urnik raztegnjen čez celoten dan z vmesnimi premori, tako da za delo ni veliko časa. Dnevno za študij porabim nekaj ur s pripravami na laboratorijske vaje. V 1. letniku je najtežji predmet osnove elektrotehnike, v 2. letniku pa predmet elektrotehnika. Predmete so težki zaradi velike količine snovi in potrebnega predznanja za razumevanje. Nekateri predmeti imajo avditorne in laboratorijske vaje, ki so večinoma obvezne. Pri nekaterih predavanjih pa se preverja prisotnost, kar se na koncu upošteva pri izpitu. Na fakulteti imamo tudi sejem rabljene literature, možno si je knjige tudi izposoditi tudi v knjižnici. V e-učilnici pa so objavljeni powerpointi predavanj in nekaj starih rešenih izpitov. Fakulteta ponuja tudi nekaj obšolskih dejavnosti in možnost sodelovanja v raznih laboratorijih. Na faksu se je mogoče veliko naučiti, če si pripravljen v to vložiti dovolj časa.«

Urh Pušnik

Urh Pušnik, smer: Aplikativna elektrotehnika, usmeritev Energetska tehnika in avtomatizacija postrojev
»Elektrotehnika me zanima že od osnovne šole naprej, poleg tega je možnost za zaposlitev večja kot pri drugih fakultetah, zato sem se odločil za vpis. Bodočim študentom sporočam, da bo dela veliko več kot v srednji šoli, a se splača potruditi, meni osebno pa je mogoče preveč učenja na pamet. Eden težjih predmetov in najbolj zanimivih je osnove električnih strojev, pri katerem je velika količina snovi, ki jo je treba dobro razumeti, moraš pa se zares poglobiti. Vaje so običajno obvezne, predavanja ne, je pa zelo dobro, da si prisoten. Doma za sprotno delo porabim še 1,5 ure na dan, pred izpiti pa se učim 2 ali 3 tedne prej, tudi po 10 ur na dan. Zapiske in gradivo se dobi v fotokopirnici, prav tako se lahko nove ali rabljene knjige kupi na faksu. Najugodneje je seveda kupiti iz druge roke ali fotokopirati. Na faksu se poleg obveznih vsebin lahko lotiš še dela na različnih projektih, nekaj je tekmovanj iz različnih področij.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI PROGRAM 1. STOPNJE (3 leta): MULTIMEDIJA (v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki so opravili izpit iz enega od maturitetnih predmetov in jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir multimedije (UN)
Zaposlitev: zaposlovanje v podjetjih, katerih dejavnost pokriva področje multimedije, multimedijskih komunikacij, telekomunikacij in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, širše področje multimedije, zaposlitev na različnih drugih področjih gospodarstva (npr. radio in televizijska produkcija, trgovina, informacijske dejavnosti in storitve), vodstvene funkcije v malih, srednjih in večjih podjetjih.

Karmen Milutinovič

Karmen Milutinovič, smer: Multimedijske komunikacije
»Kdor želi uresničiti svojo željo po znanju o sodobnih informacijskih tehnologijah, obdelavi zvoka, videa in slik ter vse skupaj preko različnih medijev predstaviti javnosti, potem je ta faks ravno pravšnji zanj. Dobra stran je, da sodelujemo z različnimi podjetji, pri katerih imamo tudi praktično usposabljanje. Dnevno porabim dve uri za študij, učim se sproti za izpite. Najtežji predmeti so strokovni, kot so mobilni sistemi, RTV-sistemi, postopki obdelave signalov, saj so zelo obširni. Vse gradivo dobimo od profesorjev, imamo tudi e-učilnico. Vaje so obvezne, predavanja ne, razen nekatera, ki ti prinesejo dodatne točke pri izpitih. Vseeno priporočam obiskovanje predavanj. Dijake, ki razmišljajo o vpisu, naj bi zanimali vsaj dve multimedijski področji, zavedati pa se morajo, da je faks tehnično usmerjen. Na začetku imamo spoznavni žur, sicer pa imam šele v tem letniku več časa, ki je najbolj primeren za delo.«

Število točk potrebnih za vpis

2014 2015 2016
Aplikativna elektrotehnika VS brez omejitve (min. za 2. in 3. željo = 47) 60 55
Elektrotehnika 56,5 57 63
Multimedijske komunikacije VS
brez omejitve brez omejitve /
Multimedija 81 76,5 80