Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor – FERI

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) predajajo študentom znanja, temelječa na mednarodno priznanem znanstvenoraziskovalnem delu. Študentom tako omogočajo uspešno vključevanje v bodoča delovna okolja v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.

Zavedajo se, da morajo biti diplomanti po doseženem znanju primerljivi s tistimi, ki so zaključili študij na priznanih evropskih univerzah, zato so vključeni v mednarodne projekte za mobilnost učiteljev in študentov, npr. v projekt vseživljenjskega učenja – ERASMUS. Da so študentje s FERI MB konkurenčni s tistimi na Zahodu, dokazujejo številni odmevni uspehi njihovih študentov na mednarodnih znanstvenih tekmovanjih najvišjega ranga.

Vir spletna stran FERI MB

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, INFORMATIKA IN PODATKOVNE TEHNOLOGIJE, TELEKOMUNIKACIJE, MEDIJSKE KOMUNIKACIJE, MEHATRONIKA (v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Maribor)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir elektrotehnike (UN), diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij (UN), diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja (UN), diplomirani inženir telekomunikacij (UN), diplomirani inženir medijskih komunikacij (UN), diplomirani inženir mehatronike (UN)
Zaposlitev: elektrotehniška industrija s področja avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehni­ke, mehatronike; računalniška industrija s področja računalništva in informacijskih tehnologij ter informatike in tehnologij komuniciranja; telekomunikacijska industrija; diplomanti študija Medijske komunikacije imajo mo­žnosti zaposlitve v radijskih, televizijskih, produkcijskih hišah, marketinških organizacijah, založnikih interaktiv­nih medijev, ponudnikih internetnih storitev in v industriji na področju trženja preko spleta ter v univerzitetnih ustanovah za obnavljanje lastnega kadra za izvajanje študijskega programa.

Urban Vižintin, program: UN Informatika in tehnologije komuniciranja, 3. letnik
»Za ta študij sem se odločil, ker me računalništvo zanima in je perspektiven študij. Faks je zanimiv, ampak težek. Sprejemni izpiti niso potrebni. Po navadi za faks porabim po 8 ur na dan, kar zajema reševanje vaj, obiskovanje predavanj, učenje ter pregled snovi. Najtežji so matematični predmeti, in sicer predmet Diskretne strukture. Zahteven je še predmet Modeliranje poslovnih procesov, zaradi obsega ter teoretičnega izpita. Razmerje med prakso in teorijo je približno 70% prakse in 30% teorije, odvisno od predmeta. Na vajah se v večini preverja prisotnost, na predavanjih nikoli. Knjige se ne uporabljajo, gradivo je na internetu. Stari izpiti se lahko dobijo od starejših študentov. Gradiva si ne kupujte, se ne splača. Preostane kar nekaj prostega časa, poleg študija lahko tudi delate. Sam sodelujem v študentskem svetu, svetu tutorjev, senatu za mednarodne odnose ter v Hack klubu FERI. Dogodki se konstantno organizirajo, tako da se jih udeležite čim več!«

Amer Mujagić, program: UN Računalništvo in informacijske tehnologije, absolvent 3. letnika
»Če vas zanima računalništvo in če želite preizkusiti veliko zanimivih in različnih področij računalništva, je ta študij za vas. Meni se zdi, da je na našem študijskem programu več prakse kot teorije. Pri nekaterih predmeti se preverja prisotnost na vajah, pri večini ne, prisotnost na predavanjih pa ni obvezna. Večino časa porabim za reševanje nalog. Za večino predmetov dobimo novo nalogo vsak teden. Za izpite sem se večinoma učil nekaj dni pred izpitom, odvisno od predmeta. Najtežji predmeti v 1. letniku so za večino študentov Matematika I in II, Aplikacije računalniških algoritmov, Uporabniška programska oprema in Podatkovne baze. Pri matematičnih predmetih je večini študentov zahtevna teorija, pri ARA so zahtevni izpiti, pri UPO pa vaje niso preveč zahtevne, jih je pa veliko. Gradiva, ki jih potrebujemo za študij, so dostopna na eštudij-u. Za dodatno izobraževanje uporabljam platformo Coursera in sem trenutno vpisan na 9 tečajev.«

Tine Šuster, program: UN Informatika in tehnologije komuniciranja
»Za FERI sem se odločil, saj me področje ITK zanima, ker je odličen faks in ker je zaposljivost na tem področju trenutno zelo dobra. FERI ti prinese odlično strokovno podlago in širino, ter predstavlja super odskočno desko za kariero na teh področjih. Sam sem imel do zdaj veliko pozitivnih izkušenj, negativnih pa bolj ali manj nič, prav tako so vsi profesorji in asistenti, ki sem jih srečal na svoji študijski poti res strokovnjaki in vedno pripravljeni pomagati študentom. Zanimivost predmetov je čisto odvisna od posameznika, je pa kljub veliki širini področja informatike pokritost kar velika in se mi zdi, da vsak najde vsaj par predmetov, ki so mu zanimivi. V povprečju so predavanja in vaje relativno izenačene, mogoče je malo več poudarka na vajah. Moj nasvet za bodoče študente: če vas to področje zanima, se vpišite, ob študiju se fajn angažirajte in verjemite, da vam niti iz vidika osebnega, niti kariernega razvoja, ne bo žal.«

Valentin Podkrižnik, program: UN Mehatronika
»Za vpis sem se odločil, da bi pridobil dodatno znanje iz svojega področja – zanima me razvoj in tehnologija. Skozi študij sem že prišel do višjega položaja v podjetju (tehnolog proizvodnje), kjer so me med časom študija zaposlili. Dnevno porabim za urejanje zapiskov, pregled sprotne snovi, pisanje poročil/domačih nalog od 2 do 3 ure. Poskušam se učiti sproti in vsaj 1 teden pred pisanjem izpita. Večji poudarek je na teoriji – nekaj praktičnih primerov se izvede na vajah. Za večino študentov so najtežji predmeti Energetska elektronika, Izbrana poglavja iz matematike ter Robotski sistemi. Fakulteta že nekaj časa ponuja možnost naročanja na portal e-Gradiva, kjer imamo študenti dostop do vseh skript, učbenikov. Letni znesek naročila znaša 45 €.«

Sara Gjorgjievska, program: UN Elektrotehnika
»Učim se sproti, od ponedeljka do petka približno 2–3 ure na dan, za vikende pa malo več. Najtežji predmet je po mojem mnenju Električni in elektromehanski pretvorniki, ker je veliko snovi, drugače pa je zelo pomemben in zanimiv predmet. V 1. letniku je verjetno predmet Osnove elektrotehnike težji za tiste, ki pridejo iz gimnazije, Analiza in diferencialne enačbe pa za tiste, ki pridejo iz srednje tehnične šole. Razmerje med teorijo in prakso je pri večini predmetov pol-pol. Predavanja niso obvezna, prav tako seminarske vaje, računalniške in laboratorijske vaje pa so obvezne in moraš imeti 80 % prisotnost. Imamo dobre profesorje, ki želijo, da se čim več naučimo. Študijsko literaturo (učbenike, knjige, skripte in drugo učno gradivo) lahko kupimo v Skriptarnici fakultete. Rabljene knjige dobivamo tudi od višjih letnikov. Profesorji nam zapiske objavljajo na eŠtudij. Vedno so organizirane aktivnosti v katere se lahko vključimo in nadgradimo svoje znanje Na ta faks sem vpisala, ker mi je matematika všeč ampak sem želela nekaj več, kot je sama matematika in sem zaradi tega izbrala elektrotehniko.«

Nina Planinšek, program: UN Medijske komunikacije
»To je program, primeren za vse ustvarjalce na medijskem področju. Največ sprotnega dela predstavljajo vaje, ki so sestavljene iz različnih področij, vse od snemanja, grafičnega oblikovanja, fotografiranja, 3D modeliranja in podobno. Za večino študentov na moji smeri predstavljajo največjo težavo predmeti, ki vsebujejo programiranje (podatkovne baze, dinamične spletne rešitve …), ker se s tem večina sreča prvič. V 1. letniku je študentom največje težave predstavljal predmet Kritično mišljenje in izražanje, ki ni tipični predmet za našo smer, saj vsebuje veliko slovenščine. Razmere med teorijo in prakso je uravnoteženo, kar se naučimo na predavanjih, potem prenesemo na vaje. Na vajah se pri večini predmetov preverja prisotnost. Glede učnega gradiva je na naši smeri sreča, da ga ne potrebujemo veliko. Vse študijske knjige, ki so potrebne, se lahko dobijo v knjižnici. Za stare teste in skripte pa vsako leto poskrbijo tutorji, ki so študentom v veliko pomoč. Pozitivna stran glede te smeri je, da omogoča delo zraven študija. Letos obiskujem 3. letnik in ob študiju delam kar v dveh službah. Vsem, ki razmišljajo o tej smeri, bi svetovala, da se pozanimajo pri študentu tutorji glede dodatnih informacij za željen študijski program. Odločitev za vpis na ta program je zelo dobra, saj je raznolik in nudi usmeritev na veliko različnih področij.«

Urban Vidovič, program: UN Računalništvo in informacijske tehnologije 
»Sprejemnih izpitov za ta program ni. Za ta študij sem se odločil, ker me računalniki zanimajo že od 4. razreda osnovne šole in sem že od takrat točno vedel kaj želim. Faks je super, z izjemnim poudarkom na praktičnih znanjih. Meni osebno so najbolj zanimivi predmeti, pri katerih smo delali z algoritmi. Za študij v povprečju porabim približno od 1 do 3 ure na dan. Ta čas gre predvsem za opravljanje sprotnih vaj. Kar se tiče učenja, se za kolokvije najpogosteje učim kak dan, dva prej po 4 ure, saj že iz samih vaj ogromno odnesem. Nekih učbenikov in knjig na našem programu ne potrebujemo, saj je to stroka, ki ima ogromno stvari dobro dokumentiranih na spletu, sicer pa profesorji vse potrebne skripte in gradiva objavijo na spletni učilnici. Če vam matematika ne povzroča problemov in vas zanima, kako poteka razvoj računalniških iger, računalniških oblakov, paralelnega računanja, sistemska administracija, delo s podatkovnimi bazami, razvoj dinamičnih spletnih strani, delovanje umetne inteligence, računalniškega vida in še bi lahko našteval, pridite na FERI. Sam imam dve leti izkušenj prav iz svoje stroke, kar mislim, da je izjemno izhodišče za kariero v prihodnosti. Prvič sem začel delati po 1. letniku, toliko, da sem dobil občutek kako in kaj je v industriji, od 2. letnika naprej pa delam točno to, za kar se izobražujem.«

Rebeka Lešer, program: UN Elektrotehnika (Avtomatika in robotika)
»Količina učenja je odvisna od zahtevnosti predmeta, večinoma je potreben en teden učenja pred izpitom. V 1. letniku študentom iz splošne gimnazije, največ težav povzročajo tehnični predmeti, fizika in matematika. Za študijsko literaturo ne porabim veliko, saj nam večino gradiva posredujejo profesorji v elektronski obliki. Gradivo lahko dobimo tudi od starejših študentov in tutorjev. Na naši smeri imamo več teorije kot prakse, praksa se začne v 3. letniku. Imamo tudi vaje v laboratorijih. Najbolj zanimiva predmeta sta po mojem mnenju fizika in senzorji. Vsekakor bi prisotnost predlagala pri vseh predmetih. Faks je zanimiv, vendar zahteva trud in delo. Prednost faksa vidim v dobrih možnostih zaposlitve. Fakulteta organizira dobre sejme in ekskurzije, ki so koristni za razvoj kariere. Prosti čas je odvisen od porazdelitve časa in opravljanja izpitov.«

Hristina Trajkoska, program: UN Medijske komunikacije
»Učim se sproti od 5 do 6 ur na dan. Vsa literatura je brezplačna ter dostopna v knjižnici in na Moodlu. Gradivo nam posredujejo tudi tutorji. Za večino študentov sta najtežja predmeta v 1. letniku kritično mišljenje in izražanje ter podatkovne komunikacije, saj vaje in seminarske naloge vzamejo precej časa. Na naši smeri imamo enako razmerje teorije in prakse. Vaje so obvezne in na njih se preverja prisotnost. Priporočam, da študentje obiskujejo tudi predavanja. Kdor se bo vpisal na našo smer, ne bo le številka ampak bo vedno dobil priložnost za ustvarjanje. Komunikacija in odnosi s profesorji so mi zelo všeč.  Če sem dobro organizirana mi ostane tudi nekaj ur časa na dan za prosti čas. Zraven študija delam preko študentskega servisa kot fotografinja in videografinja. Fakulteta organizira obiskovanje podjetij, ki so povezana z našo stroko in tudi tako pridobiš znanje.«

Jure Javornik, program: UN Elektrotehnika
»Sam se učim le pred izpitom. Za najtežje predmete porabim približno 5 ur, za lažje izpite in kolokvije pa 1 do 5 ur. Za večino študentov je bil najtežji predmet v 1. letniku diferencialne enačbe, predvsem zaradi matematike. Vsako leto imamo vsaj en matematični predmet. Najbolj zanimiv predmet se mi zdi regulacije, predvsem zaradi profesorja in asistenta, ki nas veliko naučita preko praktičnih primerov. Gradivo pridobivam iz knjižnice, veliko se najde tudi na spletu, vendar v angleškem jeziku. Na predavanja po mojem mnenju ni vredno hodit, saj od njih odneseš bolj malo (razen če ti je všeč profesor). Vikende imam po večini proste. Čez teden poleg študija delam tudi kot razvojni programer (služba, ki sem jo dobil po zaslugi smeri, katero študiram). Hkrati sem tudi aktiven član v GPE Maribor, kjer vsako leto sodelujemo v tekmovanju Formula Student.«

Martin Cokan, program: UN Mehatronika (interdisciplinarni študij na FERI in FS MB)
»Učiti se začnem 1 do 2 tedna pred izpitom. Najtežji predmet v 1. letniku je senzorji, predvsem zaradi obsežnosti snovi. Težek je tudi materiali 2, zaradi zahtevnosti in obsežnosti. Najbolj zanimiv predmet je robotizacija, ki spada med izbirne predmete. Všeč mi je snov, ki se je pri tem predmetu učimo. Za deljenje učnega gradiva, skupaj z ostalimi študenti, uporabljamo predvsem Dropbox. Vse drugo gradivo je na voljo v knjižnici. Večinoma se predavanja splača obiskovati. Prisotnost se preverja na vseh vajah in na nekaterih predavanjih. Vikende imam popolnoma proste, žuri na našem faksu so zabavni in zanimivi. Sodelujem tudi pri obštudijski dejavnosti GPE Maribor za tekmovanje Formula Student. Priporočal bi jo vsakemu, ki se hoče zraven fakultete naučiti še česa sam, pri tem pa spoznati nove ljudi.«

Ana Kerbler, program: UN Elektrotehnika
»Dnevno delo za faks obsega domače naloge, pisanje poročil in dopolnitev zapiskov – to mi vzame približno eno uro. Za izpit se navadno začnem učiti teden dni prej, odvisno je tudi od zahtevnosti predmeta. Najtežje so diferencialne enačbe in programiranje, a če delaš sproti ni preveč zahtevno. Stare teste, skripte in rabljene knjige brez težav dobite od starejših kolegov, veliko gradiva je tudi na internetu. Na našem faksu je več teorije kot prakse, s konkretno prakso se srečamo šele v 3. letniku. Zelo mi je všeč predmet robotika, kjer delamo s pravimi roboti. Pri večini predmetov so vaje obvezne, predavanja pa zaželena. Naš faks je zelo zanimiv in perspektiven, vsako leto tudi organizira obiske sejmov in drugih dogodkov, kjer lahko spoznamo tuje in domače ponudnike dela.«

Valentina Sreš, program: UN Medijske komunikacije
»Moje dnevno delo za faks obsega sprotno delanje nalog in urejanje zapiskov. Koliko časa porabim za to pa je odvisno od samega predmeta oziroma naloge. Veliko se da odnesti s predavanj, je pa učno gradivo po katerem delajo profesorji oz. gradiva, ki jih predlagajo, dostopno v knjižnicah ali na spletu. Možno je dobiti tudi kakšne zapiske in izpitne pole od starejših letnikov, za pomoč pa se lahko obrneš tudi na tutorje. Meni so blizu predmeti, kjer se več dela praktično, recimo praktikum: grafično snovanje in oblikovanje I. ter II. in računalniška animacija. Na FERI-ju mi je zelo všeč, saj poleg samega znanja, ki ga lahko osvojiš, so super tudi vsi profesorji pa še vsi prostori so sodobno opremljeni, kar naredi študij prijetnejši ter olajša sam študijski proces. Študij medijskih komunikacij bi priporočila tistim, ki jih zanimajo mediji, pa čeprav še ne vedo točno katero področje. Sama si vse študijske dejavnosti dobro organiziram med tednom, da se lahko med vikendom popolnoma odklopim. V sklopu faksa so organizirani tudi kakšni pikniki (npr. kostanjev) in spoznavni žuri.«

Tara Gašić, program: UN Informatika in tehnologije komuniciranja
»Faks bi opisala kot odskočno desko do raziskovanja in pridobitev novih znanj. Dnevno se učim 4 ure, pred izpitom pa do dva dni, razen če je snov predmeta bolj obsežna. V 1. letniku nam je največ težav delal predmet reševanje problemov s programiranjem, ker nas je večina prišlo iz gimnazij in programiranja nismo imeli. Literatura je dostopna v elektronski obliki, stare teste ali zapiske si običajno izmenjujemo s študenti. Predavanja niso obvezna, na vajah pa je zahtevana prisotnost. Skozi vaje sem pridobila veliko novega znanja in sposobnosti razumevanja logičnega ozadja programiranja.«

Damir Muslimovič, program: UN Medijske komunikacije
»Za večino študentov je najtežji predmet informatika v medijih. Na dva dni se učim približno po 1 uro, tako da stvari delam sproti. Tri dni pred izpitom pa se začne še intenzivno učenje. Vaje so obvezne, a so zabavne. Pomembno je, da hodiš na vse predmete, saj so pomembni za razumevanje snovi. Na predavanjih prevladuje teorija. Vso literaturo je moč dobiti v univerzitetni knjižnici, na moodulu ali prek facebook skupine. Poleg faksa ima čas še za delo, študentski žuri so organizirani, vendar jih sam ne obiskujem veliko. Profesorji so super, faks je kul, študenti pa si pomagamo med seboj (timsko delo).«

Andraž Pauko, program: UN Mehatronika 
»Premalo ljudi ceni ta študij, mehatronika je široka veda in ti da širino. Za vpis niso potrebni sprejemni izpiti. Vaje so v prvem letniku obvezne (80 % prisotnost), obveznih predavanj je približno polovico. Najtežja v prvem letniku sta materiali II in tehniška dokumentacija zaradi obširnosti. Učim se približno uro na dan, pred izpiti pa se začnem učiti en teden prej. Kljub temu mi ostane kar nekaj prostega časa, da lahko občasno delam. Fakulteta organizira projekte, delam na primer električno kolo. Knjige dobim preko neta, tudi sejem je bil na fakulteti ali si jih preko dropboxa delimo s študenti. Za literaturo sem porabil okoli 60 evrov na letnik.«

Nino Petrovič, program: UN Računalništvo in informacijske tehnologije
»Na moji smeri je več teorije, nekatere vaje so obvezne (80 % prisotnost), nekatere ne. Gradivo se večinoma dobi na spletu, pri mentorjih in študentih ter na strani univerze. Dijaki, ki se bodo vpisali, imajo po faksu možnost zaposlitve. Faks je zanimiv, organizira veliko projektov, dodatnih predavanj in tekmovanj. Prosti čas vedno ostane, če delaš vaje sproti. Učim se pred izpiti, povprečno 2 uri na dan. Tudi delam lahko, vendar neredno. Sprejemnih izpitov ni, v prvem letniku pa sta najtežja matematika in interakcija človek-računalnik.«

Žiga Bobek, program: UN Elektrotehnika – avtomatika in robotika 
»Za študij sem se odločil, ker me je ta smer že od nekdaj zelo zanimala. Za vpis sprejemni izpiti niso bili potrebni, šteje predvsem matura in uspeh v srednji šoli. Znanje od prej pride še kako prav, ker so ravno ti »osnovni« predmeti – matematika vseh vrst – najtežji. Na dan sem porabil približno tri ure za sprotno učenje in potem vsak dan pred izpitom še malo več za intenzivno pripravo (od enega tedna do dveh mescev za večje izpite). Knjig nisem kupoval, ponavadi sem si jih sposodil v knjižnici ali od starejših kolegov, največ literature pa je na spletu. Prisotnost na vajah, ki predstavljajo 30 % izobraževanja, je obvezna. Profesorji so razumni in človeški do študentov. Služba po študiju je skoraj zagotovljena. Tudi fakulteta organizira dodatna izobraževanja, a je za ta izobraževanja mogoče premalo promocije. Prostega časa je več kot dovolj, če se znaš dobro organizirati.«

Mitja Fleišaker, program: UN Računalništvo in informacijske tehnologije 
»Za ta študij sem se odločil že v osnovni šoli, ker me področje zelo zanima. Literatura se dobi v knjižnici, čeprav je večina potrebnih gradiv že objavljena na spletnih straneh posameznih predmetov. Najtežji predmeti so matematika, programiranje in diskretne strukture zaradi obsežne snovi, vendar mi zaradi sprotnega učenja niso povzročali preveč težav. Prisotnost na predavanjih je priporočljiva, vendar ni obvezna, medtem ko prisotnost na vajah je. Predvsem priporočam prisotnost pri matematiki in programiranju. Ob rednem študiju ostane prosti čas le še za kakšen hobi, za delo žal ne. Poskrbljeno je tudi za študentske žure. Dijakom svetujem, naj študija ne jemljejo samoumevno, vendar se ga naj ne bojijo.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA, MEHATRONIKA (v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Maribor)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir elektrotehnike (VS), diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij (VS), diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja (VS), diplomirani inženir mehatronike VS
Zaposlitev: elektrotehniška industrija s področja avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehnike in telekomunikacij; računalniška industrija s področja računalništva in informacijskih tehnologij ter informatike in tehnologij komuniciranja.

Matic Vipotnik, program: VS Računalništvo in informacijske tehnologije
»Za vpis sprejemnih izpitov ni potrebno opravljati. Največ časa za učenje porabim za obvezne vaje, ki ti v primeru nerazumevanja snovi vzamejo ogromno časa. Sproti se učim približno 3 ure na dan, pred kolokviji pa 1 teden. V 1. letniku velja za najtežji predmet matematika 1, pri čemer študentje večinoma ne opravijo teoretičnega dela izpita. Na naši fakulteti ne poteka sejem rabljene literature, večino skript se pridobi na internetu in PPT-jih. Imamo več prakse kot teorije. Najbolj zanimiva predmeta se mi zdita umetna inteligenca in aplikacije računalniških algoritmov. Vaje so obvezne, predavanja pa ne. Bodočim študentom svetujem, da se študija lotijo resno, saj je zahteven. Zraven študija se lahko dela, ampak ne veliko, ker zahteva svoj čas. Sam imam nekaj časa za svoj hobi – gasilstvo.«

Luka Štrakl, program: VS Računalništvo in informacijske tehnologije
»Učno gradivo je v večini ponujeno z strani profesorja oziroma asistenta, ki se odloči sam ali bo nam posredoval starejše izpite oz. kolokvije. Najcenejša varianta je izposoja gradiva iz knjižnice. Na fakulteti je zanimivih več predmetov, saj se jih večina ukvarja z tekočo problematiko računalniškega sveta, kjer so možnosti razvoja še vedno odprte. Na vajah se prisotnost preverja strogo, med tem ko, večina profesorjev ne beleži prisotnosti na predavanjih. V enem stavku bi fakulteto opisal kot neomejeno veliko možnosti za tiste, ki so tudi pripravljeni vložiti neomejeno veliko časa v delo. Prostega časa mi ne ostane veliko, saj faks zahteva vsakodnevno delo. Žuri na našem programu so redki, vendar je celotna fakulteta zelo dejavna. Pa tudi Maribor ni mesto, ki bo ponoči spalo, še posebej območja naseljena z študenti. Fakulteta organizira dejavnosti, ki znajo koristiti za nadaljnjo kariero – npr. letni sejmi, kamor se pridejo predstavljata podjetja, ki so zainteresirana za najem študentov iz naše fakultete. Veliko podjetij prihaja tudi iz tujine.«

Mitja Debeljak, program: VS Elektrotehnika 
»Za to smer na faksu sem se odločil, ker me že od nekdaj zanima elektrotehnika. Literatura se dobi na spletnih straneh (Moodle, E-študij), vaje so obvezne, prav tako pa prisotnost na predavanjih prinese dodatne odstotke pri končni oceni. Prakse je premalo in najtežji predmet je fizika zaradi nezanimivih predavanj, metem ko so najbolj zanimive laboratorijske vaje in robotika zaradi možnosti nadaljevanja dela v tej smeri. Prostega časa mi ostane nekje 5 ur na dan, a zaradi zelo spreminjajočega se urnika predavanj težko delaš ob študiju. Za hobije in torkove žure pa se vedno najde čas. Če te zanima kaj s področja elektrotehnike, pridi na faks po dodatno znanje, saj je zanimiv in poučen, vendar pa je precej težek študij in je potrebno veliko učenja.«

Mitja Debeljak, program: VS Elektrotehnika 
»Za to smer na faksu sem se odločil, ker me že od nekdaj zanima elektrotehnika. Literatura se dobi na spletnih straneh (Moodle, E-študij), vaje so obvezne, prav tako pa prisotnost na predavanjih prinese dodatne odstotke pri končni oceni. Prakse je premalo in najtežji predmet je fizika zaradi nezanimivih predavanj, metem ko so najbolj zanimive laboratorijske vaje in robotika zaradi možnosti nadaljevanja dela v tej smeri. Prostega časa mi ostane nekje 5 ur na dan, a zaradi zelo spreminjajočega se urnika predavanj težko delaš ob študiju. Za hobije in torkove žure pa se vedno najde čas. Če te zanima kaj s področja elektrotehnike, pridi na faks po dodatno znanje, saj je zanimiv in poučen, vendar pa je precej težek študij in je potrebno veliko učenja.«

Dejan Korez, program: VS Računalništvo in informacijske tehnologije
»Za ta faks sem se odločil, ker je zelo raznolik in zanimiv in ker me veseli programiranje. Knjige so na voljo v knjižnici, snov pa je prav tako dosegljiva na internetu. Najbolj zanimivi so predmeti, pri katerih se izdelujejo rešitve v obliki programov, najtežji pa so tisti, ki so povezani z razvojem algoritmov zaradi zahtevne snovi. Na vajah se preverja prisotnost, zato je nanje treba obvezno hoditi, predavanja pa obiskuješ po želji. Priporočam, da se hodi na oboje, saj je tako lažje zaključiti predmet. Ostane mi veliko prostega časa, ker se učim in delam vaje sproti, zato je ob faksu možno tudi delati in imeti hobije – vendar je to seveda odvisno od posameznika. Če vam je všeč programiranje in tehnika nasploh, potem je ta faks primeren za vas.«

Število točk potrebnih za vpis