Domov Fakulteta za družbene vede

Fakulteta za družbene vede

Svet ni črno-bel. V naravi nekaterih stvari ne moreš spremeniti. V družbi lahko marsikaj.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 5 Kardeljeva ploščad, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Mojca Bergant Dražetić
Funkcija: vodja službe za študentske zadeve
Uradne ure: vsak dan 11:00 - 13:00
Mail: referat@fdv.uni-lj.si
Telefon: 01/580 51 27
Spletna stran: http://www.fdv.uni-lj.si/
Št. dodiplomskih programov: 11
Št. podiplomskih programov: 12
Fakulteta za družbene vede je interdisciplinarna družboslovna fakulteta, ki študente spodbuja, da del študija opravijo v tujini. Omogoča jim enoletno izmenjavo v 39 državah po svetu. Na fakulteti strmijo k razvoju študentovih strokovnih kompetenc tudi v tujem jeziku, zato študentom omogočajo izbirno učenje tujih jezikov (ang., nem., fra., rus. in špa.).

V zadnjih letih so z bolonjsko reformo prenovili stare in začeli z novimi programi I. in II. stopnje. Razpisujejo 3-letne univerzitetne programe prve stopnje: ponujajo 11 UN programov I. stopnje in 12 programov II. stopnje.

vir spletna stran fakultete


Dodiplomski programi:

  • Komunikologija – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
  • Komunikologija – Medijske in komunikacijske študije
  • Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti
  • Novinarstvo
  • Politologija – Študije politike in države
  • Politologija – Javne politike in uprava
  • Sociologija
  • Sociologija – Kadrovski management
  • Mednarodni odnosi
  • Družboslovna informatika
  • Obramboslovje

Podiplomski programi:

  • Družboslovna informatika
  • Evropske študije
  • Komunikologija – Medijske in komunikacijske študije
  • Kulturne študije
  • Mednarodni odnosi
  • Novinarstvo
  • Obramboslovje in varnostne študije
  • Politologija –Politična teorija, globalizacijske in strateške študije
  • Politologija – Primerjalne javne politike in uprava
  • Sociologija
  • Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij
  • Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi

Vpisni pogoji

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3. leta):

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA, KOMUNIKOLOGIJA – MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE, KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI, KULTUROLOGIJA – ŠTUDIJE KULTUR IN USTVARJALNOSTI, MEDNARODNI ODNOSI, NOVINARSTVO, OBRAMBOSLOVJE, POLITOLOGIJA – JAVNE POLITIKE IN UPRAVA, POLITOLOGIJA – ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE, SOCIOLOGIJA, SOCIOLOGIJA – KADROVSKI MENEDŽMENT

 

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošna matura: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku; poklicna matura in maturitetni predmet*: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).

* Opravljena mora biti poklicna matura v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomski tehnik, gastronomija, gastronomsko-turistični tehnik geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, plovbni tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, ustvarjalec modnih oblačil in izpit iz splošne mature iz predmeta angleščina, ekonomija, elektrotehnika, fizika, francoščina, geografija, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik,  latinščina, likovna teorija, madžarščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre), sociologija, španščina ali zgodovina. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: podjetja in organizacije, državna uprava, javni in zasebni sektror, ki se ukvarja z načrtovanjem, vrednotenjem in implementacijo internetnih in spletnih storitev, analizo (elektronskih) podatkov, podatkovno analitiko, razvojem digitalnih storitev in statistiko (statistični uradi).

KOMUNIKOLOGIJA – MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku, 10 % uspeh pri tujem jeziku pri splošni maturi, 10 % uspeh pri enem od družboslovnih ali humanističnih predmetov (filozofija, psihologija, sociologija, umetnostna zgodovina ali zgodovina).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: kreativni in raziskovalni poklici povezani z mediji, komuniciranjem in popularno kulturo, medijska in kulturna produkcija, družbeno komuniciranje v mednarodnem okolju.

KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: tržno-komunikacijske dejavnosti v oglaševanju, odnosi z javnostmi, spletno komuniciranje, pospeševanje prodaje, medijsko in kreativno načrtovanje.

KULTUROLOGIJA – ŠTUDIJE KULTUR IN USTVARJALNOSTI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: področje kulturne produkcije (umetniška dejavnost, kulturne industrije), kulturnega menedžmenta (galerije, gledališča, knjižnice, društva in druge nevladne organizacije), kulturnega marketinga (trženje, turizem), kulturne politike (na nivoju lokalnih skupnosti, države in mednarodnih organizacij), množičnih in alternativnih medijev (poleg uredništev za kulturo tudi celotno medijsko polje življenjskih stilov), medkulturnega posredovanja (poslovnega in političnega) kulturna produkcija.

NOVINARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: samostojno novinarsko delo na različnih področjih in v različnih medijih.

POLITOLOGIJA – ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: politično okolje, zunanje zadeve, javna uprava, politične stranke, vodstva podjetij, lobiranje, vodenje politik, nevladne organizacije, lokalna samouprava, raziskovalne organizacije, evropske institucije in multinacionalna podjetja.

SOCIOLOGIJA – KADROVSKI MENEDŽMENT

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: analitično, strokovno, svetovalno in vodstveno delo na kadrovsko-organizacijskem področju v podjetjih in drugih organizacijah, društvih, javnih zavodih, državni upravi in mednarodnih institucijah.

MEDNARODNI ODNOSI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura in 50 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: diplomatske službe, analitiki za investicije in prodajo v transnacionalnih podjetjih, strokovnjaki v sistemu specializiranih agencij OZN ali evropskih mednarodnih organizacij, eksperti in družbeno-politični aktivisti v mednarodnih nevladnih organizacijah, lobisti in novinarji

OBRAMBOSLOVJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za tiste, ki imajo splošno maturo: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku, za tiste, ki imajo poklicno maturo* in maturitetni predmet pa: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
* Opravljena mora biti poklicna matura v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik, fotografski tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, predšolska vzgoja, plovbni tehnik, tehnik oblikovanja, tehnik varovanja in izpit iz splošne mature iz predmeta: matematika, angleščina, ekonomija, informatika, sociologija, zgodovina, geografija ali filozofija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: upravni del Ministrstva za obrambo, Slovenska vojska, Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje ter celotni podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni in lokalni ravni, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad za varovanje tajnih podatkov, itd., delo v mednarodnih varnostnih organizacijah (Nato in OVSE) ter institucijah Evropske unije, obrambna industrija, delo na področju kritične infrastrukture.

POLITOLOGIJA – JAVNE POLITIKE IN UPRAVA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za tiste, ki imajo splošno maturo: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku, za tiste, ki imajo poklicno maturo* in maturitetni predmet pa: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
* Opravljena mora biti poklicna matura v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, grafični tehnik, kmetijsko-lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, podjetniški tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik varovanja in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika, tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina), ekonomija, filozofija, geografija, grščina, informatika, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, madžarščina kot drugi jezik, psihologija, računalništvo, slovenščina kot drugi jezik, sociologija ali zgodovina. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: politične ustanove (parlament, politične stranke), civilnodružbene organizacije (nevladne organizacijah, zagovorniške skupine, interesne skupine, sindikati, zbornice itd.), javna in državna uprava (vlada in vladne službe, ministrstva, agencije), lokalna samouprava (občine), mednarodne institucije (strukture Evropskega parlamenta, Evropske komisije, evropske agencije, evropske politične stranke, nevladne organizacije na ravni EU), mediji (novinarji, uredniki, komentatorji, analitiki)

SOCIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za tiste, ki imajo splošno maturo: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku, za tiste, ki imajo poklicno maturo in maturitetni predmet* pa: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk) in uspeh pri maturitetnem predmetu (50 % točk).
* Opravljena mora biti poklicna matura v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomski tehnik, gastronomija, gastronomsko-turistični tehnik, geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, plovbni tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, ustvarjalec modnih oblačil in izpit iz splošne mature iz predmeta sociologija, psihologija, filozofija, zgodovina ali ekonomija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v zasebnem sektorju – v oddelkih za trženje, kadrovskih službah, medijskih hišah in podjetniškem sektorju; v mednarodnih in nacionalnih nevladnih organizacijah – v inštitutih, »think tankih« (možganskih trustih), aktivističnih skupinah, mednarodnih strokovnih telesih in razvojnih agencijah; v državnih organih in občinah – v ministrstvih, vladnih službah, uradih, političnih strankah, javni upravi; v javnih zavodih – s področja izobraževanja, kulture, socialnega varstva in športa.

Mnenja študentov FDV

Nuša Detiček, program: UN Komunikologija – Medijske in komunikacijske študije
»Za ta študij sem se odločila, ker ob koncu SŠ še nisem vedela, kaj točno bi želela študirati, in sem iskala program, ki je zastavljen na široko. Ne obžalujem izbire, veliko sem pridobila s tem študijem. Občutek imam, da so mi zaradi pridobljenega znanja odprta mnoga vrata. Kar nekaj študentov sodeluje pri organizaciji dogodkov, v organizacijah in društvih. Študij ti zagotovo omogoča dovolj časa za neštudijske dejavnosti. Predavanja so razporejena od 8.00, tudi do večera. Prisotnost pri večini predmetov preverjajo. Priporočam redno obiskovanje predavanj in vaj. Dobiš občutek, kaj profesorji zahtevajo, kaj so njihove preference, kaj je bistvo predmeta. Literaturo sem pridobila na sejmu literature, ki je na FDV-ju vsak oktober. Gradivo je možno dobiti v fotokopirnici pod faksom, preko Zebre (portal FDV), pogosto sami profesorji posredujejo članke. Že sam študij te nekako prisili, da bereš sproti, tako je za izpite manj dela. Veliko predmetov se da narediti s kolokviji in je izpitno obdobje bolj sproščeno. Marsikoga straši predmet Mediji in popularna kultura v 2. letniku. Večini študentov največ težav predstavljajo za naš program temeljni predmeti (Socialna in kulturna antropologija, Jezikovna kultura, Uvod v sociologijo in/ali Temelji komunikologije). Snov ni težko razumljiva, a ker je tako bistvenega pomena, so lahko ocenjevanja zelo zahtevna.«

Petra Soldo, program: UN Politologija – Študij politike in države
»FDV je res super faks za vsakega družboslovca. Predavanja niso obvezna, a so mi zelo zanimiva. Pri nekaterih predmetih so tudi vaje, kjer pa profesorji preverjajo prisotnost. Hkrati obiskovanje predavanj zelo pomaga, saj so po mojem mnenju dobri zapiski ključni za učenje, da narediš hitro vsak izpit. Sama se učim sproti, berem gradiva in delam zapiske ter ponavljam snov. Osebno mi je bil najtežji predmet Mednarodni odnosi zaradi velikega obsega snovi. Literaturo pa načeloma pridobivam po raznih kanalih,
tako od tutorjev kot iz knjižnice, digitalnih knjižnic in tudi preko Zebre (portal FDV).«

Kaja Bela, program: UN Kulturologija – študije kultur in ustvarjalnosti
»Za ta faks sem se odločila, ker sem želela razumeti družbene pojave na globlji ravni. Prav tako mi je bil predmetnik že na prvo žogo zelo zanimiv, zato sem vedela da je to prava izbira zame. Ker se sama najbolj zanimam za kulturologijo, so mi bili predmeti, kot so temelji Politologije, Uvod v sociologijo, ipd. večji izziv. Zame jih je zahtevnejše naredilo zgolj nezanimanje. Razmerje med teorijo in prakso se skozi letnike študija spreminja. V 1. letniku prevladuje teorija, ki je nujna za razumevanje kasnejših zahtevnejših stvari. Prav tako te že v 1. letniku uvajajo na samostojno delo, raziskovanje in prakso. Kasneje je slednje bistveno več, saj moraš kar nekaj seminarskih nalog zasnovati na podlagi lastne raziskave. V času študija sem kupila zgolj eno skripto, ki jo je predmet zahteval. Vso drugo obvezno gradivo študentje najdemo v knjižnici FDV, ki se nahaja na sami fakulteti. Vsako leto poteka tudi sejem rabljene literature, kjer lahko študentje ugodneje kupimo skripte, učbenike in knjige. S sprotnim delom nam prostega časa ostane več kot dovolj, tako da lahko normalno obiskujemo študentske žure.«

Neža Borkovič, program: UN Novinarstvo
»Čas, posvečen študijskemu delu, zelo variira glede na obdobje študijskega leta. Redno obiskujem vsa predavanja, seminarje in vaje, čemur vsak dan namenim 4 do 6 ur. V 1. letniku se učimo predvsem teoretičnih znanj, v 2. je pri veliki večini novinarskih predmetov uvedeno pisanje novinarskih izdelkov, v 3. so predmeti pretežno celo konstruirani okoli izdelkov (televizijsko novinarstvo, radijsko novinarstvo), opravljamo tudi novinarsko prakso na medijskih hišah. Osebno so mi najbolj zanimivi predmeti, ki zajemajo veliko jezika in slovnice. Zato je bil do sedaj moj najljubši predmet Novinarski jezik in stil ali pa morda Radijsko novinarstvo. Med težje izpite po mojem mnenju sodita Mediji in popularna kultura ter Socialna in kulturna antropologija. Rabljene knjige in skripte lahko študentje kupimo na sejmu literature, ki se odvija vsako študijsko leto oktobra v avli fakultete. Nekaj učnega gradiva je naloženega tudi na Zebro (digitalna knjižnica študijskih gradiv FDV). Ob študiju delam v novinarskih vodah na radiu, kjer bi rada ostala in napredovala tudi v prihodnje, po študiju.«

Ema Globovnik, program: UN Komunikologija – medijske in komunikacijske študije
»Za to smer sem se odločila, ker me zanima vse, kar je povezano z mediji, všeč mi je bil programski načrt in nasploh celotno področje komunikologije. Pozitivne strani mojega programa so predvsem urnik, ki omogoča kar nekaj prostega časa, praktični uvid v samo smer preko modulov ter gostujoča predavanja, ki popestrijo samo izobraževanje. Zelo zanimivi so moduli, ki jih imaš v 1. in 3. letniku, kjer dobiš praktična znanja kot so npr. osnove fotografiranja, video produkcija, oblikovanje s programom Photoshop ipd. Rabljene knjige, skripte se dobijo na sejmu literature, ki ga vsako leto drugi ali tretji teden faksa pripravi Študentski klub FDV. Vse ostalo, stare izpite, zapiske in drugo, uredijo tutorji za vsako smer posebej in je na voljo vsem študentom. Na fakulteti je ogromno društev, v katera se lahko študenti včlanijo in pridobivajo izkušnje za delo v prihodnosti. Zraven študija sama že od začetka 2. letnika delam na televiziji, kot asistentka informativnega programa. Prav tako sem članica Društva za odnose z javnostmi, predstavnica študentov naše katedre in svetnica v Študentskem svetu naše fakultete.«

Tara Sergeja Kadunc, program: UN Mednarodni odnosi
»Za študij mednarodnih odnosov sem se odločila zaradi interdisciplinarnosti, ker vključuje pravo, ekonomijo in politologijo, saj se mi je bilo zelo težko omejiti le na eno disciplino. Zelo malo je prakse, večinoma je teorija. Med letom imamo veliko predstavitev, seminarskih nalog in kolokvijev, a vseeno se najde dovolj prostega časa. Za sprotno delo porabim povprečno 2 uri na dan. Najbolj zanimivi predmeti so mi bili Ekonomija, Antropologija in bolj specifični predmeti v kasnejših letnikih, na primer Mednarodno varstvo človekovih pravic. Predavanja so v večini neobvezna, vaje pa obvezne. Glede predavanj bi priporočila, da se na začetku udeležite vseh in sami presodite, kako koristna so. Potrebno literaturo se da dobiti na sejmu literature. Za stare izpite je dobro vprašati starejše študente, sicer pa za to po navadi poskrbijo tutorji na posameznih smereh. Društev na fakulteti je zelo veliko. Sama sodelujem v društvu za mednarodne odnose Globallis in v novem društvu za človekove pravice in demokratizacijo Aequitas, katerega sem tudi soustanoviteljica.«

Lara MlakarLara Mlakar, program: UN Komunikologija – Medijske in komunikacijske študije
»Za fakulteto sem se odločila, saj so me vedno zanimali mediji in delo z njimi. Sprejemni izpiti niso potrebni, pomembne so le točke, ki jih pridobiš z maturo in uspeh v 3. in 4. letniku. V 1. letniku je urnik najbolj zahteven. Predmeti obsegajo veliko teorije, ki pa se z leti zmanjšuje. Najtežji predmet v 1. letniku je po mojem mnenju jezikovna kultura, predvsem zaradi izpita, ki zahteva veliko poglobljenega, teoretskega znanja. Sprotno delo zahtevajo seminarske naloge, eseji in raziskovalni načrti. Veliko izpitov lahko opraviš s kolokviji, za katere se je potrebno učiti sproti. Pri vedno več predmetih se prisotnost preverja, drugače naj bi bile obvezne le vaje. Kljub obveznostim ostane čas za študentsko delo in žure. Veliko sodelujem tudi v društvu ŠS PRSS (društvo za odnose z javnostmi). Prav tukaj sem pridobila ogromno praktičnega znanja in spoznala veliko študentov s podobnimi interesi. Vsem bodočim brucem sporočam, da naj vas ne skrbi, če še niste prepričani o smeri študija. V času izobraževanja lahko prečešete veliko različnih strok in lažje najdete pravo zase.«

Lana ZagoracLana Zagorac, program: UN Politologija – Javna politika in uprava
»Za FDV sem se odločila predvsem zaradi programa politologije, ki je izpolnil moja pričakovanja, čeprav je nekoliko preveč teoretičnega dela in premalo praktičnega. Osebno mi sprotno delo vzame maksimalno 20 minut na dan. Vaje in predavanja so po večini obvezne. Pred posameznim izpitom se učim 3–5 dni prej, odvisno od zahtevnosti izpita. Vse rabljene knjige lahko kupimo na sejmu literature v začetku vsakega semestra, tam sem porabila okoli 30 €. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa tako za delo, hobije in dodatne dejavnosti, pa tudi žuri so zelo dobri. Najtežji predmet za večino študentov je ekonomija v 1. letniku, verjetno zato, ker nima izrazito družboslovne plati. Meni najbolj zanimiv predmet je uvod v primerjalne politike v drugem letniku.«

Marija StojkovskaMarija Stojkovska, program: UN Komunikologija – Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
»Kot študentka iz tujine, sem se za faks odločila, ker je nekako ustrezal vsem mojim zanimanjem in predhodnim znanjem. Želela sem se usmeriti v marketing. FDV bi opisala kot študentom prijazen faks, kjer je večina zaposlenih pripravljenih pomagati. Teorijo lahko na veliko področjih povezuješ s prakso, predvsem, če se imaš možnost izraziti na kakšnem študentskem natečaju. Vaje so v večini obvezne, pri predavanjih pa je potrebna 80 % prisotnost. Kot eden izmed najtežjih predmetov na naši fakulteti je ekonomija, pri kateri je najbolj zahteven obseg snovi. Vse skripte in knjige sem dobila od starejših študentov, vendar obstaja portal ‘Zebra’ na katerem je objavljena potrebna literatura. Če dobro načrtuješ svoj čas, ostane dovolj prostora tudi za hobije in delo. Vse se da. Bodočim študentom svetujem, da redno hodijo na faks, se pridružijo kakšnemu društvu in se potrudijo pri predstavitvah. Moja izkušnja je zelo pozitivna, na koncu velja, da kolikor vložiš, toliko odneseš.«

Maruša Jakše, program: UN Komunikologija – medijske in komunikacijske študije
»Fakulteta za družbene vede je fakultetazame. Zanjo sem se odločila, ker me zanimajo mediji in komunikacije, resnično se ne vidim nikjer drugje. Obenem sem skozi leta študija na tej fakulteti postala bolj razgledana in mi o določenih temah ni več težko govoriti. Sprejemni izpiti za to smer sicer niso potrebni, kar se literature tiče, pa jo večino kupim na sejmu študijske literature. Najtežji predmeti na naši smeri so ekonomija, temelji medijev in komuniciranja in filozofija, katere naredi zahtevne predvsem obilica snovi. Dnevno za študij sicer porabim 1 uro, pred izpitom pa se začnem učiti vsaj 2 dneva prej. Prisotnost na predavanjih je obvezna skoraj vsepovsod, sicer je vsak predmet sestavljen iz predavanj in seminarja oziroma vaj, ki so bolj praktičen del, ni pa to praksa, te nimamo. Moja smer mi je všeč tudi zato, ker ostane dovolj prostega časa za delo, s čimer si nabiram izkušnje, obenem fakulteta podpira izmenjave in stike s tujino, kar je še dodaten plus.«

Lea Hrovat, program: Un Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanj
»Fakulteta za družbene vede je fakulteta za življenje, ki ponudi veliko izkušenj in kompetenc, s katerimi si pustiš odprta vrata. Dnevno delo se razlikuje, za izpite pa sama porabim od 3 do 7 dni. Najtežji predmeti so ekonomija, politologija, ekonomika organizacij in socialna in politična psihologija – vsi se pojavijo v 1. letniku. Najbolj ugodna možnost za nakup gradiva je sejem študijske literature, kjer se cene gibljejo od 5 do 10 evrov na skripto, sicer stari zapiski krožijo tudi prek interneta. Študij večinoma sestavlja teorija, prisotnost na predavanjih se po navadi preverja. Zaradi razumevanja snovi je super, če si prisoten pri ekonomskih predmetih. Prosti čas je odvisen od organizacije; sama sem zelo rada zaposlena, tako da delujem še v društvu in drugih dejavnostih, fakulteta organizira tudi izobraževanja, kot so delavnice Excela, kako napisati svoj CV in drugo. Super so tudi študentske zabave, na katerih se FDV-jevci še bolj povežemo.«

Kaya Kamenarič, program: UN Novinarstvo
»V času oddaje seminarskih nalog porabim za študij približno 2 uri dnevno, pred posameznim izpitom pa se učim 4–5 dni. Za večino študentov na fakulteti so najtežji predmeti teorije medijev in komuniciranja, ekonomija ter javno mnenje. Študijsko gradivo dobimo naloženo v študijskem portalu Zebra, za kar vsak na začetku leta odšteje 20 evrov. Večino zapiskov ter izpitov dobimo od tutorjev, ki jih objavijo na portalu FDVjevka. Veliko medsebojne pomoči si nudimo v društvu študentov novinarstva, kjer tudi sama sodelujem. V 3. in 4. letniku smo imeli 150 ur prakse pri medijski hiši. Po spremembi programa imajo sedaj študentje prakso samo v 3. letniku. Smo ena najbolj opremljenih fakultet v Ljubljani, študenti smo dobro povezani, profesorji so do nas odprti ter prijazni. Če ste radovedni in svoje znanje radi delite z drugimi, je študij novinarstva definitivno prava izbira za vas.«

Tadeja Kreč, program: UN Novinarstvo 
»Za študij novinarstva sem se odločila, ker mi je všeč novinarsko delo, in ker rada iščem in pripovedujem zgodbe ljudi. Študenti pri študiju dobimo dobre in pomembne teoretične osnove, ki so nujne za razumevanje družbe in našega dela. Hkrati pa teoretično znanje pri predmetih redno povezujemo s prakso. Nekateri predmeti so bolj teoretično naravnani od drugih, študenti novinarstva pa imamo tudi praktikume, katerih glavni namen je priprava novinarskih izdelkov, poleg tega imamo v 3. in 4. letniku tudi obvezno prakso v mediju, ki ga izberemo sami. Količina vloženega časa za učenje je odvisna od tega, kakšno oceno si želiš in koliko te predmet zanima. Določeni predmeti zahtevajo več sprotnega dela, na primer branja strokovnih člankov, priprave vprašanj, pri bolj praktičnih predmetih gre tudi za pisanje novinarskih besedil in skupinsko produkcijo radijskih in televizijskih prispevkov, pripraviti se je potrebno za marsikatere vaje.«

Lucija Pečlin, program: UN Mednarodni odnosi 
»Za to smer in za FDV sem se odločila, ker ponuja možnosti drugega udejstvovanja, izražanja mnenja posameznika, zanimive predmete, ki študentom bolje pomagajo razumeti družbo, v kateri živimo. Razmerje med teorijo in prakso je precej nagnjeno v prid teoriji, tudi na vajah pogosto obdelujemo snov, ki je nismo uspeli obdelati na predavanjih. Osebno so mi najbolj zanimivi predmeti mednarodni odnosi, temelji EU in pa temelji prava, na ta predavanja se splača hoditi, saj pomagajo pri razumevanju snovi. Najtežja predmeta sta po mojem mnenju v prvem letniku osnove znanstvenega pisanja in pa temelji ekonomije, prvi zato, ker zahteva veliko sprotnega dela, kar je lahko na začetku, ko še nisi utečen v faks, težavno. Ekonomija pa je težavna zaradi velikega obsega snovi in ker je treba zares razumeti snov. Pridobitev obveznih gradiv ni problem, prva dva tedna poteka sejem rabljene literature, tako da lahko veliko stvari dobiš po res ugodni ceni, skripte pa se da skopirati kar v bližji fotokopirnici.«

Matej Krmelj, program: UN Družboslovna informatika 
»Za ta študij sem se odločil, ker dobro združuje naravoslovje in družboslovje. Poleg tega ta študij omogoča zaposlitev na veliko področjih. Študij družboslovne informatike omogoči dobro združitev znanj informatike, statistike/analitike in družboslovja. Pri moji smeri študija mi je zelo všeč to, da je v četrtem letniku naša celotna generacija z redkimi izjemami že imela neko zaposlitev zraven študija. Nekateri so prek študentskega dela tudi že dobili redno zaposlitev. Možno je celo sodelovati na projektih, k jih izvajajo profesorji iz katedre. Iz vsakega letnika povabijo nekaj študentov k sodelovanju, kar zagotovo zelo pomaga pri razvoji kompetenc in znanj. Na seminarjih in vajah se velikokrat ukvarjamo tudi z realnimi problemi in raziskavami. To je potem v veliko pomoč pri kakršnemkoli delu izven fakultete. Meni osebno so bili najbolj zanimivi predmeti, kjer so se izvajale raziskave, ki smo jih izpeljali od začetka do konca. Tako smo dobili priložnost pridobivanja mnogih izkušenj.«

Jernej Makovec

Jernej Makovec, smer: UN Družboslovna informatika 
»Če si med predavanji skoncentriran, doma porabiš malo časa za učenje. Sproti se nikoli nisem učil, za učenje pa sem pred izpiti porabil le dva ali tri dni. Probleme mi je delal predmet statistika z računalniško analizo v 1. letniku. Eni predmetni so bolj družbeni, spet drugi bolj tehnični. Skripte in knjige sem za 20 evrov kupil na sejmu literature na fakulteti. Na tej smeri je več prakse, nekje 60 %. Super je, saj lahko izbiraš med številnimi izbirnimi predmeti, sam sem tako izbiral predmete, ki so bolj uporabni (programiranje, tržno raziskovanje). Ta smer ti sicer da precej širine, a je veliko predmetov neuporabnih, profesorji pa učijo teorije, ki so pogosto že zastarele. Profesorji radi nagradijo samoiniciativnost in proaktivost. Naučili se boste osnov programiranja, MS Excel ipd. FDV žuri so zelo pogosti in množično obiskani. Študij ti da nekje 20 % znanja, ostalo prinese lastna zavzetost in izkušnje, sam sem jih pridobil preko društva DID.«

Eva Kristina Filipčič

Eva Kristina Filipčič, smer: UN Tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo
»Na predavanja je fino hoditi, če imaš rad svoje zapiske. Učim se pred izpiti nekje 3 dni. Najtežji predmeti so ekonomija v 1. letniku in teorije medijev in komuniciranja v 2. Na naši fakulteti je zelo malo praktičnega dela in usposabljanja ter interaktivnega dela. Nekateri predmeti so zelo zanimivi, kot npr. antropologija in kulturna sociologija. Ob tem študiju ti ostane veliko prostega časa, ki ga je pametno izkoristiti za prakso oz. konkretno delo v marketingu, PR, organizaciji, saj je ponudb in društev precej in lahko potem v praksi spoznaš, kako izgleda delo na tem področju. Pozitivna plat naše fakultete je zagotovo velika priložnost študijske izmenjave, ki je lahko tudi izven Evrope in jo toplo priporočam vsakomur. Na FDV-ju delujejo številna društva študentov, ki organizirajo predavanja, okrogle mize, delavnice, ki se jih lahko udeležiš ali pa tudi pomagaš snovati.«

Kaja Kocjan, smer: UN Kulturologija
»Vsakega dneva ni treba nameniti študiju, saj je tudi predavanj in vaj malo, pred izpiti pa si je fino vzeti v povprečju teden dni dela za posamezen izpit. Med najtežje predmete naše smeri sodi kulturna antropologija in statistika, ki je pač matematičen predmet. Največ zapiskov se dobi prek maila od višjih letnikov in se vsi učimo iz tega, saj je najbolj enostavno. Pri kulturologiji ni direktne prakse, ampak gre bolj za delanje nekih raziskav, seminarskih nalog, kjer se v veliki meri pokaže samoiniciativnost in možnost poglabljanja v specifike problema. Predmeti na naši fakulteti znajo biti zelo zanimivi, tudi profesorji znajo snov podati na kvaliteten način, pogosto pa spodbujajo tudi debato. Profesorji spodbujajo, da razvijaš svoje projekte, aktivno deluje tudi študentsko društvo Kult.co, v katerem lahko pomagaš soustvarjati filmske, literarne večere, žure, piknike, ekskurzije.«

Urška Munda

Urška Munda, smer: UN Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
»Študij mi vzame kar do šest ur dnevno, saj je veliko branja, izdelovanja nalog in učenja. V 1. letniku je najtežji predmet ekonomija zaradi razumevanja snovi, v 3. letniku sta najtežja javno mnenje ter teorija medijev in komuniciranje, razlog je obsežna literatura in težka izpitna vprašanja. Meni je bil najbolj zanimiv predmet statistika zaradi raziskovanja in računanja. Za nakup učne literature svetujem sejem v oktobru, rabljene knjige kupujem preko spleta, skripte pa v fotokopirnici. Svetujem tudi prisotnost na predavanjih, saj profesorji poudarijo poznavanje določene snovi in je tako učenje dosti lažje. Zanima me oglaševanje in ustvarjanje oglasov, zato mi je ta študij še toliko bolj v veselje, je pa zagotovo slabost, ker je veliko preveč teorije. Prosti čas imam bolj med vikendi, delo poleg študija pa ni možno, ker mi časovno ne znese.«

Deina Meglič

Deina Meglič, smer: UN Evropske študije – družboslovni vidiki
»Ker smer ob koncu študija ne zahteva diplomskega dela, je med študijem velik poudarek na seminarskih nalogah in esejih, ki jih je ob začetku študija več kot ob koncu. Ker je to študij, katerega snov se s sprotnimi političnimi dogodki (pakti, konvencijami, pogodbami itd.) spreminja iz leta v leto, so tudi skripte skoraj vsako leto nove. To se dobi v FDV-knjigarni ali fotokopirnici zraven fakultete. Prav tako imamo vsako leto tudi sejem rabljen literature. V višjih letnikih je malo skript in je večina gradiva, ki temelji na člankih, na internetu ali v spletni knjižnici FDV. Pri moji smeri gre za poglobljeno znanje o vseh družboslovnih stvareh, saj pri družboslovju, posebno politični smeri, nikoli ne veš dovolj. Pozitivne stvari so znanje: (hitrega) strokovnega pisanja, relevantnega iskanja virov, nastopanja, razmišljanja in jezikov. Pri veliko predmetih je možnost opravljanja kolokvija, ki ga lahko ponavljaš le enkrat.«

Neža Kričaj, smer: UN Analitska sociologija
»Fakulteta za družbene vede je fakulteta z različnimi programi, za ljudi, ki se zavedajo, da je družbena situacija pomembna in da jo hkrati sami ustvarjamo. Dnevno za študij porabim približno dve uri časa, za pisanje sprotnih domačih nalog in seminarskih nalog. Pri vsakem predmetu je malo drugače, ponavadi pa obsega končna ocena seminarsko delo/nalogo in kolokvije ali izpit. Pred posameznim izpitom je potrebno postopno učenje vsaj en teden prej, vsak dan vsaj dve uri. Seveda je odvisno, koliko truda vložiš, in to se potem pozna tudi na ocenah. Strokovni sociološki predmeti so najtežji v 1. letniku, kasneje pa je vedno lažje, saj študentje postopoma pridobivamo sociološko znanje in imaginacijo. Učno gradivo lahko dobimo v knjižnici, skripte v fotokopirnici oziroma na sejmu rabljenih gradiv, ki se odvija v začetnih tednih. Vseeno pa priporočam dobro udeležbo na predavanjih in pa izdelavo svojih sprotnih zapiskov, saj od tega odneseš največ. Razmerje med teorijo in prakso še vedno ni takšno, kot bi si želeli, vendar je vedno več tudi praktičnih pristopov in praktičnih vaj, vsaj pri predmetih, ki to omogočajo oziroma so bolj praktično naravnani. Pri študiju ostane ravno prav prostega časa za obštudijske dejavnosti, športne aktivnosti in društvena udejstvovanja v društvu SocioKlub ter druženja s prijatelji, sošolci, profesorji.«

Katja Krušec

Katja Krušec, smer: UN Mednarodni odnosi
»Z izborom fakultete sem zelo zadovoljna, saj mi nudi zares veliko znanja. Sprejemnih izpitov za vpis ni, je pa potrebnega veliko truda in discipline, saj je treba vsakodnevno narediti kakšen pisni izdelek na temo aktualnega dogajanja. Najtežja predmeta prvega letnika sta mednarodni odnosi in osnove znanstvenega pisanja. Meni daleč najbolj zanimiv predmet je bil struktura mednarodne skupnosti, saj združuje teorijo in prakso aktualnih problemov. Gradivo lahko dobimo v fotokopirnici pod fakulteto, na spletu, največ pa si ga solidarno podelimo kar študenti med seboj. Prednosti so poleg znanja še odlični odnosi tako med nami, študenti, kot tudi s profesorji. Čez teden mi ostane nekje 12–14 ur prostega časa, tako poleg študija ne morem še nekje delati.«

Tjaša Cvetkovič

Tjaša Cvetkovič, smer: UN Novinarstvo
»Pred izpitom se učim kakšen teden, imamo pa skoraj vsak teden dodatne zadolžitve (povzetki, seminarske naloge). V 1. letniku mi je bila najtežja ekonomija, ker me to področje ne zanima. Učno gradivo kupim na začetku leta v fotokopirnici pod fakulteto, na letnik pa zapravim nekje 100 evrov. Premalo je prakse. Najbolj zanimiv predmet mi je bil televizijski praktikum, ki smo ga izvedli v zato namenjeni multimedijski učilnici. Prostega časa mi ne ostane dosti, ker poleg študija tudi delam.«

Asja_FabjanAsja Fabjan, smer: UN Sociologija – kadrovski menedžment
»Poleg študija imam kar precej časa za obštudijske dejavnosti ali delo. Sama se na izpit pripravljam nekje 4 dni, le seminarske naloge je treba delati sproti, saj so nekatere pogoj za pristop k izpitu. Med težjima predmetoma v 1. letniku sta ekonomija in statistika, meni najbolj zanimiva pa je bila antropologija. Za nakup učnega gradiva priporočam vsakoletne sejme na začetku leta, drugače pa menim, da so dovolj fotokopije določenega gradiva, ki so dostopne v fotokopirnici pod fakulteto. Praksa je v četrtem letniku, prisotnost na vajah pa je 80%. Vsaka smer na fakulteti organizira svoj žur, tako da je priložnosti za zabavo res veliko.«

Nenad_StuparNenad Stupar, smer: UN Družboslovna informatika 
»Za študij porabim do tri ure dnevno, saj moramo izdelati veliko seminarskih nalog za skoraj vsak predmet. V 1. letniku sta najtežja statistika, ker je potrebno veliko učenja, in metode družboslovnega raziskovanja. Učno gradivo dobim v knjižnici, na sejmu ali pa od sošolcev. V tretjem letniku je kar 300 ur prakse v podjetjih, ki ponujajo delo za študente, a ni plačano. Prednosti so dobra družba, slabosti pa vse to dodatno delo (seminarske, eseji). Prostega časa ostane kar nekaj, če delaš sproti. Na fakulteti so dobri žuri, kar pa zadeva študentsko delo, ga v 1. letniku odsvetujem.«

Tjaša Blažko

Tjaša Blaško, smer: UN Novinarstvo
»Naša fakulteta ponuja veliko možnosti – veliko izbirnih predmetov, sodelovanje v različnih društvih, dejavnostih, na okroglih mizah, gostujoča predavanja, odlično pa je tudi sodelovanje s tujimi univerzami. Večino predmetov na naši smeri je za obisk obveznih. V 1. letniku sta najtežja predmeta socialna in politična antropologija ter temelji ekonomije, kasneje pa statistika ter teorije medijev in komuniciranja. Dnevno porabim za študij približno dve uri, pred posameznim izpitom pa se učim približno en teden. Večinoma se učim iz knjig, skript in zapiskov, ki jih dobim na forumu, sejmu rabljenih knjig ali pa od starejših kolegov. Meni je najbolj zanimiv predmet praktikum, ker pokaže, kako naš poklic poteka v praksi in tudi študenti sami izkusimo, kako poteka novinarsko delo. Ob vseh obveznostih mi ostane dovolj prostega časa.«

Število točk potrebnih za vpis

20182019202020212022
Družboslovna informatikabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Komunikologija – medijske in komunikacijske študije63omejitev na 2. in 3. želji 68omejitev na 2. in 3. želji 74,565,7560,5
Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
6873778077
Kulturologija – študije kultur in ustvarjalnosti (prej: Kulturologija)brez omejitvebrez omejitveomejitev na 2. in 3. želji 56,5omejitev na 2. in 3. želji 54brez omejitve
Mednarodni odnosi8080,580,578,7580
Novinarstvo725464,5brez omejitveomejitev na 2. in 3. želji 51
Politologija – študije politike in države brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Politologija – javne politike in upravabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Obramboslovje (prej: Politologija – Obramboslovje)brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve, omejitev na 2. in 3. želji 50brez omejitve
Sociologijabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Sociologija – Kadrovski managementbrez omejitve60omejitev na 2. in 3. želji 64,5omejitev na 2. in 3. želji 64,5omejitev na 2. in 3. želji 58

 

KOMENTARJI

  1. FDV je dobra fakulteta, kjer se naučiš veliko novega in začneš videti svet skozi drugačne oči, saj ugotoviš, da je celotna družba med seboj povezana. Na nobeno stvar ne gledaš več le z enega vidika, temveč te vedno zanimajo vzroki in posledice. Na FDV sem se vpisala zaradi zanimanja za medije (smer MKŠ) in mi vpisa ni žal. Določeni predmeti so bili težki, kjer se je bilo treba učiti cel mesec, druge pa se je lahko opravilo npr. z daljšo seminarsko nalogo in sprotnimi obveznostmi. FDV je znan tudi po sprotnem delu, saj se zelo veliko dela že med samim semestrom. To delo pa ni vedno nujno povezano s končnim izpitom, temveč je lahko tudi ločeno. Meni najljubši predmet mi je bil Potrošna kultura, največ učenja pa je pri Javnem mnenju in Teorije medijev in komuniciranja. Smer priporočam vsem, ki jih zanimajo mediji in se bi radi vedeli kako delujejo, kako oblikujejo družbo in kako močen vpliv imajo na naš vsak dan.

PUSTITE KOMENTAR