Domov Fakulteta za družbene vede

Fakulteta za družbene vede

Fakulteta za družbene vede ni samo študij, ampak je veliko več. Je način življenja

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 5 Kardeljeva ploščad, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: Nela Babić
Funkcija: vodja študentskega referata
Uradne ure: vsak dan 10:00 - 12:00
Mail: [email protected]
Telefon: 01/580 51 00
Spletna stran: http://www.fdv.uni-lj.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 13
Št. podiplomskih programov: 15

“Fakulteta za družbene vede – FDV ni samo študij, ampak je veliko več. Je način življenja. ki bo za vedno spremenil tvoj pogled na svet in odklenil vrata do razumevanja sveta človeškega življenja. Če si iz pravega testa, se nam pridruži! Veseli te bomo …”


Dodiplomski programi:

  • Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
  • Kulturologija – študije kultur in ustvarjalnosti
  • Novinarstvo
  • Politologija – študije politike in države
  • Sociologija
  • Sociologija – kadrovski management
  • Komunikologija – medijske in komunikacijske študije
  • Mednarodni odnosi
  • Družboslovna informatika
  • Obramboslovje
  • Politologija – javne politike in uprava

Podiplomski programi:

  • Družboslovna informatika
  • Etnične študije
  • Evropske študije
  • Komunikologija
  • Kulturologija
  • Mednarodni odnosi
  • Novinarske študije
  • Obramboslovje
  • Odnosi z javnostmi
  • Politologija – analiza politik in javna uprava
  • Politologija – politična teorija
  • Sociologija
  • Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja
  • Strateško tržno komuniciranje
  • Svetovne študije

Vpisni pogoji

V študijskem letu 2019/2020 bo Fakulteta za družbene vede že drugo leto razpisala prenovljene 3-letne programe.

KOMUNIKOLOGIJA – TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI, KULTUROLOGIJA – ŠTUDIJE KULTUR IN USTVARJALNOSTI, NOVINARSTVO, POLITOLOGIJA – ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE, SOCIOLOGIJA, SOCIOLOGIJA – KADROVSKI MENEDŽMENT

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne

KOMUNIKOLOGIJA – MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku, 10 % uspeh pri tujem jeziku pri splošni maturi, 10 % uspeh pri enem od družboslovnih ali humanističnih predmetov (filozofija, psihologija, sociologija, umetnostna zgodovina ali zgodovina) pri splošni maturi.
Izredni študij: ne

MEDNARODNI ODNOSI
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošna matura in 50 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA, OBRAMBOSLOVJE, POLITOLOGIJA – JAVNE POLITIKE IN UPRAVA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za tiste, ki imajo splošno maturo: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku, za tiste, ki imajo poklicno maturo in maturitetni predmet pa: splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk) in uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Izredni študij: ne

Zaposlitev (za vse zgoraj navedene programe): zavodi za socialno politiko in socialni razvoj, urbanistični zavodi, ministrstva, znanstveno-raziskovalni organi, kadrovske službe, izobraževanje, svetovanje v parlamentu ali vladi, kulturna animacija, trženje, tržno komuniciranje, oglaševanje, medijsko planiranje, novinarstvo, organizacijske enote odgovorne za informativni vidik dela: državna in lokalna samouprava, javni sektor (šolstvo, zdravstvo …), javne službe (pošta, komunala …), ostali neprofitni sektor (društva, združenja …), statistični uradi, oddelki za statistične analize v organizacija, delo, povezano z anketiranjem, analitična in informacijska podpora v podjetniškem sektorju.

 

Mnenja študentov FDV

Maruša Jakše, program: Komunikologija – medijske in komunikacijske študije, 3. letnik
»Fakulteta za družbene vede je fakultetazame. Zanjo sem se odločila, ker me zanimajo mediji in komunikacije, resnično se ne vidim nikjer drugje. Obenem sem skozi leta študija na tej fakulteti postala bolj razgledana in mi o določenih temah ni več težko govoriti. Sprejemni izpiti za to smer sicer niso potrebni, kar se literature tiče, pa jo večino kupim na sejmu študijske literature. Najtežji predmeti na naši smeri so ekonomija, temelji medijev in komuniciranja in filozofija, katere naredi zahtevne predvsem obilica snovi. Dnevno za študij sicer porabim 1 uro, pred izpitom pa se začnem učiti vsaj 2 dneva prej. Prisotnost na predavanjih je obvezna skoraj vsepovsod, sicer je vsak predmet sestavljen iz predavanj in seminarja oziroma vaj, ki so bolj praktičen del, ni pa to praksa, te nimamo. Moja smer mi je všeč tudi zato, ker ostane dovolj prostega časa za delo, s čimer si nabiram izkušnje, obenem fakulteta podpira izmenjave in stike s tujino, kar je še dodaten plus.«

Lea Hrovat, program: Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanj, 3. letnik
»Fakulteta za družbene vede je fakulteta za življenje, ki ponudi veliko izkušenj in kompetenc, s katerimi si pustiš odprta vrata. Dnevno delo se razlikuje, za izpite pa sama porabim od 3 do 7 dni. Najtežji predmeti so ekonomija, politologija, ekonomika organizacij in socialna in politična psihologija – vsi se pojavijo v 1. letniku. Najbolj ugodna možnost za nakup gradiva je sejem študijske literature, kjer se cene gibljejo od 5 do 10 evrov na skripto, sicer stari zapiski krožijo tudi prek interneta. Študij večinoma sestavlja teorija, prisotnost na predavanjih se po navadi preverja. Zaradi razumevanja snovi je super, če si prisoten pri ekonomskih predmetih. Prosti čas je odvisen od organizacije; sama sem zelo rada zaposlena, tako da delujem še v društvu in drugih dejavnostih, fakulteta organizira tudi izobraževanja, kot so delavnice Excela, kako napisati svoj CV in drugo. Super so tudi študentske zabave, na katerih se FDV-jevci še bolj povežemo.«

Kaya Kamenarič, program: Novinarstvo, 4.letnik
»V času oddaje seminarskih nalog porabim za študij približno 2 uri dnevno, pred posameznim izpitom pa se učim 4–5 dni. Za večino študentov na fakulteti so najtežji predmeti teorije medijev in komuniciranja, ekonomija ter javno mnenje. Študijsko gradivo dobimo naloženo v študijskem portalu Zebra, za kar vsak na začetku leta odšteje 20 evrov. Večino zapiskov ter izpitov dobimo od tutorjev, ki jih objavijo na portalu FDVjevka. Veliko medsebojne pomoči si nudimo v društvu študentov novinarstva, kjer tudi sama sodelujem. V 3. in 4. letniku smo imeli 150 ur prakse pri medijski hiši. Po spremembi programa imajo sedaj študentje prakso samo v 3. letniku. Smo ena najbolj opremljenih fakultet v Ljubljani, študenti smo dobro povezani, profesorji so do nas odprti ter prijazni. Če ste radovedni in svoje znanje radi delite z drugimi, je študij novinarstva definitivno prava izbira za vas.«

Tadeja Kreč, program: Novinarstvo UN
»Za študij novinarstva sem se odločila, ker mi je všeč novinarsko delo, in ker rada iščem in pripovedujem zgodbe ljudi. Študenti pri študiju dobimo dobre in pomembne teoretične osnove, ki so nujne za razumevanje družbe in našega dela. Hkrati pa teoretično znanje pri predmetih redno povezujemo s prakso. Nekateri predmeti so bolj teoretično naravnani od drugih, študenti novinarstva pa imamo tudi praktikume, katerih glavni namen je priprava novinarskih izdelkov, poleg tega imamo v 3. in 4. letniku tudi obvezno prakso v mediju, ki ga izberemo sami. Količina vloženega časa za učenje je odvisna od tega, kakšno oceno si želiš in koliko te predmet zanima. Določeni predmeti zahtevajo več sprotnega dela, na primer branja strokovnih člankov, priprave vprašanj, pri bolj praktičnih predmetih gre tudi za pisanje novinarskih besedil in skupinsko produkcijo radijskih in televizijskih prispevkov, pripraviti se je potrebno za marsikatere vaje.«

Lucija Pečlin, program: Mednarodni odnosi UN
»Za to smer in za FDV sem se odločila, ker ponuja možnosti drugega udejstvovanja, izražanja mnenja posameznika, zanimive predmete, ki študentom bolje pomagajo razumeti družbo, v kateri živimo. Razmerje med teorijo in prakso je precej nagnjeno v prid teoriji, tudi na vajah pogosto obdelujemo snov, ki je nismo uspeli obdelati na predavanjih. Osebno so mi najbolj zanimivi predmeti mednarodni odnosi, temelji EU in pa temelji prava, na ta predavanja se splača hoditi, saj pomagajo pri razumevanju snovi. Najtežja predmeta sta po mojem mnenju v prvem letniku osnove znanstvenega pisanja in pa temelji ekonomije, prvi zato, ker zahteva veliko sprotnega dela, kar je lahko na začetku, ko še nisi utečen v faks, težavno. Ekonomija pa je težavna zaradi velikega obsega snovi in ker je treba zares razumeti snov. Pridobitev obveznih gradiv ni problem, prva dva tedna poteka sejem rabljene literature, tako da lahko veliko stvari dobiš po res ugodni ceni, skripte pa se da skopirati kar v bližji fotokopirnici.«

Matej Krmelj, program: Družboslovna informatika UN
»Za ta študij sem se odločil, ker dobro združuje naravoslovje in družboslovje. Poleg tega ta študij omogoča zaposlitev na veliko področjih. Študij družboslovne informatike omogoči dobro združitev znanj informatike, statistike/analitike in družboslovja. Pri moji smeri študija mi je zelo všeč to, da je v četrtem letniku naša celotna generacija z redkimi izjemami že imela neko zaposlitev zraven študija. Nekateri so prek študentskega dela tudi že dobili redno zaposlitev. Možno je celo sodelovati na projektih, k jih izvajajo profesorji iz katedre. Iz vsakega letnika povabijo nekaj študentov k sodelovanju, kar zagotovo zelo pomaga pri razvoji kompetenc in znanj. Na seminarjih in vajah se velikokrat ukvarjamo tudi z realnimi problemi in raziskavami. To je potem v veliko pomoč pri kakršnemkoli delu izven fakultete. Meni osebno so bili najbolj zanimivi predmeti, kjer so se izvajale raziskave, ki smo jih izpeljali od začetka do konca. Tako smo dobili priložnost pridobivanja mnogih izkušenj.«

Jernej Makovec

Jernej Makovec, smer: Družboslovna informatika UN
»Če si med predavanji skoncentriran, doma porabiš malo časa za učenje. Sproti se nikoli nisem učil, za učenje pa sem pred izpiti porabil le dva ali tri dni. Probleme mi je delal predmet statistika z računalniško analizo v 1. letniku. Eni predmetni so bolj družbeni, spet drugi bolj tehnični. Skripte in knjige sem za 20 evrov kupil na sejmu literature na fakulteti. Na tej smeri je več prakse, nekje 60 %. Super je, saj lahko izbiraš med številnimi izbirnimi predmeti, sam sem tako izbiral predmete, ki so bolj uporabni (programiranje, tržno raziskovanje). Ta smer ti sicer da precej širine, a je veliko predmetov neuporabnih, profesorji pa učijo teorije, ki so pogosto že zastarele. Profesorji radi nagradijo samoiniciativnost in proaktivost. Naučili se boste osnov programiranja, MS Excel ipd. FDV žuri so zelo pogosti in množično obiskani. Študij ti da nekje 20 % znanja, ostalo prinese lastna zavzetost in izkušnje, sam sem jih pridobil preko društva DID.«

Eva Kristina Filipčič

Eva Kristina Filipčič, smer: Tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo
»Na predavanja je fino hoditi, če imaš rad svoje zapiske. Učim se pred izpiti nekje 3 dni. Najtežji predmeti so ekonomija v 1. letniku in teorije medijev in komuniciranja v 2. Na naši fakulteti je zelo malo praktičnega dela in usposabljanja ter interaktivnega dela. Nekateri predmeti so zelo zanimivi, kot npr. antropologija in kulturna sociologija. Ob tem študiju ti ostane veliko prostega časa, ki ga je pametno izkoristiti za prakso oz. konkretno delo v marketingu, PR, organizaciji, saj je ponudb in društev precej in lahko potem v praksi spoznaš, kako izgleda delo na tem področju. Pozitivna plat naše fakultete je zagotovo velika priložnost študijske izmenjave, ki je lahko tudi izven Evrope in jo toplo priporočam vsakomur. Na FDV-ju delujejo številna društva študentov, ki organizirajo predavanja, okrogle mize, delavnice, ki se jih lahko udeležiš ali pa tudi pomagaš snovati.«

Kaja Kocjan, smer: Kulturologija
»Vsakega dneva ni treba nameniti študiju, saj je tudi predavanj in vaj malo, pred izpiti pa si je fino vzeti v povprečju teden dni dela za posamezen izpit. Med najtežje predmete naše smeri sodi kulturna antropologija in statistika, ki je pač matematičen predmet. Največ zapiskov se dobi prek maila od višjih letnikov in se vsi učimo iz tega, saj je najbolj enostavno. Pri kulturologiji ni direktne prakse, ampak gre bolj za delanje nekih raziskav, seminarskih nalog, kjer se v veliki meri pokaže samoiniciativnost in možnost poglabljanja v specifike problema. Predmeti na naši fakulteti znajo biti zelo zanimivi, tudi profesorji znajo snov podati na kvaliteten način, pogosto pa spodbujajo tudi debato. Profesorji spodbujajo, da razvijaš svoje projekte, aktivno deluje tudi študentsko društvo Kult.co, v katerem lahko pomagaš soustvarjati filmske, literarne večere, žure, piknike, ekskurzije.«

Urška Munda

Urška Munda, Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
»Študij mi vzame kar do šest ur dnevno, saj je veliko branja, izdelovanja nalog in učenja. V 1. letniku je najtežji predmet ekonomija zaradi razumevanja snovi, v 3. letniku sta najtežja javno mnenje ter teorija medijev in komuniciranje, razlog je obsežna literatura in težka izpitna vprašanja. Meni je bil najbolj zanimiv predmet statistika zaradi raziskovanja in računanja. Za nakup učne literature svetujem sejem v oktobru, rabljene knjige kupujem preko spleta, skripte pa v fotokopirnici. Svetujem tudi prisotnost na predavanjih, saj profesorji poudarijo poznavanje določene snovi in je tako učenje dosti lažje. Zanima me oglaševanje in ustvarjanje oglasov, zato mi je ta študij še toliko bolj v veselje, je pa zagotovo slabost, ker je veliko preveč teorije. Prosti čas imam bolj med vikendi, delo poleg študija pa ni možno, ker mi časovno ne znese.«

Deina Meglič

Deina Meglič, smer: Evropske študije – družboslovni vidiki
»Ker smer ob koncu študija ne zahteva diplomskega dela, je med študijem velik poudarek na seminarskih nalogah in esejih, ki jih je ob začetku študija več kot ob koncu. Ker je to študij, katerega snov se s sprotnimi političnimi dogodki (pakti, konvencijami, pogodbami itd.) spreminja iz leta v leto, so tudi skripte skoraj vsako leto nove. To se dobi v FDV-knjigarni ali fotokopirnici zraven fakultete. Prav tako imamo vsako leto tudi sejem rabljen literature. V višjih letnikih je malo skript in je večina gradiva, ki temelji na člankih, na internetu ali v spletni knjižnici FDV. Pri moji smeri gre za poglobljeno znanje o vseh družboslovnih stvareh, saj pri družboslovju, posebno politični smeri, nikoli ne veš dovolj. Pozitivne stvari so znanje: (hitrega) strokovnega pisanja, relevantnega iskanja virov, nastopanja, razmišljanja in jezikov. Pri veliko predmetih je možnost opravljanja kolokvija, ki ga lahko ponavljaš le enkrat.«

Neža Kričaj, smer: Analitska sociologija
»Fakulteta za družbene vede je fakulteta z različnimi programi, za ljudi, ki se zavedajo, da je družbena situacija pomembna in da jo hkrati sami ustvarjamo. Dnevno za študij porabim približno dve uri časa, za pisanje sprotnih domačih nalog in seminarskih nalog. Pri vsakem predmetu je malo drugače, ponavadi pa obsega končna ocena seminarsko delo/nalogo in kolokvije ali izpit. Pred posameznim izpitom je potrebno postopno učenje vsaj en teden prej, vsak dan vsaj dve uri. Seveda je odvisno, koliko truda vložiš, in to se potem pozna tudi na ocenah. Strokovni sociološki predmeti so najtežji v 1. letniku, kasneje pa je vedno lažje, saj študentje postopoma pridobivamo sociološko znanje in imaginacijo. Učno gradivo lahko dobimo v knjižnici, skripte v fotokopirnici oziroma na sejmu rabljenih gradiv, ki se odvija v začetnih tednih. Vseeno pa priporočam dobro udeležbo na predavanjih in pa izdelavo svojih sprotnih zapiskov, saj od tega odneseš največ. Razmerje med teorijo in prakso še vedno ni takšno, kot bi si želeli, vendar je vedno več tudi praktičnih pristopov in praktičnih vaj, vsaj pri predmetih, ki to omogočajo oziroma so bolj praktično naravnani. Pri študiju ostane ravno prav prostega časa za obštudijske dejavnosti, športne aktivnosti in društvena udejstvovanja v društvu SocioKlub ter druženja s prijatelji, sošolci, profesorji.«

Katja Krušec

Katja Krušec, smer: Mednarodni odnosi
»Z izborom fakultete sem zelo zadovoljna, saj mi nudi zares veliko znanja. Sprejemnih izpitov za vpis ni, je pa potrebnega veliko truda in discipline, saj je treba vsakodnevno narediti kakšen pisni izdelek na temo aktualnega dogajanja. Najtežja predmeta prvega letnika sta mednarodni odnosi in osnove znanstvenega pisanja. Meni daleč najbolj zanimiv predmet je bil struktura mednarodne skupnosti, saj združuje teorijo in prakso aktualnih problemov. Gradivo lahko dobimo v fotokopirnici pod fakulteto, na spletu, največ pa si ga solidarno podelimo kar študenti med seboj. Prednosti so poleg znanja še odlični odnosi tako med nami, študenti, kot tudi s profesorji. Čez teden mi ostane nekje 12–14 ur prostega časa, tako poleg študija ne morem še nekje delati.«

Tjaša Cvetkovič

Tjaša Cvetkovič, smer: Novinarstvo
»Pred izpitom se učim kakšen teden, imamo pa skoraj vsak teden dodatne zadolžitve (povzetki, seminarske naloge). V 1. letniku mi je bila najtežja ekonomija, ker me to področje ne zanima. Učno gradivo kupim na začetku leta v fotokopirnici pod fakulteto, na letnik pa zapravim nekje 100 evrov. Premalo je prakse. Najbolj zanimiv predmet mi je bil televizijski praktikum, ki smo ga izvedli v zato namenjeni multimedijski učilnici. Prostega časa mi ne ostane dosti, ker poleg študija tudi delam.«

Asja_FabjanAsja Fabjan, smer: Sociologija – kadrovski menedžment
»Poleg študija imam kar precej časa za obštudijske dejavnosti ali delo. Sama se na izpit pripravljam nekje 4 dni, le seminarske naloge je treba delati sproti, saj so nekatere pogoj za pristop k izpitu. Med težjima predmetoma v 1. letniku sta ekonomija in statistika, meni najbolj zanimiva pa je bila antropologija. Za nakup učnega gradiva priporočam vsakoletne sejme na začetku leta, drugače pa menim, da so dovolj fotokopije določenega gradiva, ki so dostopne v fotokopirnici pod fakulteto. Praksa je v četrtem letniku, prisotnost na vajah pa je 80%. Vsaka smer na fakulteti organizira svoj žur, tako da je priložnosti za zabavo res veliko.«

Nenad_StuparNenad Stupar, Družboslovna informatika VS
»Za študij porabim do tri ure dnevno, saj moramo izdelati veliko seminarskih nalog za skoraj vsak predmet. V 1. letniku sta najtežja statistika, ker je potrebno veliko učenja, in metode družboslovnega raziskovanja. Učno gradivo dobim v knjižnici, na sejmu ali pa od sošolcev. V tretjem letniku je kar 300 ur prakse v podjetjih, ki ponujajo delo za študente, a ni plačano. Prednosti so dobra družba, slabosti pa vse to dodatno delo (seminarske, eseji). Prostega časa ostane kar nekaj, če delaš sproti. Na fakulteti so dobri žuri, kar pa zadeva študentsko delo, ga v 1. letniku odsvetujem.«

Tjaša Blažko

Tjaša Blaško, smer: Novinarstvo
»Naša fakulteta ponuja veliko možnosti – veliko izbirnih predmetov, sodelovanje v različnih društvih, dejavnostih, na okroglih mizah, gostujoča predavanja, odlično pa je tudi sodelovanje s tujimi univerzami. Večino predmetov na naši smeri je za obisk obveznih. V 1. letniku sta najtežja predmeta socialna in politična antropologija ter temelji ekonomije, kasneje pa statistika ter teorije medijev in komuniciranja. Dnevno porabim za študij približno dve uri, pred posameznim izpitom pa se učim približno en teden. Večinoma se učim iz knjig, skript in zapiskov, ki jih dobim na forumu, sejmu rabljenih knjig ali pa od starejših kolegov. Meni je najbolj zanimiv predmet praktikum, ker pokaže, kako naš poklic poteka v praksi in tudi študenti sami izkusimo, kako poteka novinarsko delo. Ob vseh obveznostih mi ostane dovolj prostega časa.«

Število točk potrebnih za vpis

2015 2016 2017 2018
Analitska sociologija brez omejitve brez omejitve brez omejitve /
Družboslovna informatika brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Družboslovna informatika VS 67 brez omejitve brez omejitve /
Evropske študije – družboslovni vidiki brez omejitve brez omejitve brez omejitve /
Komunikologija – medijske in komunikacijske študije 64,5 66 65 63
Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
74 72 71 68
Kulturologija – študije kultur in ustvarjalnosti (prej: Kulturologija) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Mednarodni odnosi 77 74 76 80
Novinarstvo 74 71 70 72
Politologija – Študije politike in države brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Politologija – Študije demokracije in upravljanja
brez omejitve brez omejitve brez omejitve /
Politologija – javne politike in uprava  brez omejitve
Obramboslovje (prej: Politologija – Obramboslovje) brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Sociologija brez omejitve
Sociologija – Kadrovski managemnt brez omejitve
Sociologija – Upravljanje organizacij, človeških virov in znanja
brez omejitve brez omejitve brez omejitve /

KOMENTARJI

  1. FDV je dobra fakulteta, kjer se naučiš veliko novega in začneš videti svet skozi drugačne oči, saj ugotoviš, da je celotna družba med seboj povezana. Na nobeno stvar ne gledaš več le z enega vidika, temveč te vedno zanimajo vzroki in posledice. Na FDV sem se vpisala zaradi zanimanja za medije (smer MKŠ) in mi vpisa ni žal. Določeni predmeti so bili težki, kjer se je bilo treba učiti cel mesec, druge pa se je lahko opravilo npr. z daljšo seminarsko nalogo in sprotnimi obveznostmi. FDV je znan tudi po sprotnem delu, saj se zelo veliko dela že med samim semestrom. To delo pa ni vedno nujno povezano s končnim izpitom, temveč je lahko tudi ločeno. Meni najljubši predmet mi je bil Potrošna kultura, največ učenja pa je pri Javnem mnenju in Teorije medijev in komuniciranja. Smer priporočam vsem, ki jih zanimajo mediji in se bi radi vedeli kako delujejo, kako oblikujejo družbo in kako močen vpliv imajo na naš vsak dan.

PUSTITE KOMENTAR