Dodiplomski program:
- Arhitektura (enoviti magistrski študijski program, 5 let)
- Urbanizem (3 leta)
Vpisni pogoji in mnenja študentov
ENOVITI MAGISTRSKI PROGRAM II. STOPNJE (5 let): ARHITEKTURA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 75 % preizkus sposobnosti, 12,5 % splošni uspeh pri maturi in 12,5 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo (opravljen izpit iz maturitetnega predmeta matematika oziroma tujega jezika, če je kandidat matematiko že opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 75 % preizkus sposobnosti, 12,5 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 12,5 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Preizkus sposobnosti za študij lahko kandidat opravlja le enkrat v tekočem razpisnem postopku in velja le za tekoče leto.
Izredni študij: da, šolnina za leto 2021/2022 znaša 3.000 €.
Strokovni naslov: magister inženir arhitekture, magistrica inženirka arhitekture
Zaposlitev: projektantske organizacije, gradbena podjetja, urbanistični zavodi, inšpektorati, industrija.
Klemen Kranjec, program: EM Arhitektura, absolvent
»Za vpis na študij arhitekture je potrebno opraviti sprejemne izpite, ki predstavljajo 80 % vpisnih zahtev in so tako glavno sito za vpis na ta študij (poleg tega, da zvoziš maturo). Sestavljeni so iz treh delov, za pripravo predlagam učenje perspektivnega risanja (risanje vsakdanjih predmetov) in osebno pripravno na sprejemne izpite. Priporočam obisk predavanj, ker so tako vaje in izpiti veliko lažji. Na predavanjih dobite dobro teoretično podlago, preden pridete do izpita vas čaka izdelovanje maket in tedenske oddaje. Ta način dela se zelo razlikuje od srednje šole. Sam sem se učil le pred izpiti, ampak sem obiskoval predavanja. Tam sem delal tudi zapiske, ki so najboljše gradivo za izpite, v primeru literature pa jo dobite v knjižnici ali FB skupinah. Najtežji predmet v 1. letniku je Matematika, a so zaradi narave dela zahtevni kar vsi predmeti. Prakse je veliko, že v 1.letniku, tako da se naučiš res veliko. Z dobro organizacijo pa imaš še vedno lahko čas za hobije.«
Petra Mlakar, program: EM Arhitektura
»Arhitektura je način življenja in ne poklic. Po mnenju študentov je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani unikatna, predvsem zaradi druženja in dela na samem faksu do poznih jutranjih ur. Glavni kriteriji sprejemnih izpitov so želja po novih znanjih, kritično razmišljanje, inovativnost, razgledanost, komunikativnost, samostojnost ter seveda znanje tehničnega risanja. Največji šok v 1. letniku predstavljajo praktično naravnani predmeti, saj stojijo na temeljih strogo kritičnega mišljenja, abstrahiranja, samostojnosti in precejšnje količine dela. Za pomoč so vedno na voljo starejši študenti in tutorji. Najbolj zanimiv in hkrati najpomembnejši predmet je seminar Projektiranje, kjer skupino sestavlja nabor študentov iz vsakega letnika. Sprotnega praktičnega dela je ogromno, vendar so študentje, ki kljub študiju ohranjajo svoje hobije, običajno uspešnejši. V 1. letniku večina sicer svoj čas nameni delu na faksu, kasneje pa je priporočljivo, sodelovati tudi v javnih natečajih, na delavnicah in projektih.«
Damir Hutinović, program: EM Arhitektura
»O arhitekturi sem sanjal že od malih nog. Študij ti nudi svobodo do izvedbe idej, pomaga pri razvoju in razumevanju stroke. Ker je potrebno opraviti sprejemne izpite, sem prej obiskoval tečaj risanja. Veliko več časa porabim za praktične vaje kot za teorijo, je pa pri strokovnih predmetih zelo zaželena prisotnost zaradi lažjega razumevanja. Študij zahteva predvsem sprotno delo in veliko število maket, saj si tako lažje predstavljamo svoje ideje. Za izpite se učim šele 2 ali 3 dni pred rokom, ker za sprotno učenje teorije ni veliko časa. V 1. letniku sem imel, podobno kot večina, največ problemov z matematiko, statiko, opisno geometrijo, kasneje pa s predmetom KID (konstrukcije in dimenzioniranje). Če delaš sproti, je tudi prostega časa dovolj, tako za delo ob študiju, hobije, dodatna predavanja (ki jih je na Fakulteti za arhitekturo ogromno) in družbo.«
Mateo Zonta, program: EM Arhitektura
»Arhitektura je način življenja, obenem stalno kreiranje, nadgrajevanje in način razmišljanja, ki ga lahko interpretiraš v kulturni koncept. Za sprejem moraš opraviti sprejemne izpite, pri katerih gre za prepoznavanje potenciala za stroko. Študij obsega predvsem sprotne naloge, ki različnim študentom vzamejo različno veliko časa. Dajo ti priložnost, da pokažeš svojo ustvarjalnost in trud, tako da se v bistvu nikoli ne zaključijo; ideje namreč lahko vedno še izboljšaš. Predavanja niso obvezna, so pa povezana z vajami. Večino literature dobim v knjižnici in na spletni učilnici. Denar večinoma porabim za material za makete. Za večino študentov so najtežji predmeti z računanjem (statika in matematika), zahtevno je tudi projektiranje, a je zanj večji interes, saj vključuje ustvarjalnost. Pozitivne strani študija so ekskurzije, delavnice in sodelovanja s profesionalnimi arhitekti. Fakulteta ponuja čudovito priložnost, ki jo lahko v celoti izkoristi le tisti, ki je angažiran.«
Marjeta Javornik, program: EM Arhitektura
»Za ta študij sem se odločila, ker me opazovanje in arhitektura že od nekdaj zanimata. S sprejemnimi izpiti pokažeš svojo nadarjenost, in da drugi v tebi prepoznajo, da si primeren za ta študij. Veliko je risanja, vaj, seminarjev in projektov pri različnih predmetih. Samih izpitov je malo in se jih da večinoma narediti s kolokviji. Med najtežje predmete sodijo opisna geometrija, statika, matematika in predstavitvene tehnike 2. Zahtevne jih naredi veliko sprotnega dela, vse izpite pa se da opraviti, če hodiš redno na predavanja in vaje. Literaturo je možno dobiti v knjižnici, kopirnici ali od starejših študentov v FB skupinah. Vaje so obvezne pri vseh predmetih, predavanja pa večinoma ne. Pozitivna stran študija je tudi v medgeneracijskem povezovanju in tem, da razvijaš svojo idejo skozi projekte. V času študija je možno sodelovati na različnih delavnicah, tečajih, ŠOFI, natečajih, prav tako pa poleg študija ostane še dovolj prostega časa.«
Karin Rajh, program: UN Arhitektura
»Sprejemni izpiti so ključni pogoj za sprejem na fakulteto. Z malo vaje prostoročnega risanja in raziskovanja prostora, ki te obdaja, ter malo radovednosti si zagotovo pripravljen na preizkus. Študij zavzame večino tvojega dneva, pogosto tudi noči, zagotovo več kot 8 ur dnevno. Obsega pa vse od učenja, prebiranja knjig, risanja, izdelovanja maket ipd. V prvem letniku je ravno zato, ker zahteva največ sprotnega dela in časa, najtežje prostoročno risanje. Študij je načrtovan tako, da se teorija in praksa povezujeta med seboj. Praksa v tem primeru pomeni risanje načrtov in ne dejansko prisotnost na gradbišču. Posebnost na našem faksu je seminarsko delo, kjer študentje od 1.–5. letnika delajo skupaj pod mentorstvom profesorja in si izmenjujejo izkušnje. Znotraj fakultete delujejo tudi nekatere športne aktivnosti, veliko je tudi predavanj gostujočih profesorjev tujih fakultet ter arhitekturnih birojev.«
Simona Rozman, program: UN Arhitektura
»Sprejemni izpiti so obvezni in predstavljajo 80 % končnih točk. Študij obsega veliko sprotnega dela, predvsem v obliki izdelave maket, risb in načrtov. Dnevno nekje od 3 do 6 ur, za kakšne izdelke tudi več. Večina najtežjih predmetov je v 1. letniku: opisna geometrija, prostoročno risanje in statika. Razmerje med teorijo in prakso je 25 : 75, večino stvari se naučiš s praktičnim delom. Najbolj zanimiv predmet je arhitekturno oblikovanje, pri katerem lahko pokažeš svojo ustvarjalnost. Žuri na faksu so odlični. ŠOFA (Študentska organizacija Fakultete za arhitekturo) organizira tematske ArhiFešte, sami pa si organiziramo žure v seminarjih, ko je to mogoče. Fakulteta vsako leto organizira veliko delavnic, ki so ponavadi enotedenske, možne pa so tudi mednarodne poletne šole in delavnice (EASA, MEDS), kjer pridobiš kar nekaj novega znanja in izkušenj.«
Karmen Slapar, program: UN Arhitektura
»Faks mi je zelo všeč, saj je veliko praktičnega dela, izdelujemo makete, oblikujemo različne projekte, včasih se nabere veliko dela in moraš kakšno noč prebedeti. Sprejemni izpit je potreben, kjer se preverja iznajdljivost in risarske sposobnosti. Veliko je sprotnega dela, saj so posameznim predmetom dodeljene naloge/projekti, ki se oddajajo tedensko/mesečno, v sodelovanju s profesorji in asistenti. Za sam izpit ni veliko učenja, saj je veliko praktičnega dela. Izjeme, ki zahtevajo učenje, so matematika, statistika, konstruiranje in dimenzioniranje ter gradbena fizika. Večino predavanj predstavljajo vaje in praksa, zelo malo je teorije. Veliko je ročnega dela (izdelava maket), v 1. letniku risanje, v ostalih letnikih pa delo z računalnikom in programi (autocad, ilustrator, photoshop). Učnega gradiva, kot so knjige, skripte, je malo in ga je težko dobiti, nekaj se da izposoditi v knjižnici ali pri starejših študentih. Več denarja gre za izdelavo projektov (makete, print) kot za gradivo. Nasvet vsem, ki se odločajo za ta študij: če vas zanima arhitektura, radi rišete, ste delavni in ste bolj praktičen tip kot teoretičen, je to za vas.«
UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): URBANIZEM
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 80 % preizkus sposobnosti, 10 % splošni uspeh pri maturi in 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo (opravljen izpit iz maturitetnega predmeta matematika oziroma tujega jezika, če je kandidat matematiko že opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 80 % preizkus sposobnosti, 10 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Preizkus sposobnosti za študij lahko kandidat opravlja le enkrat v tekočem razpisnem postopku in velja le za tekoče leto.
Izredni študij: da, šolnina za leto 2021/2022 znaša 3.000 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir arhitekt urbanist (UN), diplomirana inženirka arhitekta urbanistka (UN).
Zaposlitev: v javnih službah (ministrstva, v javnih zavodih), na upravnih enotah, na občinah, na raznih raziskovalnih inštitucijah, v projektivi ipd.
Uroš Tesič, program: UN Urbanizem
»Študij je zelo interdisciplinaren – od Arhitekture in Ekonomije do Geografije in Prava. Odličen je za tiste, ki jim učenje na pamet ne leži, saj je tega precej malo. Sprejemni izpit je sestavljen iz kreativnega dela (nekaj skic in krajše besedilo o določeni tematiki) in zagovora pri komisiji. Domače delo za faks poteka večinoma za računalnikom in ob sprotnem delu ne vzame veliko časa. Večinoma gre za različne vaje, seminarskih nalog je malo. Prisotnost na vajah je obvezna, na predavanjih pa ne, a je zelo priporočljiva, saj so zapiski glavno gradivo za učenje. Vso obvezno literaturo se lahko dobi v knjižnici, skripte pa dobimo od profesorjev. Za večino študentov je najtežji predmet Matematika (1. letnik), najbolj zanimiv predmet pa Urbanistično projektiranje, pri katerem se najbolj približamo procesu dela v praksi. Ob študiju je dovolj časa za delo, različne obštudijske aktivnosti in hobije. Faks organizira tudi Arhižure in Arhipiknike, ki so odlična popestritev dogajanja.«
Tea Es, program: UN Urbanizem
»Za urbanizem sem se odločila zaradi interesa o različnih pogledih na mesto. Sprejemni izpiti so, predvsem zato, da preizkusijo tvojo predstavo o samem programu in preverijo znanje o področju. Biti moraš dobro pripravljen in svoje delo pri praktičnem preizkusu znati zagovarjati. Pri smeri urbanizma je večina gradiva na voljo že pri samih predmetih, o starih izpitih pa se je najlažje pozanimati pri starejših generacijah. Veliko je sprotnega dela, ki zajema praktične vaje. Učenje pred izpiti je odvisno od predmeta, pri večini ti že sprotno delo zelo pomaga. Najtežja predmeta v 1. letniku sta bila matematika in konstrukcije. S predavanji vred dnevno za študij porabim nekje med 8 in 10 ur, odvisno od obdobja v letu. So obdobja, ko je prostega časa veliko (tudi za študentsko delo) in obdobja, ko faksa skoraj ne zapustiš. Študentski žuri so super, sploh tisti v prostorih podstrehe.«
Anna Turina, program: UN Urbanizem
»Svojo smer bi opisala kot: projektno razmišljanje, sodobni predmeti in strmenje k prihodnosti. Smer se mi zdi zelo pomembna, saj omogoča ustvarjanje boljšega okolja za boljšo družbo. Za vpis je potreben sprejemni izpit. Dnevno učenje se razlikuje, veliko je sprotnih nalog, katerih dolžina opravljanja je odvisna od lastne ambicioznosti. Predmeti, ki so za večino težavni, so matematika, opisna geometrija, tudi sociologija, ker je treba veliko brati. Vsak letnik je sicer manj teorije in vse več prakse, najpomembnejši predmet je projektiranje. Pri tem predmetu dobimo en projekt, na katerem delamo 1 ali 2 semestra. Gradiva pridobivam od starejših generacij, s spletne učilnice in iz knjižnice. Prosti čas je odvisen tega, kako organiziran si. Učiš se lahko ali ves čas ali pa le zadnjih nekaj dni pred izpiti. Fakulteta je super, saj poleg nalog, ki so del aktualnih problemov, organizira dodatna izobraževanja, kot so obiski predavanj, delavnic in strokovnih potovanj.«
Marko Gruden, program: UN Urbanizem
»Za študij urbanizma sem se odločil, ker je nekakšno uravnoteženje med družboslovjem in naravoslovjem. Sprejemni izpit je potreben in ga je mogoče narediti brez posebnih tečajev, preverja se predvsem konceptualno razmišljanje. Učenja je največ pred izpiti, je pa potrebno veliko sprotnega dela, veliko je projektnih nalog, vendar ob študiju še vedno ostane dovolj prostega časa. Obvezno gradivo najdeš v knjižnici, zapiske pa v Facebook skupinah. Predavanja so po večini zanimiva in dajo izhodišče pri najpomembnejšem predmetu, ki vzame tudi največ časa in energije – projektiranju. Prisotnost na predavanjih je za redno opravljanje vaj potrebna. Fakulteta ponuja veliko delavnic in priložnosti za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Na fakulteti imamo možnost prisluhniti tudi aktualnim strokovnjakom in novostim v stroki ter ljudem iz prakse. Faks ti da veliko možnosti za kreativnost in te opremi z osnovnimi znanji, ki pa jih moraš po faksu sam nadgrajevati.«
Žan Plevnik, program: UN Urbanizem
»Na fakulteti je sprejemni izpit nujen, vendar ni težak za tiste, ki imajo dobro prostorsko predstavo in logiko. Čeprav prisotnosti pri predavanjih ne preverjajo nikjer, je pomembno, da jih obiskuješ in sodeluješ, ker drugače težko slediš snovi. Faks ni pretirano zahteven, vendar je potrebno še ‘dodatno izobraževanje’ v obliki delavnic, ker ti te dajo potrebno praktično znanje, saj je na faksu več teorije kot prakse. Delavnice organizira fakulteta in se jih splača obiskati. Najtežja predmeta sta matematika in opisna geometrija, najbolj zanimivi pa so bolj praktični predmeti, kot so digitalne metode in predstavitve. Ker je program čisto nov, praktično nikjer ne morem dobiti zapiskov, razen če gre za predmete iz arhitekture, kjer lahko literaturo in zapiske dobim od študentov višjih letnikov, zato je toliko bolj pomembno obiskovati predavanja. Študentsko delo zraven študija lahko opravljaš, vendar je potrebno natančno koordiniranje s časom.«
Katja Frelih, program: UN Urbanizem
»Sprejemci pri nas preverjajo risarske sposobnosti in prostorsko razgledanost. Imamo veliko sprotnih vaj in nalog, ki se jih oddaja tekom semestra. Izpiti so manj pomembni, večji je poudarek na vajah med letom. Učno gradivo posredujejo profesorji, seveda pa so učno gradivo tudi lastni zapiski. Meni je osebno najbolj zanimiv predmet urbanistično projektiranje, kjer se prvič srečamo z načrtovanjem in tekom semestra tudi ustvarimo stanovanjsko sosesko. Na našem faksu je tudi druženje v seminarjih, kjer se projektira. Seminarski kolegi postanejo tvoja nova družina, saj z njimi veliko časa preživiš na faksu in tudi izven njega. Naš program je šele v nastanku, v letu 2014/15 so študij zaključili prvi diplomanti. Program je zanimiv, na visokem nivoju, z njim dobiš veliko splošne razgledanosti (pravo, ekonomija, geodezija, ekologija) in ga priporočam vsem, ki želijo v bodoče urejati in načrtovati mesta po Sloveniji in svetu.«
Luka Soban, program: UN Urbanizem
»Urbanizem je odličen študij zaradi pestrosti poklica, pridobiš pa veliko različnega znanja. Faks mi je všeč, sploh terenske vaje, velikokrat gremo v tujino in podobno. Priporočam obiskovanje predavanj že zato, da boste imeli snov za izpit, ker je problem dobiti zapiske od drugih. Matematika obsega veliko snovi, osnove urbanizma pa je eden izmed težjih izpitov. Dnevno za faks porabim 2 uri, saj delo doma obsega razne skice, vaje, krajše seminarske naloge, raziskovanje in brskanje po arhivu. Sprejemni izpit je bistvenega pomena, srednje zahtevnosti. Zaradi študija ostanejo hobiji na stranskem tiru, občasno se pokaže priložnost za kakšno delo, vendar ni veliko časa. Ostane pa čas za izvirne študentske žure.«
Število točk potrebnih za vpis
* Za študijski leti 2019/2020 in 2020/2021 (glede na število prispelih prijav) je bil sprejet sklep o omejitvi vpisa. Na tem programu ni podatka o minimumu, saj je bilo sprejetih manj kandidatov kot je bilo razpisanih mest. Preizkus sposobnosti je namreč opravilo manj kandidatov.
| 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | |
| EM Arhitektura (redni) | 51,48 | 54,84 | 54,84 | omejitev vpisa | 44,38 |
| Arhitektura (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| UN Urbanizem (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Urbanizem (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
