Biotehniška fakulteta

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: kmetijsko rastlinska pridelava (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in ostalimi kmetijskimi rastlinami in proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, uprava) ali kot samostojni pridelovalci ali svetovalci.

Žiga Štrukelj, program: UN Kmetijstvo – agronomija, 3. letnik
»Učim se le pred izpiti, saj se s poslušanjem predavanj naučim dovolj. Tudi za ostalimo delo, kot so seminarske naloge ni potrebnega veliko časa. Slednje mi ne vzame več kot par ur na teden. V 1. letniku sta večini študentov najtežja predmeta Mikrobiologija in Matematika, verjetno zaradi hitre razlage. Na vajah je vedno obvezna prisotnost, sicer pa je UN študij predvsem teoretičen, zato priporočam obisk predavanj za lažje razumevanje. Kar se tiče učnega gradiva je naša knjižnica precej založena, sicer pa se dobijo tudi zapiski prejšnjih generacij. Faks je super, priporočam ga vsem, ki se zanimajo za kmetijstvo, za širitev znanja je pa res, da ni globine.«

Kristjan Krmc, program: UN Kmetijstvo – agronomija 
»To je faks in poklic prihodnosti, saj ne glede na to, kaj se bo s svetom zgodilo, bodo ljudje  vedno morali jesti. Po končanem študiju bi rad delal v večji proizvodnji ter pripomogel k usmerjanju trajnostnega kmetijstva. Učim se sproti – v povprečju porabim dnevno približno 1 uro za študij, kar vključuje urejanje zapiskov, opravljanje obveznih domačih nalog ter seminarskih nalog. Največ starega gradiva se da pridobiti od študentov v višjih letnikih. Na dodiplomskem študiju ima večina študentov težave s Travništvom v 3. letniku,  1. letniku pa bi kot težjo izpostavil Mikrobiologijo. Študijska praksa je zelo zanimiva ter glede na naravo študija izredno pomembna, saj na vajah znanje iz predavalnice takoj uporabimo. Če delaš vse sproti je dovolj prostega časa za delo, piknike, druženja in razna dodatna izobraževanja. Na fakulteti ima vsaka študijska smer svoje društvo, ki v sodelovanju s študentsko organizacijo pripravljajo raznorazne dogodke, tečaje in podobno.«

Urban Menard, program: UN Agronomija 
»Pred posameznim izpitom potrebujem med 2 in 7 dni učenja, nekaj ur dnevno. Najtežji predmet je botanika, ki je zahtevna predvsem zaradi obsežnosti sprotnega dela in urejanja herbarija. Med težjimi je tudi mikrobiologija, zahteva veliko razumevanja. Za knjige nisem porabil nič denarja, v celem letu največ 20 evrov za natis in vezavo različnih skript. Teorija in praksa sta zelo uravnovešeni. Vaje so večinoma vse praktične narave in potekajo tudi na terenu. Poleg tega je treba do 2. letnika opraviti 75 ur praktičnega dela. Faks je dinamičen, zanimiv posebej za ljubitelje narave. Bodočim študentom svetujem, da delajo sproti, saj je tudi študij prilagojen temu, da je mogoče določene predmete opraviti že v dveh mesecih, kar ne drži za tiste, ki si stvari puščajo za glavni izpitni obdobji. Prostega časa mi ostane dovolj, da se zaradi faksa ne počutim obremenjen. Poleg študija je mogoče delati. Študentska organizacija fakultete je zelo zavzeta za organizacijo dogodkov, tako da je celo leto pestro. Večkrat pred fakulteto zadiši tudi po palačinkah, kostanju.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: strokovna mesta pri pridelavi poljščin, travinja, v drevesnicah, pri pridelavi zelenjave, sadja, grozdja, vina, zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, službe v botaničnih vrtovih, krajinskih parkih in gospodarskih organizacijah ali kot samostojni podjetniki.

Matej Ščuka, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Velik poudarek je na praktičnem znanju, vaje sestavljajo približno ena tretjina določenega predmeta. V 2. in 3. letniku je tudi obvezna praksa, ki skupno znaša kar 375 ur. Pozitivna lastnost študija agronomije je sprotno preverjanje znanja. Na fakulteti imamo veliko dodatnih projektov, ki so zanimivi, pomagajo pri študiju in prav tako naprej v življenju. Za agronomijo sem se odločil zato, ker me veseli vse, kar je povezano z naravo. Vsem študentom ostane precej prostega časa, to predvsem zato, ker imamo zelo dober urnik, brez nepotrebnih lukenj. Na našem faksu je precej pestro. Veliko je strokovnih društev, kamor se lahko včlani vsak, z diplomo pa se včlaniš v Društvo agronomov Slovenije. Fakulteta, pa tudi določene katedre znotraj oddelka, pogosto pripravljajo razna srečanja in okrogle mize, tudi z bodočimi delodajalci.«

Ana Schwarzmann, program: VS Agronomija
»Študij agronomije je zanimiv, ker ponuja teoretična in praktična znanja o pridelavi hrane. S prisotnostjo na predavanjih in nekaj učenja doma lahko izpite z lahkoto opravim. Med najtežje predmete v 1. letniku sodita Matematika in Mikrobiologija, v višjih letnikih pa še Fiziologija rastlin in Osnove travništva in pašništva. Pri navedenih predmetih so zahtevana poglobljena znanja. Za ta študij sem se odločila, ker me zanimajo različna področja naravoslovja. Študij agronomije tako priporočam vsem, ki jih zanima kmetijstvo, naravoslovje in praktično delo. Na fakulteti deluje Društvo študentov agronomije, ki organizira ekskurzije, Študentska organizacija BF pa organizira številne dogodke, npr. BF se igra – zabavno tekmovanje med študenti posameznih oddelkov Biotehniške fakultete. Pogosto so na fakulteti strokovni posveti, ki jih lahko poslušamo tudi študenti. Karierni center organizira karierne dneve, kjer se predstavijo delodajalci s področja kmetijstva in sorodnih področij.«

Blaž Bavdek, program: VS Kmetijstvo – agronomija
»Čas po predavanjih porabim predvsem za sprotno reševanje domačih nalog, pregled snovi, menjave herbarija in ostalih stvari. S sprotnim delom lažje sledim snovi in bolje opravim kolokvij in izpit. Najbolj zahtevni so se mi zdeli predmeti s področja kemije. Gradiva dobivamo prek internetne strani, na katero profesorji nalagajo skripte. Gradivo dobimo tudi z zapisovanjem snovi na predavanjih in vajah. Na našem programu je veliko teorije in malo prakse. Osebno mi je najbolj všeč predmet pedologija. Vaje pri vseh predmetih so zelo zanimive in tudi obvezne. Obiskovanje predavanj ni obvezno, a priporočam udeležbo. Pozitivna stran faksa je, da se nahaja v naravi. Študentje imajo veliko izbiro različnih dogodkov in ekskurzij, tudi študentski žuri so zelo dobri. Ob študiju ne delam, vendar imam veliko sošolcev, ki sodelujejo v različnih društvih vinarstva, sadjarstva, itd.«

Maruša Stritar, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Učim se le pred izpiti dva do tri dni prej, in sicer eno uro na dan. Dnevno delo obsega pisanje seminarskih nalog. Zahtevna predmeta sta predvsem kemija in matematika v 1. letniku. Gradivo se pri večini predmetov dobi na internetni strani na SIS-u (stran od faksa), skripte pa se da kupiti v fotokopirnici na faksu. Preverjanje prisotnosti je samo na vajah. Dobro je hoditi na vsa predavanja. Najbolj zanimivi predmeti so vsi, ki so povezani s stroko. Faks je sproščen, zabaven in imamo veliko zunanjega prostora. Ostane mi veliko prostega časa za različne hobije, če delam sproti. Poleg študija lahko tudi delam. Faks organizira veliko žurov in piknikov, razne izlete in druge dejavnosti.«

Tjaša Gorjanc, program: VS Kmetijstvo – agronomija
»Za ta študij sem se odločila, ker obožujem hrano, ki je lahko dobra le, če je pridelana kakovostno. Razmerje med teorijo in prakso se mi zdi dobro, v času študija je potrebno pridobiti čim več teorije, prakso pa pridobiš tudi kasneje na delovnem mestu. Vaje so obvezne, obisk predavanj pa priporočljiv. Za faks dnevno ne namenim veliko časa – spremljam obvestila in urejam snov. Snovi za izpite se posvečam 2–3 dni pred rokom. Težave povzročajo predmeti, ki niso neposredno povezani s samo tematiko študija, to so: matematika, genetika, fiziologija. V 1. letniku je največ težav z mikrobiologijo zaradi obsežnosti snovi. Zapiski so nam na voljo v študijskem informacijskem sistemu, za izpitna vprašanja pa poskrbijo naši vesti tutorji (študenti). Študij agronomije je zelo koristen. Poleg študija imam še dovolj časa za študentsko delo, študentski svet, tutorstvo in društvo, pri čemer je potrebno veliko usklajevanja, ampak se da.«

Klemen Stanonik, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Za ta študij sem se odločil zaradi domače vrtnarije, da še izpopolnim svoje že pridobljeno znanje. V 2. letniku opravimo 300 ur prakse, ki se jo opravlja v hortikulturnem centru in tudi na fakulteti sami. V 1. letniku nam je največ težav povzročala matematika, predvsem zaradi različnega predznanja. Sprotno učenje je koristno, vendar tudi učenje teden pred izpitom prinese zadovoljive rezultate. Za sprotno delo priporočam izdelavo seminarjev, herbarijev in predstavitev, saj ti za kvalitetno izvedbo zahtevajo več časa. Gradivo je na voljo v oddelčni knjižnici, na študijskem informacijskem sistemu, gradiva pa krožijo tudi po skupnih e-mailih. Prisotnost na vajah je vsaj 80%, na predavanjih pa se večinoma prisotnost ne preverja. Ob študiju je mogoče tudi delati, vendar si je treba čas dobro razporediti, da nam ostane dovolj časa za študij.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % biologija, biotehnologija, kemija ali fizika na maturi. Sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu (biologija, kemija, fizika, biotehnologija).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: raziskovalni laboratoriji, upravne ustanove (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave), nacionalni in krajinski parki, botanični in zoološki vrtovi, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.

Matic Pregelj, program: UN Biologija, 3. letnik
»Za študij tekom predavanj in vaj dnevno ne porabim veliko časa, saj z obiskom slednjih veliko uspem narediti že na faksu. Dnevno delo zajema predvsem priprave na posamezne vaje, ponovitev snovi, pisanje poročil. Učenje sproti je priporočljivo, vendar se tudi z nekaj neprespanimi nočmi pred izpitom uspe pripraviti. V 1. letniku se večina študentov najtežje sooča z Matematiko in Kemijo. Vso učno gradivo je dostopno v spletnih učilnicah, rabljene knjige se lahko izposoja v knjižnici na oddelku, možna je tudi izmenjava med vrstniki, za kar so organizirani sejmi. Veliko predmetov je sestavljenih iz vaj in predavanj. Vaje so pri vseh predmetih obvezne, ravno tako se prisotnost preverja pri nekaterih seminarjih. Predavanja so neobvezna vendar z udejstvovanjem tudi pri teh je študij in učenje za izpite mnogo lažje.«

Tanja Kobal, program: UN Biologija 
»V 1. letniku je bil zahteven predmet Mikrobiologija, sicer pa študentom biologije največ preglavic povzročajo nebiološki predmeti, kot so Matematika, Fizika in Splošna kemija. Sproti delam zapiske za predavanja, poročila in seminarske naloge. Sproti se tudi učim, saj se drugače težko pripraviš na izpit v enem tednu. Od literature si kupim skripte, ki so na voljo v fotokopirnicah po ugodnih cenah, knjige pa si sposodim knjižnici. Veliko je skupinskega dela, vsak predmet ima vaje, zato je tudi veliko praktičnega in terenskega dela. Večina predavanj je zelo zanimivih, z aktualnimi temami, zato se splača hoditi, tudi če si ne delaš zapiskov. Biologija je zelo raznolik program, ki ti da širino znanja. Ponuja tudi veliko gostujočih predavanj, poletno šolo in aktivno študentsko društvo, na faksu sta aktivna tudi študentski svet ter študentska organizacija. Poleg študija najdem čas tudi za delo, vendar s prilagodljivim delovnim časom, da lahko obiskujem vse obvezne vaje.«

Tanja Kobal, program: UN Biologija
»Pomembno je, da si za vsak predmet že sproti vzameš dovolj časa, drugače se v enem tednu pred izpitom težko pripraviš zanj. Zadnja leta študentom največje preglavice povzroča mikrobiologija. Na našem študijskem programu ni sprejemnih izpitov. Naša oddelčna knjižnica je zelo dobro založena z učbeniki, zelo hitro dobavlja tudi nove izdaje. Razen skript, ki jih nujno potrebujemo za vaje, do zdaj nisem kupovala ničesar, ker si vso literaturo izposodim v knjižnici. Veliko imamo tudi terenskega dela, kar je super, saj se srečamo z res veliko metodami dela na zelo različnih področjih. Vaje so obvezne, predavanja pa povečini ne. Širina znanja do konca triletnega programa je enormna, kar je lahko tudi slabost, če te zanima le ena veja biologije. Dijakom bi svetovala, naj obiščejo vse fakultete, ki jih zanimajo, predvsem pa naj sprašujejo vse, kar jih zanima in naj jim ne bo nerodno, saj smo bili vsi enkrat na njihovem mestu.«

Katarina Lenarčič, program: UN Biologija 
»Na faksu preživim približno 6 ur na dan. Vaje so obvezne, predavanja zelo priporočljiva. V 2. letniku sledi izdelava herbarija – za to sta potrebna približno 2 meseca. Za pripravo na izpit porabim od 3 do 6 dni. 1. letnik ima kar nekaj ne tipičnih bioloških predmetov – matematiko, fiziko, splošno in organsko kemijo, vendar ti predmeti niso nič strašnega, saj so podani z biološkimi primeri. Predmeti so zelo raznoliki, od sistematike rastlin in živali, vse do genetike, mikrobiologije in bioinformatike. Ta velik spekter in raznolikost področji naredi študij zelo razgiban in zanimiv. Nakup knjig znaša okrog 40–50 evrov za letnik. Poleg sedenja za mikroskopi so tu tudi terenske vaje, npr. nabiranje vzorcev tal, v katerih potem določimo vrste nevretenčarjev. Tudi DŠB organizira veliko terenskih dni in dva tabora, kjer študentje pridobijo dodatna znanja na področju terenske biologije. Biologija bo prava izbira za vse, ki radi čas preživljajo v naravi in jih zanima, kako delujejo živali in rastline, pa tudi človek, od mikroskopskega do makroskopskega nivoja.«

Klavdija Plesnik, program: UN Biologija 
»Za študij biologije sem se odločila, ker prihajam s koncev, kjer smo ljudje zelo blizu naravi. Želela sem si bolje spoznati naravo ter njene zakonitosti. Dnevno se za študij ne porabi veliko časa. Potrebno je narediti kakšen seminar in ga v roku oddati. Poleg tega je priporočljivo, da se sproti ureja »dnevnike« vaj in poročila, ki jih je potrebno pri večini predmetov na koncu tudi oddati. Nekaj več časa vzame študij v drugem letniku, ko je potrebno narediti tudi herbarij. Ostalo dnevno in sprotno učenje pa je odvisno od vsakega posameznika. Nekaterim veliko bolje odgovarja sprotno učenje, drugi pa si pred izpitom vzamejo več časa. Kolokvijev niti nimamo tako veliko v primerjavi s katerimi drugimi naravoslovnimi fakultetami. Imamo pa semester razdeljen v dva bloka z vmesnim enotedenskim obdobjem, v katerem imamo kakšne kolokvije in delne izpite bolj obsežnih predmetov. V prvem letniku je po mojem mnenju najtežji predmet organska kemija, a z malo truda je tudi ta šala mala.«

Sara Gorše, program: UN Biologija 
»Za vpis študija so omejitve. Študij biologije je bila moja edina opcija. Naš faks odlikujejo res kolegialni odnos profesorjev do študentov, prilagodljivost in razumevanje. V začetku študijskega leta je delo za študij usmerjeno v izdelavo seminarjev. Konec novembra in aprila je izpitni teden, ko se lahko opravijo določeni izpiti in kolokviji iz vaj ali pa delni izpiti predmetov. Sprotno učenje olajša študij med izpiti, saj v izpitnem navalu porabiš bistveno manj časa. V 1. letniku so najzahtevnejši »nebiološki« predmeti, kot so matematika, anorganska kemija in organska kemija, kasneje pa fiziologija živali. Knjige so večinoma v angleščini in so dostopne v knjižnici, stare teste pa najdemo na spletni strani naše smeri. Če te res mika biologija na Biotehniški fakulteti, boš več kot zadovoljen, saj te čaka pester del študentskega življenja. Med študijem si privošči kakšno zabavo s prijatelji, kolegi, kljub temu pa naj v tebi še vedno ostane volja do študija.«

Maruša Rošer, program: UN Biologija 
»Študij je zelo zanimiv in poučen, posebej delo v laboratoriju in terenske vaje. Učim se sproti, pred izpitom pa bolj intenzivno približno en teden prej. V prvem letniku sem zaradi slabega izhodiščnega znanja kot najbolj zahtevno dojela organsko kemijo, v nadaljevanju študija pa sistematsko botaniko. Skozi študij sem se učila iz zapiskov in skript, ki jih lahko dobiš tudi na spletni strani. Obisk predavanj na fakulteti ni obvezen, obvezne so samo vaje. Zame je bil skozi študij najbolj zanimiv predmet anatomija človeka, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Med študijem je problem v urniku, ki se zelo spreminja, in zato ni časa za študentsko delo, vendar pa so zato odlični žuri.«

Andrej Raspor, program: UN Biologija 
»Sprejemnih izpitov za vpis na našo fakulteto ni treba opravljati. Učim se sproti, tri ure dnevno. Pred izpitom pa do teden dni to počnem bolj intenzivno. Najtežji predmet je organska kemija, saj je zelo obsežna snov. Najraje se učim iz skript, malo tudi iz lastnih zapiskov. Knjige in ostalo gradivo si skopiram ter povprašam pri študentih višjih letnikov. Faks približno enakovredno zajema teorijo in prakso, vaje so obvezne, predavanja pa priporočljiva. Če se učiš sproti, je prostega časa veliko, dovolj tudi za delo. Faks je fajn zaradi sošolcev in snovi, predvsem mi je všeč genetika. To je bil eden izmed ključnih razlogov moje odločitve ob vpisu. Po zaključku študija pa bi se rad zaposlil kot profesor ali v biotehniškem laboratoriju.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.
Izredni študij ne
Zaposlitev: javne gozdarske službe, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarske družbe, šolstvo, področje samostojnega podjetništva (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za gozdarsko svetovanje, biološko inženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje z visokogorskim svetom, saniranje ekoloških žarišč).

Nikolina Mencin, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, 3. letnik
»Nekateri predmeti na naši smeri zahtevajo sprotno delo, spet drugi so malce lažji in je dovolj, da se učiš le pred izpitom. Marsikomu sta Matematika in Statistika v veliko breme, vendar so asistenti in profesorji vedno pripravljeni naredit še kakšno dodatno uro za ponavljanje snovi. Sploh v 1. letniku je veliko dela z urejanjem herbarijev, pa tudi poročil iz terenov in seminarskih nalog je kar nekaj, saj imamo terene skoraj vsak teden. Prisotnost na terenih in vajah je obvezna, pri predavanjih pa se hitro vidi na katera se splača hodit in na katera ne. Na splošno ti v dnevu ostane še dovolj časa za druge dejavnosti. Gozdarstvo je res čudovit in raznolik študij. Razredi niso preveč številčni, kar omogoča, da se s profesorji in asistenti poznamo. Tako se lahko s profesorji skoraj da individualno menimo za dodatne roke izpitov in kolokvijev. Aktivna sem v Društvu študentov gozdarstva, v katerm organiziramo veliko koristnih tečajev in izletov, ki bi našim študentom koristili.«

Zala Uhan, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri 
»Faks bi v enem stavku opisala, kot majhen, učinkovit in prijazen. Oddelki so majhni, kar omogoča, da se vsi med seboj poznamo, profesorji pa se nam lažje posvetijo. Dnevno sem za študij na dodiplomskem programu v povprečju porabila manj kot uro na dan. Učila sem se najmanj 2 dni pred izpiti, sprotnega učenja nisem prakticirala. Za enega najbolj zahtevnih predmetov na gozdarstvu velja Dendrologija, ker gre za zelo obsežen predmet, zahtevna je tudi Matematika. Za objavo starih zapiskov imamo Google drive – Gozdarček. Med tednom običajno potekajo predavanja, ob petkih se študentje gozdarstva odpravimo na terenski pouk, ki poteka po celotni Sloveniji. Tam se utrjuje znanje in pridobiva najrazličnejše podatke, ki jih kasneje na vajah obdelujemo. Ob študiju mi je ostalo vedno dovolj časa za druženje s prijatelji, razne hobije, proste vikende, prav tako pa se ves čas študija delala. Na oddelku deluje tudi Društvo študentov gozdarstva, ki nas aktivno povezuje in organizira razne ekskurzije.«

Matic Štraus, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi viri 
»Če bi se učil sproti, bi bila ura ali dve uri na dan dovolj, tako pa moram pred kakšnim bolj zahtevnim izpitom posvetiti več časa učenju. Snov sama po sebi ni tako zahtevna, jo je pa veliko. V 1. letniku mora vsak študent izdelati 2 herbarija, v vsakem urediti okoli 250 drevesnih vrst in zelišč, ter se jih naučiti in zagovarjati na izpitu. Veliko časa sem moral nameniti tudi matematiki. Vse gradivo, knjige in drugo literaturo se da dobiti od študentov v višjih letnikih, skripte večinoma naložijo profesorji na splet. Na našem študiju prevladuje teorija, v vseh letnikih so pogosti terenski dnevi, na katerih v praksi vidimo izvajanje del, organizacijo, projektiranje. Prisotnost na predavanjih nekateri profesorji preverjajo, drugi ne. Vaje in terenski dnevi so obvezni. Profesorji na predavanjih pogosto povejo, kaj približno bo v izpitih. V 1. letniku je res veliko splošnih snovi, bolj kot se približuješ koncu študija, več je konkretnih izzivov in rešitev. Urnik je precej razgiban, zato je pogosto potrebno precejšnje prilagajanje drugih obveznosti.«

Petra Žlogar, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri 
»Vsak dan sproti ponovim predavano snov, dovolj imam uro na dan. Za izpit se učim en teden. Študijsko gradivo imamo na ŠIS-u, na oddelku poteka tudi aktivna izmenjava literature in starih testov. Na faksu mi je najbolj všeč velik del terenskega pouka in veliko študijskih zbirk in nova knjižnica. Menim, da imamo kar dosti prakse, skoraj toliko kot teorije, mogoče malo manj. Moji najljubši predmeti so lovstvo, zoologija in dendrologija, laboratorijske vaje in terensko delo pa so sploh super. Težji predmeti so tisti, kjer je obseg snovi največji. Kljub napornim semestrom, ostane dovolj časa za sodelovanje v društvu študentov gozdarstva in študentsko delo, pa seveda za vse organizirane piknike, filmske večere in brucovanja, ki jih organizira društvo.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: javna gozdarska služba, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih združbah, samostojno podjetništvo.

Aljaž Vesenjak, program: VS Gozdarstvo
»Naš oddelek ni velik, zato se študentje večinoma med sabo dobro poznamo. Tako nam tudi študentje iz višjih letnikov pomagajo s primeri iz lanskih izpitov in z načini učenja. Vsa druga potrebna gradiva se dobijo na študijskem informacijskem centru, kjer profesorji objavljajo učna gradiva. V 1. letniku je najtežji predmet, če nimaš gozdarskega predznanja, gozdarske inventure, drugače pa med težje spadajo še pedologija, dendrologija in aplikativna gozdna zoologija. Pri teh največjo težavo predstavljajo pogojni kolokviji, ki zahtevajo poznavanje 240 drevesnih in grmovnih vrst ter okoli 80 žuželk. Vsak teden je veliko terenskega dela, kjer spoznavamo teorijo v praksi in poslušamo že izkušene gozdarje. Profesorji na faksu opravljajo delo strokovno in nam tudi pomagajo. Negativna stvar je samo ta, da imamo zaradi terenskega dela pouk včasih pozno popoldan. Dijakom svetujem, da se na faks vpišejo, če jih ta stroka zelo zanima, ker jim bo drugače težko opraviti ta faks.«

Jure Gorše, program: VS Gozdarstvo 
»Zanimanje za gozdarstvo je bil glavni razlog za vpis na Biotehniško fakulteto in pa to da ni sprejemnih izpitov. Faks je malenkost preveč teoretičen, saj je razmerje med teorijo in prakso 4:1 (3 bloki so teorije in 1 blok prakse). Zato je dobro hoditi na predavanja čeprav niso obvezna, in ravno tam se naučimo največ. Predmeti, ki so neposredno povezana z gozdarstvom so zanimivi, in ne tako kot Zoologija in Statistika, ki sta težki zaradi obilo snovi.  Veliko snovi zahteva veliko učenja zato pred izpitom 4-5 ur učenja in seveda sprotno delo, urejanje zapiskov iz predavanj ter sama udeležba na predavanjih pripomorejo veliko k utrjevanju znanja. Lastni zapiski so glavni vir učnega gradiva, nekaj se ga dobi v knjižnici in od drugih študentov ter preko ŠIS-a. Za gradivo sem porabi 50 evrov na leto. Na faksu mi je najbolj všeč strokovnost, vaje, majhnost oddelka in povezanost študentov, slaba lastnost je ta, da je premalo vaj. Čeprav je študij zahteven nam ostane še nekaj prostega časa za zabavo in tudi resnost kot je delo sekača, da uredimo naše gozdove po naravni nesreči. Dijakom, ki se vpisujejo svetujem, da naj se vpiše vsak, ki je kakor koli rad povezan z gozdom.«