Domov Biotehniška fakulteta

Biotehniška fakulteta

Biotehniška fakulteta ponuja študij s področja biologije, biotehnologije, agronomije, gozdarstva, lesarstva, mikrobiologije, živilstva in prehrane, krajinske arhitekture in zootehnike.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 101 Jamnikarjeva ulica, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: dr. Karla Šturm
Funkcija: vodja službe za študijske zadeve in mednarodno sodelovanje
Mail: [email protected]
Telefon: 01/320 30 21
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si
Št. dodiplomskih programov: 13
Št. podiplomskih programov: 14

Biotehniška fakulteta ponuja širok nabor programov in prakse ter sodelovanje pri raziskavah, tako temeljih kot aplikativnih.

Foto: Karel Filip Drobne

Biotehniška fakulteta je že vse od ustanovitve 1947 osrednja nacionalna izobraževalna in raziskovalna institucija s področja ved o živi naravi, kot sta biologija in mikrobiologija ter uporabnih ved o življenju, kot so kmetijstvo, živilstvo, gozdarstvo, lesarstvo, biotehnologije in krajinske arhitekture.

Foto: Karel Filip Drobne

Uroš in Valentina Kavčič, alumna študija agronomije, imata lepe spomina na študij, poleg profesorjev, priprave herbarija, je bilo še veliko nepozabnih dogodkov.

Dr. Janja Zajc, alumna študija biologije, ima na študij lepe spomine in močne vezi, zato ostaja s projekti povezana s fakulteto še naprej.

V študijskem letu 2021/2022 se bodo na fakulteti izvajali štirje strokovni visokošolski programi, gozdarstvo, kmetijstvo – agronomija in hortikultura, kmetijstvo – živinoreja in lesarsko inženirstvo ter devet univerzitetnih programov 1. stopnje študija in sicer biologija, biotehnologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, kmetijstvo – agronomija, kmetijstvo – zootehnika, krajinska arhitektura, lesarstvo, mikrobiologija ter živilstvo in prehrana. Fakulteta pa omogoča tudi (medfakultetno) nadaljevanje študija na 2. stopnji študija in na 3. stopnji.

Aleš Ogrinec, alumni študija biotehnologije je za študij biotehnologije poudaril, da študij zajema zelo širok spekter različnih znanj, ki po študiju dajejo veliko možnosti za zaposlitev na različnih področjih.

Andrej Verlič, alumni študija gozdarstva se študija spominja zaradi dobrih odnosov s profesorji in asistenti ter nekaterimi študentskimi kolegi s katerimi smo danes tudi sodelavci. Vsak med njimi pa je prispeval svoj delež k odnosu, ki ga imamo do gozda oziroma narave in področja, na katerem delamo.

Profesorji, raziskovalni in strokovni sodelavci Biotehniške fakultete redno sodelujejo z gospodarstvom in drugimi raziskovalnimi organizacijami pri pripravi akcijskih načrtov strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), ki definirajo razvojne prioritete slovenske družbe. V projekte vključujejo tudi študente, ki tako pridobijo pomembne izkušnje in karierne priložnosti za zaposlitev po končanem študiju.

Aljaž Babič, alumni študija krajinske arhitekture se študija spomni ne le zaradi izjemnih profesorjev in spletenih prijateljstev, temveč tudi zaradi samega ambienta, s soncem obsijanih polj, potoka in zvokov živalskega vrta v zavetju Rožnika.

Foto: Karel Filip Drobne

Za dr. Janeza Tratarja, alumna študija lesarstvo predstavljajo študij na fakulteti trije pojmi: zeleno okolje, super kolektiv in kolegi. Za nekoga, ki ga pritegne tehnika in delo z naravnimi materiali je študij na Biotehniški fakulteti zagotovo prava izbira.

Jerica Sabotič, alumna študija mikrobiologije je pri predstavitvi študija izpostavila spomin na vaje iz morfologije mikroorganizmov, ko so v prvem letniku trenirali tehnike aseptičnega dela ob ognju z držanjem treh svinčnikov med prsti ene roke, da bi osvojili rokovanje s pipeto in hkratno odpiranje epruvete in njeno ožiganje. Zelo smo se zabavali in hkrati ogromno naučili.

Foto: Karel Filip Drobne

Daša Korže, alumna študija zootehnike je študija na fakulteti opisala kot ljubezen do živali, spoštovanje, dobrosrčnost, enakopravnost, odprtost. Vsako leto znova je bila navdušena nad odnosi profesorjev in osebja, ki sodeluje in skrbi za organizacijo študija. Pri predstavitvi mladim je poudarila, da je skozi celoten študij pridobila veliko temeljnih strokovnih znanj, ki so ji v pomoč pri nadaljnjem poklicnem razvoju.

Anže Brejc, alumen Oddelka za živilstvo pravi, da če bi se danes še enkrat moral odločiti, bi se zagotovo spet odločil za študij Živilstva in prehran, saj mu je študij dal široko paleto znanj, ki jih pri svojem delu dnevno uporablja.

Biotehniška fakulteta ima sedež na zeleni lokaciji pod Rožnikom, pedagoško in raziskovalno delo na Biotehniški fakulteti pa sicer poteka v 15 stavbah, v katerih je 149 laboratorijev, v lasti ali upravljanju pa ima fakulteta še 29 drugih gospodarskih objektov od Maribora do Nove gorice.

Oglasno sporočilo


Dodiplomski programi:


Podiplomski študij:

Vpisni pogoji in mnenja študentov

Oddelek za agronomijo >>


Oddelek za biologijo >>

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire >>

Oddelek za krajinsko arhitekturo >>

Oddelek za lesarstvo >>

Oddelek za zootehniko >>

Oddelek za živilstvo >>

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOTEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet biotehnologija ali biologija.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani biotehnolog (UN)
Zaposlitev: znanstveno raziskovalne in izobraževalne ustanove, vladne službe za delo v razvojnih programih kmetijstva in živinoreje, kemijski in živilski industriji, farmacevtski industriji, tehnologijah ohranjanja in sanacije okolja, medicinskih programih, v proizvodnji izdelkov za splošno rabo in v podjetjih sodobnih biotehnoloških postopkov.

Franc Štirn, program: UN Biotehnologoija, 2. letnik
»Faks je zelo razvejan, združuje vse vede naravoslovja in ima nekaj za vsakogar. Pridobiš kakovostno zanje, lahko delaš v laboratoriju in si nabiraš izkušnje. Dnevno za faks porabim okoli 1 uro, če ne štejem predavanj in vaj. Razmerje med teorijo in prakso je približno 2 : 1 (več teorije). Za literaturo sem zapravil okoli 60 €, v glavnem za tiskanje skript ter za nakup knjige matematičnih nalog. Najtežja predmeta sta Kemija in Statistika. Najbolj zanimiva mi je Mikrobiologija, saj mi je všeč dodan izziv aseptičnega dela, uživam tudi pri vseh laboratorijskih vajah. Prisotnost se preverja le pri vajah, od katerih je večina obvezna, predavanja pa niso, vendar priporočam prisotnost pri vseh predmetih. Zelo namreč pomaga, če se 3 dni pred izpitom, ko se dejansko spraviš učit, spomniš na predavanje. Prostega časa ob študiju mi ostane dovolj, da imam pestro družabno življenje, sodelujem v obšolskih projektih, sem član študentske organizacije BF ter pomagam na domači kmetiji.«

Jure RebseljJure Rebselj, program: UN Biotehnologija
»Naša fakulteta je pester ekosistem študentov različnih področij in interesov, ki zna poskrbeti za dobro počutje in povezovanje. Pozitivna stvar so zagotovo izbirni predmeti, kjer lahko izbiraš tudi med tistimi, ki so namenjeni drugim programom. Na voljo je tudi pester izbor brezplačnih športnih aktivnosti. Nihče od profesorjev ne zahteva kupljene knjige, po želji ima fakultetna knjižnica dovolj veliko zalogo za izposojo. Snov na vajah se dopolnjuje s snovjo iz predavanj, kar ti lahko velikokrat razjasni nejasnosti, saj laboranti predstavijo teorijo na drugačen način kot profesorji. Prostega časa ostane dovolj za šport in dodatne dejavnosti. Vsako leto poteka brucovanje fakultete in kostanjevi pikniki vsakega oddelka. Fakultetni karierni centri prirejajo številne dogodke in tečaje, na primer o pisanju življenjepisa, zaposlitvenem razgovoru ipd. Na fakulteti izvajamo tudi projekt, imenovan Projekt Lokus, v okviru katerega študentje predavamo dijakom, pišemo prispevke.«

Anja Osovnikar, program: UN Biotehnologija 
»Študij biotehnologije je zelo zanimiv, poln izzivov in navdušujoč, spodbuja razmišljanje in samostojno delo. Biotehnologija je trenutno najhitreje razvijajoča se veda in kot taka odpira veliko delovnih mest. Biotehnologi smo aktivni študentje in si želimo, da bi takšni bili tudi naši nasledniki. Čeprav je študij bolj osredotočen na rastline in mikrobe, je dobra odskočna deska za delo ali nadaljevanje študija na področju medicine ali farmacije. Pričakujte obilico novega znanja, veliko seminarjev in ekskurzij. Pripravite se tudi na to, da se boste počutil kot pravi znanstvenik že v prvem tednu študija in da boste po zaključku še bolj željni znanja. Pridite z dobrim znanjem kemije, fizike in biologije, to vam bo zelo olajšalo študij! Študenti biotehnologije smo združeni v Biotehnološkem študentskem društvu, v okviru katerega deluje tudi študentski projekt Lokus. Študentje sodelujemo na medoddelčnih igrah »BF se igra«. Organizirani so tudi karierni dnevi, kjer lahko spoznamo bodoče delodajalce in oblikujemo svoje življenjepise.«

Toni Pratljačič, program: UN Biotehnologija 
»Na izpit se intenzivneje začnem pripravljati približno dva tedna prej. Pri tem so mi zelo v pomoč stari testi, ki nam jih priskrbijo starejši študenti in tutorji. Med težje predmete se uvrščajo statistika, kemija, fizika, matematika in fiziologija (slednja je izziv predvsem zaradi deljenega ocenjevanja, saj je treba opraviti tri delne kolokvije in tri delne izpite za opravljen predmet); pritegnejo pa me predmeti, ki vključujejo biotehnologijo. Študij je zelo razgiban, tudi predavanja in vaje se odvijajo na različnih lokacijah. Je zelo obširna smer, ki terja dosti truda, po drugi strani pa prinaša veliko znanja. Prostega časa mi preostane dovolj, da imam poleg faksa tudi službo.«

Matija Pečak

Matija Pečak, program: UN Biotehnologija 
»Faks je z eno besedo fantastičen. Prisotnost na predavanjih je zaželena, ne pa obvezna. Medtem pa je obvezna prisotnost na vajah. Če hodim redno na predavanja, mi delo doma vzamejo le seminarske naloge, ki pa jih ni veliko. Podrobno se učim nekaj dni pred izpitom, in sicer 4–5 ur na dan. Meni je bil najbolj v izziv predmet statistika, na težavnost predmeta pa vplivajo različni dejavniki, kot so predznanje, zahtevnost in natančnost posameznega profesorja. Knjige si lahko izposodimo v knjižnici, večino gradiva pa nam posredujejo profesorji preko študijskega informacijskega sistema. Poleg faksa mi ostane še dovolj časa za mnogo obštudijskih dejavnosti, ki pa ne vplivajo na moj uspeh na faksu. Bodočim študentom bi priporočil, naj se v času študija zavedajo, da je sedaj vse odvisno od njih. Seveda pa naj uživajo v sledečih letih svojega življenja.«

Nik Susič

Nik Susič, program: UN Biotehnologija 
»Najtežji predmeti so bili zame matematika, fizika, biologija in kemija. Moje učenje je na žalost kampanjsko, kar pomeni da sem moral velikokrat učenje podaljšati do jutra. Študijsko gradivo, ki ga uporabljam, so večinoma knjige in angleški članki. Gradivo sem kupoval v fotokopirnici, kjer imajo skripte že pripravljene. Knjige sem si izposojal iz knjižnice, za nakup najdražje knjige pa sem odštel 60 evrov. Svoj študijski program vidim kot zelo zanimiv in razgiban, osvojeno znanje pa pomembno za prihodnost. Prostega časa je po mojem mnenju dovolj, študentsko delo pa sem si lahko privoščil šele v tretjem letniku.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MIKROBIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % biologija, biotehnologija, kemija ali fizika na maturi; za kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet biologija ali biotehnologija (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi pa katerikoli maturitetni predmet).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v medicini, agro-živilstvu, farmacevtski industriji, ohranjanju okolja, izobraževanju in drugih vladnih službah in v raziskovalni sferi.

Martina Podgoršek

Martina Podgoršek, program: UN Mikrobiologija
»Študij se zelo razlikuje od ostalih, saj je velik poudarek na laboratorijskih vajah. Predavanja in vaje niso na stacionarnem mestu, ampak potekajo na več lokacijah. Razmerje med vajami in predavanji je približno 60 : 40, pri čemer so vaje obvezne, priporočam pa obiskovanje obsežnejših predavanj. Za vpis sprejemnih ni, je pa vsako leto večji vpis in posledično višje omejitve. Poleg obiskovanja predavanj dnevno porabim cca. 2 uri za delo za faks. Nekatere predmete se splača učiti sproti, medtem ko za nekatere zadošča le nekaj dni pred izpitom. V 1. letniku je največ težav z biokemijo (obravnavanje temeljev), v 2. letniku z molekularno genetiko in v 3. z ekologijo. Za študij je na voljo pester izbor literature, na spletni strani Društva študentov mikrobiologije Slovenije pa so zbrani digitalni zapiski in izpitna vprašanja. Poleg študija delam in sodelujem v Društvu študentov mikrobiologije. Predavanja in vaje niso na stacionarnem mestu, ampak potekajo na več lokacijah. Bodočim brucem svetujem, da ne obupate na začetku, ampak vztrajate, ker je trud na koncu poplačan.«

Larisa Nicoletti, program: UN Mikrobiologija
»Kemija, biokemija, mikrobna ekologija, industrijska mikrobiologija so na seznamu predmetov, ki so najtežji večini študentov. Sama se največ učim iz skript in zapiskov pa tudi knjig, literatura je predvsem angleška. Rabljene knjige, teste in skripte dobim na internetu, v knjižnici ali pa mi z literaturo pomagajo profesorji. Najbolj zanimiva predmeta sta mi biokemija in imunologija. Vaje so vse obvezne, potrebna je 100 % prisotnost, pri predavanjih pa je prisotnost odvisna od profesorja do profesorja. Največ denarja zapravim za fotokopije (20 evrov mesečno).«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: kmetijsko rastlinska pridelava (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in ostalimi kmetijskimi rastlinami in proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, uprava) ali kot samostojni pridelovalci ali svetovalci.

Kristjan Krmc, program: UN Kmetijstvo – agronomija (1. letnik, II. stopnja – Hortikultura)
»To je faks in poklic prihodnosti, saj ne glede na to, kaj se bo s svetom zgodilo, bodo ljudje  vedno morali jesti. Po končanem študiju bi rad delal v večji proizvodnji ter pripomogel k usmerjanju trajnostnega kmetijstva. Učim se sproti – v povprečju porabim dnevno približno 1 uro za študij, kar vključuje urejanje zapiskov, opravljanje obveznih domačih nalog ter seminarskih nalog. Največ starega gradiva se da pridobiti od študentov v višjih letnikih. Na dodiplomskem študiju ima večina študentov težave s Travništvom v 3. letniku,  1. letniku pa bi kot težjo izpostavil Mikrobiologijo. Študijska praksa je zelo zanimiva ter glede na naravo študija izredno pomembna, saj na vajah znanje iz predavalnice takoj uporabimo. Če delaš vse sproti je dovolj prostega časa za delo, piknike, druženja in razna dodatna izobraževanja. Na fakulteti ima vsaka študijska smer svoje društvo, ki v sodelovanju s študentsko organizacijo pripravljajo raznorazne dogodke, tečaje in podobno.«

Urban Menard Urban Menard, program: UN Agronomija 
»Pred posameznim izpitom potrebujem med 2 in 7 dni učenja, nekaj ur dnevno. Najtežji predmet je botanika, ki je zahtevna predvsem zaradi obsežnosti sprotnega dela in urejanja herbarija. Med težjimi je tudi mikrobiologija, zahteva veliko razumevanja. Za knjige nisem porabil nič denarja, v celem letu največ 20 evrov za natis in vezavo različnih skript. Teorija in praksa sta zelo uravnovešeni. Vaje so večinoma vse praktične narave in potekajo tudi na terenu. Poleg tega je treba do 2. letnika opraviti 75 ur praktičnega dela. Faks je dinamičen, zanimiv posebej za ljubitelje narave. Bodočim študentom svetujem, da delajo sproti, saj je tudi študij prilagojen temu, da je mogoče določene predmete opraviti že v dveh mesecih, kar ne drži za tiste, ki si stvari puščajo za glavni izpitni obdobji. Prostega časa mi ostane dovolj, da se zaradi faksa ne počutim obremenjen. Poleg študija je mogoče delati. Študentska organizacija fakultete je zelo zavzeta za organizacijo dogodkov, tako da je celo leto pestro. Večkrat pred fakulteto zadiši tudi po palačinkah, kostanju.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: strokovna mesta pri pridelavi poljščin, travinja, v drevesnicah, pri pridelavi zelenjave, sadja, grozdja, vina, zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, službe v botaničnih vrtovih, krajinskih parkih in gospodarskih organizacijah ali kot samostojni podjetniki.

Matej ŠčukaMatej Ščuka, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Velik poudarek je na praktičnem znanju, vaje sestavljajo približno ena tretjina določenega predmeta. V 2. in 3. letniku je tudi obvezna praksa, ki skupno znaša kar 375 ur. Pozitivna lastnost študija agronomije je sprotno preverjanje znanja. Na fakulteti imamo veliko dodatnih projektov, ki so zanimivi, pomagajo pri študiju in prav tako naprej v življenju. Za agronomijo sem se odločil zato, ker me veseli vse, kar je povezano z naravo. Vsem študentom ostane precej prostega časa, to predvsem zato, ker imamo zelo dober urnik, brez nepotrebnih lukenj. Na našem faksu je precej pestro. Veliko je strokovnih društev, kamor se lahko včlani vsak, z diplomo pa se včlaniš v Društvo agronomov Slovenije. Fakulteta, pa tudi določene katedre znotraj oddelka, pogosto pripravljajo razna srečanja in okrogle mize, tudi z bodočimi delodajalci.«

Ana Schwarzmann, program: VS Agronomija
»Študij agronomije je zanimiv, ker ponuja teoretična in praktična znanja o pridelavi hrane. S prisotnostjo na predavanjih in nekaj učenja doma lahko izpite z lahkoto opravim. Med najtežje predmete v 1. letniku sodita Matematika in Mikrobiologija, v višjih letnikih pa še Fiziologija rastlin in Osnove travništva in pašništva. Pri navedenih predmetih so zahtevana poglobljena znanja. Za ta študij sem se odločila, ker me zanimajo različna področja naravoslovja. Študij agronomije tako priporočam vsem, ki jih zanima kmetijstvo, naravoslovje in praktično delo. Na fakulteti deluje Društvo študentov agronomije, ki organizira ekskurzije, Študentska organizacija BF pa organizira številne dogodke, npr. BF se igra – zabavno tekmovanje med študenti posameznih oddelkov Biotehniške fakultete. Pogosto so na fakulteti strokovni posveti, ki jih lahko poslušamo tudi študenti. Karierni center organizira karierne dneve, kjer se predstavijo delodajalci s področja kmetijstva in sorodnih področij.«

Blaž Bavdek, program: VS Kmetijstvo – agronomija
»Čas po predavanjih porabim predvsem za sprotno reševanje domačih nalog, pregled snovi, menjave herbarija in ostalih stvari. S sprotnim delom lažje sledim snovi in bolje opravim kolokvij in izpit. Najbolj zahtevni so se mi zdeli predmeti s področja kemije. Gradiva dobivamo prek internetne strani, na katero profesorji nalagajo skripte. Gradivo dobimo tudi z zapisovanjem snovi na predavanjih in vajah. Na našem programu je veliko teorije in malo prakse. Osebno mi je najbolj všeč predmet pedologija. Vaje pri vseh predmetih so zelo zanimive in tudi obvezne. Obiskovanje predavanj ni obvezno, a priporočam udeležbo. Pozitivna stran faksa je, da se nahaja v naravi. Študentje imajo veliko izbiro različnih dogodkov in ekskurzij, tudi študentski žuri so zelo dobri. Ob študiju ne delam, vendar imam veliko sošolcev, ki sodelujejo v različnih društvih vinarstva, sadjarstva, itd.«

Maruša Stritar, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Učim se le pred izpiti dva do tri dni prej, in sicer eno uro na dan. Dnevno delo obsega pisanje seminarskih nalog. Zahtevna predmeta sta predvsem kemija in matematika v 1. letniku. Gradivo se pri večini predmetov dobi na internetni strani na SIS-u (stran od faksa), skripte pa se da kupiti v fotokopirnici na faksu. Preverjanje prisotnosti je samo na vajah. Dobro je hoditi na vsa predavanja. Najbolj zanimivi predmeti so vsi, ki so povezani s stroko. Faks je sproščen, zabaven in imamo veliko zunanjega prostora. Ostane mi veliko prostega časa za različne hobije, če delam sproti. Poleg študija lahko tudi delam. Faks organizira veliko žurov in piknikov, razne izlete in druge dejavnosti.«

Tjaša Gorjanc

Tjaša Gorjanc, program: VS Kmetijstvo – agronomija
»Za ta študij sem se odločila, ker obožujem hrano, ki je lahko dobra le, če je pridelana kakovostno. Razmerje med teorijo in prakso se mi zdi dobro, v času študija je potrebno pridobiti čim več teorije, prakso pa pridobiš tudi kasneje na delovnem mestu. Vaje so obvezne, obisk predavanj pa priporočljiv. Za faks dnevno ne namenim veliko časa – spremljam obvestila in urejam snov. Snovi za izpite se posvečam 2–3 dni pred rokom. Težave povzročajo predmeti, ki niso neposredno povezani s samo tematiko študija, to so: matematika, genetika, fiziologija. V 1. letniku je največ težav z mikrobiologijo zaradi obsežnosti snovi. Zapiski so nam na voljo v študijskem informacijskem sistemu, za izpitna vprašanja pa poskrbijo naši vesti tutorji (študenti). Študij agronomije je zelo koristen. Poleg študija imam še dovolj časa za študentsko delo, študentski svet, tutorstvo in društvo, pri čemer je potrebno veliko usklajevanja, ampak se da.«

Klemen Stanonik, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Za ta študij sem se odločil zaradi domače vrtnarije, da še izpopolnim svoje že pridobljeno znanje. V 2. letniku opravimo 300 ur prakse, ki se jo opravlja v hortikulturnem centru in tudi na fakulteti sami. V 1. letniku nam je največ težav povzročala matematika, predvsem zaradi različnega predznanja. Sprotno učenje je koristno, vendar tudi učenje teden pred izpitom prinese zadovoljive rezultate. Za sprotno delo priporočam izdelavo seminarjev, herbarijev in predstavitev, saj ti za kvalitetno izvedbo zahtevajo več časa. Gradivo je na voljo v oddelčni knjižnici, na študijskem informacijskem sistemu, gradiva pa krožijo tudi po skupnih e-mailih. Prisotnost na vajah je vsaj 80%, na predavanjih pa se večinoma prisotnost ne preverja. Ob študiju je mogoče tudi delati, vendar si je treba čas dobro razporediti, da nam ostane dovolj časa za študij.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % biologija, biotehnologija, kemija ali fizika na maturi. Sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu biologija ali biotehnologija (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi pa maturitetni predmet kemija ali fizika).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: raziskovalni laboratoriji, upravne ustanove (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave), nacionalni in krajinski parki, botanični in zoološki vrtovi, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.

Tanja Kobal, program: UN Biologija (1. letnik, II. stopnje – Ekologija in biodiverziteta)
»V 1. letniku je bil zahteven predmet Mikrobiologija, sicer pa študentom biologije največ preglavic povzročajo nebiološki predmeti, kot so Matematika, Fizika in Splošna kemija. Sproti delam zapiske za predavanja, poročila in seminarske naloge. Sproti se tudi učim, saj se drugače težko pripraviš na izpit v enem tednu. Od literature si kupim skripte, ki so na voljo v fotokopirnicah po ugodnih cenah, knjige pa si sposodim knjižnici. Veliko je skupinskega dela, vsak predmet ima vaje, zato je tudi veliko praktičnega in terenskega dela. Večina predavanj je zelo zanimivih, z aktualnimi temami, zato se splača hoditi, tudi če si ne delaš zapiskov. Biologija je zelo raznolik program, ki ti da širino znanja. Ponuja tudi veliko gostujočih predavanj, poletno šolo in aktivno študentsko društvo, na faksu sta aktivna tudi študentski svet ter študentska organizacija. Poleg študija najdem čas tudi za delo, vendar s prilagodljivim delovnim časom, da lahko obiskujem vse obvezne vaje.«

Tanja KobalTanja Kobal, program: UN Biologija
»Pomembno je, da si za vsak predmet že sproti vzameš dovolj časa, drugače se v enem tednu pred izpitom težko pripraviš zanj. Zadnja leta študentom največje preglavice povzroča mikrobiologija. Na našem študijskem programu ni sprejemnih izpitov. Naša oddelčna knjižnica je zelo dobro založena z učbeniki, zelo hitro dobavlja tudi nove izdaje. Razen skript, ki jih nujno potrebujemo za vaje, do zdaj nisem kupovala ničesar, ker si vso literaturo izposodim v knjižnici. Veliko imamo tudi terenskega dela, kar je super, saj se srečamo z res veliko metodami dela na zelo različnih področjih. Vaje so obvezne, predavanja pa povečini ne. Širina znanja do konca triletnega programa je enormna, kar je lahko tudi slabost, če te zanima le ena veja biologije. Dijakom bi svetovala, naj obiščejo vse fakultete, ki jih zanimajo, predvsem pa naj sprašujejo vse, kar jih zanima in naj jim ne bo nerodno, saj smo bili vsi enkrat na njihovem mestu.«

Katarina Lenarčič, program: UN Biologija 
»Na faksu preživim približno 6 ur na dan. Vaje so obvezne, predavanja zelo priporočljiva. V 2. letniku sledi izdelava herbarija – za to sta potrebna približno 2 meseca. Za pripravo na izpit porabim od 3 do 6 dni. 1. letnik ima kar nekaj ne tipičnih bioloških predmetov – matematiko, fiziko, splošno in organsko kemijo, vendar ti predmeti niso nič strašnega, saj so podani z biološkimi primeri. Predmeti so zelo raznoliki, od sistematike rastlin in živali, vse do genetike, mikrobiologije in bioinformatike. Ta velik spekter in raznolikost področji naredi študij zelo razgiban in zanimiv. Nakup knjig znaša okrog 40–50 evrov za letnik. Poleg sedenja za mikroskopi so tu tudi terenske vaje, npr. nabiranje vzorcev tal, v katerih potem določimo vrste nevretenčarjev. Tudi DŠB organizira veliko terenskih dni in dva tabora, kjer študentje pridobijo dodatna znanja na področju terenske biologije. Biologija bo prava izbira za vse, ki radi čas preživljajo v naravi in jih zanima, kako delujejo živali in rastline, pa tudi človek, od mikroskopskega do makroskopskega nivoja.«

Klavdija Plesnik, program: UN Biologija 
»Za študij biologije sem se odločila, ker prihajam s koncev, kjer smo ljudje zelo blizu naravi. Želela sem si bolje spoznati naravo ter njene zakonitosti. Dnevno se za študij ne porabi veliko časa. Potrebno je narediti kakšen seminar in ga v roku oddati. Poleg tega je priporočljivo, da se sproti ureja »dnevnike« vaj in poročila, ki jih je potrebno pri večini predmetov na koncu tudi oddati. Nekaj več časa vzame študij v drugem letniku, ko je potrebno narediti tudi herbarij. Ostalo dnevno in sprotno učenje pa je odvisno od vsakega posameznika. Nekaterim veliko bolje odgovarja sprotno učenje, drugi pa si pred izpitom vzamejo več časa. Kolokvijev niti nimamo tako veliko v primerjavi s katerimi drugimi naravoslovnimi fakultetami. Imamo pa semester razdeljen v dva bloka z vmesnim enotedenskim obdobjem, v katerem imamo kakšne kolokvije in delne izpite bolj obsežnih predmetov. V prvem letniku je po mojem mnenju najtežji predmet organska kemija, a z malo truda je tudi ta šala mala.«

Sara Gorše

Sara Gorše, program: UN Biologija 
»Za vpis študija so omejitve. Študij biologije je bila moja edina opcija. Naš faks odlikujejo res kolegialni odnos profesorjev do študentov, prilagodljivost in razumevanje. V začetku študijskega leta je delo za študij usmerjeno v izdelavo seminarjev. Konec novembra in aprila je izpitni teden, ko se lahko opravijo določeni izpiti in kolokviji iz vaj ali pa delni izpiti predmetov. Sprotno učenje olajša študij med izpiti, saj v izpitnem navalu porabiš bistveno manj časa. V 1. letniku so najzahtevnejši »nebiološki« predmeti, kot so matematika, anorganska kemija in organska kemija, kasneje pa fiziologija živali. Knjige so večinoma v angleščini in so dostopne v knjižnici, stare teste pa najdemo na spletni strani naše smeri. Če te res mika biologija na Biotehniški fakulteti, boš več kot zadovoljen, saj te čaka pester del študentskega življenja. Med študijem si privošči kakšno zabavo s prijatelji, kolegi, kljub temu pa naj v tebi še vedno ostane volja do študija.«

Maruša Rošer

Maruša Rošer, program: UN Biologija 
»Študij je zelo zanimiv in poučen, posebej delo v laboratoriju in terenske vaje. Učim se sproti, pred izpitom pa bolj intenzivno približno en teden prej. V prvem letniku sem zaradi slabega izhodiščnega znanja kot najbolj zahtevno dojela organsko kemijo, v nadaljevanju študija pa sistematsko botaniko. Skozi študij sem se učila iz zapiskov in skript, ki jih lahko dobiš tudi na spletni strani. Obisk predavanj na fakulteti ni obvezen, obvezne so samo vaje. Zame je bil skozi študij najbolj zanimiv predmet anatomija človeka, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Med študijem je problem v urniku, ki se zelo spreminja, in zato ni časa za študentsko delo, vendar pa so zato odlični žuri.«

Andrej Raspor, program: UN Biologija 
»Sprejemnih izpitov za vpis na našo fakulteto ni treba opravljati. Učim se sproti, tri ure dnevno. Pred izpitom pa do teden dni to počnem bolj intenzivno. Najtežji predmet je organska kemija, saj je zelo obsežna snov. Najraje se učim iz skript, malo tudi iz lastnih zapiskov. Knjige in ostalo gradivo si skopiram ter povprašam pri študentih višjih letnikov. Faks približno enakovredno zajema teorijo in prakso, vaje so obvezne, predavanja pa priporočljiva. Če se učiš sproti, je prostega časa veliko, dovolj tudi za delo. Faks je fajn zaradi sošolcev in snovi, predvsem mi je všeč genetika. To je bil eden izmed ključnih razlogov moje odločitve ob vpisu. Po zaključku študija pa bi se rad zaposlil kot profesor ali v biotehniškem laboratoriju.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.
Izredni študij ne
Zaposlitev: javne gozdarske službe, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarske družbe, šolstvo, področje samostojnega podjetništva (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za gozdarsko svetovanje, biološko inženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje z visokogorskim svetom, saniranje ekoloških žarišč).

Zala Uhan, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (1. letnik, II. stopnja – Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri)
»Faks bi v enem stavku opisala, kot majhen, učinkovit in prijazen. Oddelki so majhni, kar omogoča, da se vsi med seboj poznamo, profesorji pa se nam lažje posvetijo. Dnevno sem za študij na dodiplomskem programu v povprečju porabila manj kot uro na dan. Učila sem se najmanj 2 dni pred izpiti, sprotnega učenja nisem prakticirala. Za enega najbolj zahtevnih predmetov na gozdarstvu velja Dendrologija, ker gre za zelo obsežen predmet, zahtevna je tudi Matematika. Za objavo starih zapiskov imamo Google drive – Gozdarček. Med tednom običajno potekajo predavanja, ob petkih se študentje gozdarstva odpravimo na terenski pouk, ki poteka po celotni Sloveniji. Tam se utrjuje znanje in pridobiva najrazličnejše podatke, ki jih kasneje na vajah obdelujemo. Ob študiju mi je ostalo vedno dovolj časa za druženje s prijatelji, razne hobije, proste vikende, prav tako pa se ves čas študija delala. Na oddelku deluje tudi Društvo študentov gozdarstva, ki nas aktivno povezuje in organizira razne ekskurzije.«

Matic Štraus, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi viri 
»Če bi se učil sproti, bi bila ura ali dve uri na dan dovolj, tako pa moram pred kakšnim bolj zahtevnim izpitom posvetiti več časa učenju. Snov sama po sebi ni tako zahtevna, jo je pa veliko. V 1. letniku mora vsak študent izdelati 2 herbarija, v vsakem urediti okoli 250 drevesnih vrst in zelišč, ter se jih naučiti in zagovarjati na izpitu. Veliko časa sem moral nameniti tudi matematiki. Vse gradivo, knjige in drugo literaturo se da dobiti od študentov v višjih letnikih, skripte večinoma naložijo profesorji na splet. Na našem študiju prevladuje teorija, v vseh letnikih so pogosti terenski dnevi, na katerih v praksi vidimo izvajanje del, organizacijo, projektiranje. Prisotnost na predavanjih nekateri profesorji preverjajo, drugi ne. Vaje in terenski dnevi so obvezni. Profesorji na predavanjih pogosto povejo, kaj približno bo v izpitih. V 1. letniku je res veliko splošnih snovi, bolj kot se približuješ koncu študija, več je konkretnih izzivov in rešitev. Urnik je precej razgiban, zato je pogosto potrebno precejšnje prilagajanje drugih obveznosti.«

Petra Žlogar

Petra Žlogar, program: UN Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri 
»Vsak dan sproti ponovim predavano snov, dovolj imam uro na dan. Za izpit se učim en teden. Študijsko gradivo imamo na ŠIS-u, na oddelku poteka tudi aktivna izmenjava literature in starih testov. Na faksu mi je najbolj všeč velik del terenskega pouka in veliko študijskih zbirk in nova knjižnica. Menim, da imamo kar dosti prakse, skoraj toliko kot teorije, mogoče malo manj. Moji najljubši predmeti so lovstvo, zoologija in dendrologija, laboratorijske vaje in terensko delo pa so sploh super. Težji predmeti so tisti, kjer je obseg snovi največji. Kljub napornim semestrom, ostane dovolj časa za sodelovanje v društvu študentov gozdarstva in študentsko delo, pa seveda za vse organizirane piknike, filmske večere in brucovanja, ki jih organizira društvo.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: javna gozdarska služba, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih združbah, samostojno podjetništvo.

Aljaž VesenjakAljaž Vesenjak, program: VS Gozdarstvo
»Naš oddelek ni velik, zato se študentje večinoma med sabo dobro poznamo. Tako nam tudi študentje iz višjih letnikov pomagajo s primeri iz lanskih izpitov in z načini učenja. Vsa druga potrebna gradiva se dobijo na študijskem informacijskem centru, kjer profesorji objavljajo učna gradiva. V 1. letniku je najtežji predmet, če nimaš gozdarskega predznanja, gozdarske inventure, drugače pa med težje spadajo še pedologija, dendrologija in aplikativna gozdna zoologija. Pri teh največjo težavo predstavljajo pogojni kolokviji, ki zahtevajo poznavanje 240 drevesnih in grmovnih vrst ter okoli 80 žuželk. Vsak teden je veliko terenskega dela, kjer spoznavamo teorijo v praksi in poslušamo že izkušene gozdarje. Profesorji na faksu opravljajo delo strokovno in nam tudi pomagajo. Negativna stvar je samo ta, da imamo zaradi terenskega dela pouk včasih pozno popoldan. Dijakom svetujem, da se na faks vpišejo, če jih ta stroka zelo zanima, ker jim bo drugače težko opraviti ta faks.«

Jure Gorše, program: VS Gozdarstvo 
»Zanimanje za gozdarstvo je bil glavni razlog za vpis na Biotehniško fakulteto in pa to da ni sprejemnih izpitov. Faks je malenkost preveč teoretičen, saj je razmerje med teorijo in prakso 4:1 (3 bloki so teorije in 1 blok prakse). Zato je dobro hoditi na predavanja čeprav niso obvezna, in ravno tam se naučimo največ. Predmeti, ki so neposredno povezana z gozdarstvom so zanimivi, in ne tako kot Zoologija in Statistika, ki sta težki zaradi obilo snovi.  Veliko snovi zahteva veliko učenja zato pred izpitom 4-5 ur učenja in seveda sprotno delo, urejanje zapiskov iz predavanj ter sama udeležba na predavanjih pripomorejo veliko k utrjevanju znanja. Lastni zapiski so glavni vir učnega gradiva, nekaj se ga dobi v knjižnici in od drugih študentov ter preko ŠIS-a. Za gradivo sem porabi 50 evrov na leto. Na faksu mi je najbolj všeč strokovnost, vaje, majhnost oddelka in povezanost študentov, slaba lastnost je ta, da je premalo vaj. Čeprav je študij zahteven nam ostane še nekaj prostega časa za zabavo in tudi resnost kot je delo sekača, da uredimo naše gozdove po naravni nesreči. Dijakom, ki se vpisujejo svetujem, da naj se vpiše vsak, ki je kakor koli rad povezan z gozdom.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta) in II. stopnje (2 leti): KRAJINSKA ARHITEKTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 75 % preizkus posebne nadarjenosti, 15 % splošna matura oz. poklicna matura z izpitom iz maturitetnega predmeta matematika, v kolikor ga ni opravil že pri poklicni maturi in 10 % uspeh v 3. in 4. letniku. Preizkus posebne nadarjenosti velja 1 leto.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: podjetja za izdelovanje načrtov krajinskih ureditev, prostorskih planov, presojanja vplivov na okolje, ministrstva, agencije, občine oz. njihovi oddelki za področje gradnje, urejanje prostora, varstvo okolja, razvoj podeželja.

Jure Gruden, program: UN Krajinska arhitektura, 3. letnik
»Na oddelku za Krajinsko arhitekturo potekajo sprejemni izpiti, ki prinašajo 75 % točk. Zanje je potrebno kreativno razmišljanje. Dnevno za študij porabim vsaj 3 ure: sprotno delo obsega izdelovanje projektov. Učim se pred izpitom, saj se večino snovi naučim že med predavanji. Najzahtevnejši predmet v 1. letniku je Uvod v prostorsko načrtovanje, najtežja glede učenja snovi pa sta Botanika in Pedologija. Stare teste, skripte in zapiske po navadi priskrbijo tutorji, knjig pa navadno ne kupujemo. Vaje so obvezne, priporočam tudi udeležbo na vseh predavanjih, saj aktivno sledenje na predavanjih pomeni manj učenja za sam izpit. Študij je zelo zabaven, saj noben dan ni enak prejšnjemu. Veliko je praktičnega dela in ni monotonosti. Vsak letnik dobi svojo risalnico, ki jo lahko uredi po svojih željah. Prostega časa je dovolj, vendar ga nimaš enakomerno vsak dan. BF organizira več dejavnosti, ki ti pomagajo pri načrtovanju kariere – npr. karierni sejem.«

Senta Badovinac BajukSenta Badovinac Bajuk, program: UN Krajinska arhitektura
»Za mojo smer je potrebno opraviti sprejemni izpit, ki zajema test kreativnosti, dojemanje prostora, dispozicijo za likovno dojemanje in predstavljanje prostora. V primeru, da je omejitev vpisa, uspeh na sprejemnem izpitu predstavlja 75 % točk, ostalih 25 % pa splošni uspeh na maturi in uspeh 3. in 4. letnika. Pred posameznim izpitom se je potrebno učiti 2–4 dni, je pa snov razumljiva in ni toliko »piflarije«. Prakso lahko izbereš šele v 2. ali 3. letniku, kot izbirni predmet v obsegu 60 ur, vendar se moraš za vse dogovoriti sam. Sprotno je delo za glavni studio projekt in domače naloge. Najbolj zanimiv predmet v 1. letniku je risanje, saj se izvaja vsak petek nekje zunaj v naravi. Faks je zelo kreativen in zabaven, vzdušje je domače, vsi te poznajo in ti poznaš vse. Osebno sem ta faks izbrala, ker imam rada naravo, sem ustvarjalna oseba, ki rada oblikuje in riše.«

Lea Lunder Lea Lunder, program: UN Krajinska arhitektura
»Pri nas ni veliko vsakodnevnega teoretičnega učenja, ampak se v glavnem učimo preko nalog, projektov, seminarjev, risanja načrtov. Pri večini predmetov torej dobivamo domače naloge, ki v povprečju zavzamejo približno uro do dve dnevno. Izpiti večinoma niso tako zahtevni, nekateri se pripravljajo samo dan ali dva dni, drugi nekoliko več a pri nas skoraj ni predmetov za katere bi se moral učiti po mesec ali več. Med težjimi predmeti je botanika, ker je nekoliko bolj obsežna. Za večino gradiva smo prosili višje letnike, ki so nam z veseljem posredovali stare teste, skripte, pokazali kakšen projekt. V vsakem letniku smo imeli nekaj terenskih dni, včasih ti potekajo kar v okolici fakultete, včasih se tudi kam zapeljemo. Krajinska arhitektura vključuje veliko različnih znanj od družboslovnih do naravoslovnih. Pravzaprav se mi zdi, da jo z vsakim letnikom dojemaš bolj široko in kmalu ugotoviš, da to ni le oblikovanje vrtov ampak še marsikaj drugega. Imamo tudi svoje društvo, imenovano DŠKA, kjer organizirajo razne izlete, filmske večere in piknike.«

Meta Zgonec, program: UN Krajinska arhitektura
»Majhen oddelek, zelo prijetno vzdušje in oseben odnos. Zanimivo je to, da ima vsak letnik svojo risalnico, ki ti je na voljo 24/7. Za ta program je potrebno tudi opraviti sprejemne izpite, saj študij obsega veliko praktičnega dela (risanje, ročne spretnosti,..). Zahtevnost izpitov je po mojem mnenju odvisna od vsakega posameznika Dnevno delo za faks večinoma vključuje praktične naloge kot so npr. risanje, izdelava maket, občasno pa tudi seminarske naloge. Prvi letnik je bolj teoretično usmerjen, nato pa je vsako leto več praktičnih predmetov. Meni je najbolj zanimivi predmeti so uvod v prostorsko načrtovanje ter krajinsko načrtovanje I in II, saj se učimo stvari, ki jih krajinski arhitekt dejansko počne. Na oddelku imamo društvo DŠKA (društvo študentov krajinske arhitekture), ki organizira različne izlete, izdaja oddelčni časopis (ČasopisKA) in skrbi, da se zmeraj nekaj dogaja.«

Nika Miletić, program: UN Krajinska arhitektura
»Na programu so potrebni sprejemni izpiti, in sicer je treba opraviti 3-delni preizkus nadarjenosti (prvi del je psihološki, druga dva sta ustvarjalne narave). Dnevno za faks porabim vsaj eno uro za domače naloge oz. projekte, na katerih delamo v tistem času. Pred izpitom se učim vsaj en teden prej, seveda je odvisno od zahtevnosti predmetov. Nekatere predmete se učim sproti, druge le pred izpitom. Najtežji so predmeti, povezani z rastlinami, botanika v 1. letniku in rastline za ozelenjevanje v 2., saj gre za ogromno količino snovi in podatkov. Pri nas si pošiljamo stvari prek e-maila ali pa preidejo iz roke v roko. Sejma nimamo, čeprav bi ga potrebovali, saj je določeno literaturo težko dobiti. Večina predmetov je zelo zanimivih in večinoma so obvezni, saj so pretežno sestavljeni iz vaj. Prisotnost se preverja skorajda pri vsakem predmetu. Pozitivna stran faksa je, da je naš oddelek majhen in se zato profesorji posvetijo vsakemu posebej. Študentski žuri so odlični, vsako leto imamo več tematskih zabav znotraj oddelka.«

Polona Gorše

Polona Gorše, program: UN Krajinska arhitektura
»Sprejemni izpit za vpis je potreben in predstavlja 75 % točk. Sestavljen je iz več delov, kjer preizkusijo tvojo kreativnost, prostorsko predstavo, likovno dojemanje in predstavljanje prostora. Obstajajo tudi tečaji, na katerih te pripravljajo na sprejemni izpit, vendar se nanj konkretno ne da pripraviti. Predavanja in vaje se začnejo zjutraj in trajajo do popoldneva, pri prvih je prisotnost priporočljiva, pri vajah pa obvezna. Večina predavanj je zanimivih, obsegajo več različnih področij, hkrati pa se medsebojno dopolnjujejo. Po končanem urniku večina študentov ostane na faksu in dela zanj, saj imamo veliko takšnih predmetov, ki zahtevajo sprotno delo – naloge je potrebno oddati do določenega roka. Na oddelku smo vsi kot ena velika družina, veliko je medsebojne pomoči in na vsako vprašanje se najde tudi odgovor. Vsak letnik ima svojo učilnico, vsak študent pa svojo mizo. Imamo veliko terenskih dni, v 1. in 2. letniku je organiziran dvodnevni izlet v določen del Slovenije, v 3. letniku pa si ga organiziramo sami. Knjige za študij si lahko izposodimo v knjižnici, nekatere, ki nam pridejo prav skozi celotni študij, pa smo kupili. Posamezna gradiva nam pošljejo profesorji, stare teste in nasvete pa dobimo od tutorjev.«

Tadeja Ažman, program: UN Krajinska arhitektura
»Preverjanje smisla za likovno sporočanje, dojemanje prostora in kreativnost, so naši sprejemni izpiti, ki niso zahtevni, samo domišljijo moraš vklopiti. Študij zahteva sprotno delo za vaje in praktične naloge pri risalnih nalogah pri glavnih načrtovalskih predmetih, ni pa sprotnega učenja. Izpiti sami, ki zajemajo teorijo niso zahtevni. Učim se nekaj dni pred izpitom, so pa izjeme za katere se učim tudi 14 dni pred izpitom, kot so predmeti iz Botanike zaradi obsežne snovi in ne zaradi težavnosti. Vse staro učno gradivo kroži med letniki, tutorji pa poskrbijo, da so dostopni. Knjig in učbenikov ne uporabljamo, ker je večina literature v elektronski obliki ali skriptah.  Občasno si kakšno knjigo izposodimo v knjižnici oz. če se odločimo za nakup jih lahko kupimo na oddelku, kjer imamo popust. Veliko več denarja gre za papir in risarski pribor, kot pa za gradivo. Načrtovalski in oblikovalski predmeti so najbolj zanimivi, čeprav so tudi teoretični zanimivi, ker vso znanje uporabljamo pri načrtovanju in ni odvečnega balasta snovi. Več imamo prakse kot teorije ali pa je razmerje enako, zato je potrebno po večini hoditi na predavanja, vaje pa so obvezne. Se pa lahko zgodi, da če ne hodiš pri glavnih predmetih na predavanja, da ne narediš letnika. Faks je razgiban, zanimiv in praktičen. V programu se prekrivajo družboslovne, naravoslovne in umetniške vsebine, kar ga naredi vsestranskega. Veliko je ekskurzij, spoznavanja različnih delov Slovenije in prav zato sem se odločila za študij tega programa. Všeč mi je okolje saj ima vsak študent v risalnici svoj prostor skozi celo leto, všeč so mi pa tudi profesorji in sošolci. Veliko časa preživimo na faksu skupaj z drugimi študenti in si lahko risalnico uredimo po svoje, nam najbolj ugodno. Zato nam ne ostane veliko prostega časa. Potrebna je organizacija časa, da uskladimo študij in dodatne aktivnosti in delo.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.
Izredni študij ne
Zaposlitev: v podjetjih za predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, v javnem sektorju (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, muzeji, zavodi za spomeniško varstvo), v izobraževanju (srednje šole, višje šole, univerza).

Matic Omulec, program: UN Lesarstvo
»Fakulteto sem izbral predvsem zato, ker sem želel nadgraditi znanje srednje šole. Za večino izpitov se učim dan ali dva prej, je pa potrebno veliko sprotnega dela, za seminarske naloge in poročila. Največ časa za učenje sta mi vzela predmeta mehanika in matematika, katera veljata za dva izmed najtežjih predmetov na tem programu. Večino literature se najde v knjižnici fakultete, skripte za posamezne predmete dobimo od profesorjev. Slabost univerzitetnega programa je pomakanje praktičnega dela, vendar je veliko vaj na katerih praktično spoznavamo snov. Vaje so obvezne, medtem ko je obiskovanje predavanj zaželeno. Poleg faksa imam dovolj prostega časa tudi za hobije. Smer mi je všeč, saj je uporabna in predstavlja dobro izhodišče za zaposlitev.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSKO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: zaposlitev v javnih in lastnih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ki vključuje predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, trgovina z lesom, storitvene dejavnosti, javni sektor in izobraževanje.

Matic Kosanič, program: VS Lesarsko inženirstvo, 3. letnik
»Ob rednem obiskovanju predavanj, na dan za študij porabim še približno 2 uri za pripravo raznih projektnih ter seminarskih nalog. Pred izpitom si v večini primerov samo ponovim zapiske iz predavanj in pregledam PPT-je profesorjev.  Prostega časa mi ob študiju ostane kar veliko, aktiven sem tudi v študentski organizaciji ter Društvu študentov lesarstva.  Za najtežja predmeta naše smeri veljata Fizika in Mehanika v 1. letniku, predvsem zaradi slabšega predznanja. Kar se tiče gradiva, smo študenti lesarskega inženirstva zelo privilegirani, saj nam ga posredujejo profesorji, v pomoč s svojimi nasveti pa so nam tudi tutorji. Pri vseh predmetih sočasno s predavanji potekajo vaje, prisotnost na predavanjih običajno prinese bonus točke, tudi do 10 % pri izpitu. Osebno so mi najbolj zanimivi predmeti o sami zgradbi ter rabi lesa, saj je to po mojem mnenju osnova za lesarja. Vsem dijakom, ki jih veseli poznavanje lesa, naš oddelek toplo priporočam.«

Domen BorkoDomen Borko, program: VS Lesarsko inženirstvo 
»Med študijem na tem programu imamo tudi dovolj prostega časa za hobije, ki nas veselijo. Izvedljivo je tudi obštudijsko delo, ampak s prilagojenim urnikom. Možno je tudi dodatno izobraževanje na samem faksu. Tudi izven obveznih predavanj so pogosto organizirani različni posveti, sestanki, predavanja o stroki. Pomembno je izpostaviti tudi, da fakulteta nudi možnost izmenjave v tujini, kar je lahko odlična izkušnja. Na našem oddelku je možno vse izpite opraviti tudi s kolokviji, učenje za njih mi vzame približno 3 ure. Sami predmeti niso tako težki, kolikor imajo po mojem mnenju študentje slabe osnove iz tehniško-poklicnih šol. Predmeti iz stroke so zelo razumljivi in zanimivi. Učno gradivo v celoti dobimo na samem faksu, če želimo, seveda pa ga je potrebno plačati. Oddelek za lesarstvo na Biotehniški Fakulteti je odličen faks, ki vam da obilo znanja o samem razumevanju materiala, s katerim boste v prihodnosti delali. Ogromno je tudi medsebojne pomoči med študenti.«

Domen Škulj, program: VS Lesarstvo 
»Žal ne morem reči, da se učim sproti, največkrat začnem študirati par dni pred izpitom ali kolokvijem. Učim se iz knjig iz knjižnice in iz zapiskov ter starih testov, ki nam jih dajo starejši študenti in profesorji. Prevladuje teorija, najljubši predmet je konstruiranje, in sicer zaradi izdelkov, ki smo jih risali na računalniških programih in jih na koncu tudi izdelali, najtežja pa sta mehanika in fizika. Naša fakulteta je majhna, a zato prijazna študentom. Imamo veliko zanimivih predmetov, prijaznih profesorjev, sam študij pa ni preveč zahteven, zato mi ostane dovolj prostega časa.«

Urška Medved Tomažič, program: VS Tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov 
»Na faksu so najbolj zanimive laboratorijske vaje in obvezna praksa v 6 semestru. Študij je perspektiven , če vas zanima delo z lesom, mislim da vam bo študij zanimiv in uporaben. Nima sprejemnih izpitov. Potrebno je sprotno dnevno delo in učenje, predvsem je potrebno sproti pisati poročila. Če se sproti učiš potem je pred izpitom potrebno le 2 uri za ponovitev snovi. Če ne delaš sproti je vse težje in težji so predmeti, kot so Matematika in Fizika v 1. letniku, naprej pa Tehnična mehanika in Lesarsko strojništvo. Najbolj zanimiv predmet je Raba lesa in konstruiranje, saj se tu naučimo veliko praktičnih zadev. Zato je priporočljivo obiskovati predavanja in ne samo vaje, ki so obvezne. Razmerje predavanje in teorije je 50:50. Če obiskuješ predavanja imaš lastno učno gradivo, drugače pa se dobi gradivo predvsem v knjižnici, stare teste  in zapiske dobimo od višjih letnikov, skripte nam pripravijo profesorji. Knjig ni potrebno kupovati, razen za fiziko. Če se sproti dela nam ostane tudi prosti čas, da lahko delamo. Vendar se bolj obrestuje, če faks postavimo na prvo mesto in  sproti študiramo, kot pa delamo.«

Nejc Teraž, program: VS Lesarstvo 
»Faks na splošno ni preveč zahteven, nima sprejemnih izpitov  in je primeren za ljudi, ki imajo radi bolj tehnološke postopke in raziskovalno delo.  Laboratorij in raziskovalna hišica so nekaj posebnega in zanimivega na našem faksu. Zanimive so tudi vaje pri predmetu Tehnologije in lastnosti lesnih plošč. Vse vaje so obvezne, medtem nekatera predavanja so obvezna druga pa ne. Se pa v veliki večini izvaja teorija in bolj malo prakse. Strojništvo in Mehanika sta izmed težjih predmetov zaradi preveč teoretične osnove. Zato je potrebno učenje 2-3 dni pred izpitom. Literatura in učno gradivo se dobi v knjižnici in pri tutorjih, in od tutorjev tudi veliko stvari izvemo. Prostega časa je med letom malo več kot med izpitnim obdobjem, zato imamo čas za zanimive in interesantne zabave, za opravljanje študentskega dela in tutorstvo. Za naš študij so možnosti zaposlovanja med boljšimi, zato se kar vpišite dijaki.«

Blaž Lešnjak

Blaž Lešnjak, program: VS Lesarstvo 
»Najbolj zanimive na našem faksu so vaje v laboratoriju, kjer se učimo vse, od izdelave lesnih plošč do površinske zaščite lesa. Pametno je biti prisoten skoraj pri vseh predmetih, da razumeš snov. Sprejemnih izpitov za vpis ni. Za učenje porabim dva tedna, predvsem za težje izpite, za lažje pa samo od tri do pet dni. Izmed težjih predmetov na našem faksu so zagotovo tisti, ki so na osnovi matematike in mehanike, npr. mehanske obdelovalne tehnologije in mehanika. Gradivo za učenje dobimo predvsem od profesorjev, v obliki skript, dodatno literaturo pa dobimo v knjižnici in spletni učilnici. Prisotnost na predavanjih je obvezna in se tudi preverja. Moj nasvet je, da je to pravi študij za tiste, ki želijo pridobiti ali nadgraditi svoje znanje o lesu in vse v povezavi z njim. Pozitivne stvari na našem faksu pa so: lastno parkirišče in prijazno osebje, ki ti je vedno pripravljeno prisluhniti.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ZOOTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: ppridobljeno znanje in veščine diplomantom omogočajo zaposlitev na področju kmetijske pridelave, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitvenih dejavnostih, v javnem sektorju, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

Andreja Beci, program: UN Kmetijstvo  –  zootehnika (2. letnik, II. stopnje – Kmetijstvo – zootehnika)
»Na BF imamo leto razdeljeno na 4 študijske bloke, kar je za nas super, saj en predmet poslušamo krajši čas, ob koncu predavanj pa opravimo vse obveznosti. Na zootehniki imamo pogosto možnost opravljanja predmetov po delih, tako da si s sprotnim učenjem lahko kmalu prislužiš počitnice. Pri vsakem predmetu imamo predavanja in vaje, prakso imamo le v 2. letniku. V 1. letniku je najtežji predmet Mikrobiologija z imunologijo. Imamo zelo dobro razvit tutorski sistem – študenti tutorji pomagajo nižjim letnikom z nasveti, testi, zapiski. To je faks za ljubitelje živali in kmetijstva in če si zainteresiran, lahko začneš graditi kariero že med študijem. Naše Društvo študentov zootehnike organizira koristne tečaje in ekskurzije, ki se jih lahko udeležimo in so res super. Negativna je mogoče le oddaljenost faksa, saj je večino predavanj na Rodici. Rednega dela zraven študija ne priporočam, je pa mogoče. Za žure je dovolj časa že med letom, še slajše pa je imeti 3 mesece počitnic.«

Tina Košica, program: UN Kmetijstvo – Zootehnika 
»Vsak dan, ko pridem domov iz faksa, preletim snov. Tako porabim manj časa za učenje med izpitnim obdobjem. Ker so izpiti različnih zahtevnosti, se je za nekatere potrebno učiti več – 5 dni prej, druge manj – 2 dni prej. 1. letnik je sestavljen iz bolj splošnih predmetov (matematika, kemija, biologija domačih živali). Najtežji mi je bil izpit iz mikrobiologije, saj je bilo veliko snovi. Vse gradivo profesorji objavijo v spletni učilnici, priporočeni so tudi lastni zapiski in knjige, ki si jih lahko izposodimo v knjižnici. Predavanja niso obvezna pri vseh predmetih. Poleg vaj v laboratoriju imamo še zelo zanimive terenske vaje (obiskujemo različne kmetije, inštitute). V 3. letniku je obvezna praksa, ki obsega 170 ur. Čeprav potekajo predavanja in vaje vsak dan, se najde veliko prostega časa za različne dejavnosti in študentsko delo.«

Tilen Kramer, program: UN Zootehnika
»Za študij zootehnike sem se odločil, ker me že od nekdaj zanima delo z živalmi in je to poleg veterine edina smer, ki to omogoča. Po koncu študija se nameravam zaposliti v enem izmed podjetji povezanih z živinorejo. Vpis na našo smer svetujem vsem, ki vas zanima delo z živalmi, predvsem z domačimi in vas zanima kmetijstvo. Na našem faksu dobiš predvsem veliko uporabnega znanja. Je pa obvezne prakse bolj malo, ampak imamo nekaj terenskih vaj pri vsakem predmetu. Precej predmetov je zelo uporabnih in zanimivih, meni osebno je bil najbolj zanimiv predmet reja perutnine. Študenti imamo zelo pozitiven odnos s profesorji, ker nas ni zelo veliko in nas tako profesorji dobro poznajo in se nam prilagajajo. Zelo dobrodošlo je tudi to, da imamo predavanja in vaje večinoma dopoldne, zato ni potrebno hoditi nazaj na faks še v popoldanskem času.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ŽIVINOREJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: ne
Zaposlitev: zaposlitev na področju kmetijske pridelave, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitveni dejavnostih, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

Lana FortunaLana Fortuna, program: UN Zootehnika – Znanost o živalih podiplomskega študija
»Kmetijstvo je zelo pomembna panoga, saj se je potrebno zavedati, da nas oskrbuje s hrano. Zato naj dijaki sprejmejo vse izzive tekom študija, naj se udeležujejo dodatnih predavanj, seminarjev, posvetov in s tem širijo obzorja ter spoznavajo nove ljudi. Za ta faks sem se sama odločila, ker me zanima, kako pravilno skrbeti za rejene živali, kot tudi delo z njimi. Poleg tega te študij nauči še veliko drugih znanj, ki so povezana s kmetijstvom. Na naši smeri je več teorije, osebno so mi zanimivi vsi predmeti, razen kmetijske tehnike. Veliko je tudi praktičnega dela. S profesorji se da veliko dogovoriti, zato menim, da so tudi odnosi bolj osebni. Ker se faks nahaja izven centra Ljubljane, je lahko to tudi pozitivna stvar, saj ni nikoli gneče. Imamo uveden sistem tutorjev, ki ogromno pomagajo z nasveti in gradivi. Delovnih zvezkov na faksu ne potrebujemo, literaturo si izposodimo kar v knjižnici. Dijakom svetujem, naj premislijo pri izbiri študija in izberejo tistega, ki jih resnično veseli.«

Andreja Beci, program: VS Kmetijstvo – zootehnika 
»Na faksu imamo leto razdeljeno na 4 študijske bloke, kar je super za študente, saj lahko hitro opravijo obveznosti. Dnevno porabim za faks malo manj kot 1 uro, pred izpiti pa nekaj dni bolj intenzivnega učenja. Dnevno delo za faks obsega obnovitev snovi s predavanj in nekaj domačih nalog. Najtežji predmet v 1. letniku je mikrobiologija z imunologijo zaradi najobsežnejše snovi. Imamo zelo dobro razvit tutorski sistem, tako da študenti tutorji pomagajo nižjim letnikom z nasveti, testi, zapiski. Večinoma nam profesorji posredujejo svoja predavanja, po katerih se učimo. Vaje so povsod obvezne in preverjajo prisotnost, na predavanjih pa je prisotnost odvisna od profesorjev. Prakso imamo samo v drugem letniku. To je faks predvsem za ljubitelje živali in kmetijstva. Študentski žuri so super. Naše Društvo študentov zootehnike organizira razne koristne tečaje in ekskurzije, ki se jih lahko udeležimo.«

Ana Hrastnik, program: VS Kmetijstvo – živinoreja 
»Faks je zelo zanimiv in poučen. Če bi se morala še enkrat odločiti, bi izbrala isto pot. V 1. letniku sta težja izpita iz matematičnega praktikuma (slabše predznanje, saj je večina študentov iz srednjih strokovnih šol) in uporabna fiziologija domačih živali (obseg snovi). Pri vseh predmetih so vaje obvezne, predavanja pa so zaželena. Učim se le pred izpiti, ponavadi se začnem pripravljati teden prej, saj so skoraj vsi v istem tednu. Izpite je najlažje opraviti z delnimi izpiti. Profesorji nam potrebno gradivo posredujejo po e-mailu ali ga objavijo v študijskem informacijskem sistemu. V poletnem času opravljamo prakso; v 1. letniku 175 ur, v 2. letniku pa 200. Od tega 40 ur opraviš na enem izmed obratov visokošolskega zavoda, 155 ur pa na obratih, ki si jih izbereš sam, 5 ur je namenjenih predstavitvi. Poleg študija mi ostane še dovolj časa, da se lahko posvetim svojemu hobiju, jahanju.«

Jakob Leskovec, program: VS Kmetijstvo – zootehnika 
»Za vpis na Zootehniko sprejemni izpiti niso potrebni. Učim se kampanjsko, pred izpiti, kolikor je pri posameznem predmetu potrebno. V 1. letniku sta najtežji kemija z biokemijo in matematika, kasneje še osnove biometrije, mikrobiologija in uporabna etologija. Učim se iz skript in prezentacij power-point. Gradivo dobim na internetu, na ŠIS-u, do katerega imajo dostop študentje Biotehniške fakultete. Največ gradiva si natisnem doma, zato zanj nisem porabil veliko denarja. Študij v večjem delu zajema teorijo, prisotnost pa je obvezna tako na predavanjih kot na vajah. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa, tako da imam čas tudi za treninge in delo. Za faks sem se odločil naključno, a se mi zdi zanimiv, pomaga tudi dejstvo, da se nahaja v Domžalah. Po zaključku študija pa upam na dobro zaposlitev.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ŽIVILSTVO IN PREHRANA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v obratih živilske industrije, v mikrobioloških, fizikalno-kemijskih in senzoričnih laboratorijih za kontrolo kakovosti hrane, v dejavnostih izobraževanja potrošnikov, inšpekcijskih službah za kontrolo kakovosti in varnosti hrane, institucionalnih prehranskih obratih, zdraviliščih in centrih s posebnimi prehranskimi programi, distribucijski centri in trgovine za prodajo hrane.

Špela Gumzej, program: UN Živilstvo in prehrana (2. letnik, II. stopnje – Prehrana)
»Naš faks je zelo raznolik in ponuja splošno uporabno znanje. Poseben je tudi zaradi dostopnosti in prilagodljivosti pedagoških delavcev. Sprotno delo za študij obsega pisanje seminarskih nalog, domačih nalog in pripravo na laboratorijske vaje. Za izpite in kolokvije se pripravljam nekaj dni, za redke tudi do dva tedna. Gradiva potrebna za učenje nam posredujejo izvajalci predmetov v elektronski obliki, da si ga lahko natisnemo. Sprotno učenje sem prakticirala pri malo predmetih, ker so moj prosti čas zasedale obštudijske dejavnosti. Aktivna sem v študentskem svetu, ki skupaj s študentsko organizacijo in društvi skrbi za veliko aktivnosti, zabav, izletov, piknikov, tekmovanj itd. Veliko študentov ima v  1. letniku težave s Fiziko in Kemijo, ki zahtevata razumevanje snovi. Razmerje med teorijo in prakso je skoraj pol pol, z vajami se srečamo skoraj povsod. Vsem toplo priporočam, da tekom študija ne pozabijo tudi na svoje socialno življenje  – študentska leta so najlepša z razlogom.«

Tim Ratajc, program: UN Živilstvo in prehrana 
»Program je primeren predvsem za tiste, ki jih zanimajo različna področja biologije in organske kemije ter novi trendi na področju prehrane. Zaželeno je poglobljeno znanje kemije in biologije, vendar se zaradi zelo dobrih predavanj da vse naučiti. Smo ena izmed redkih fakultet, kjer imamo namesto 2 semestrov, 4 bloke, ki trajajo 7 tednov. V tem času obdelamo 3 do 4 predmete ter odpišemo kolokvije in izpite, med vmesnim izpitnim obdobjem. Predavanja in vaje trajajo približno 6 ur na dan. Med težjimi predmeti v 1. letniku sta fizika in kemija, saj študij temelji na inženirskem pristopu, kar pomeni, da se računa predvsem z odvodi in integrali. Ampak z rednim obiskovanjem predavanj in učenjem, po predlaganem gradivu, je vse izvedljivo. Vse gradivo je brezplačno dostopno na straneh fakultete. Natisnemo si ga sami ali ga uporabljamo elektronsko. Ne glede na to, da je 1. letnik bolj teoretičen, se v 2. in 3. letniku začnejo tehnološke vaje, kjer sodelujemo pri pripravi jabolčnega soka, piva, vina, klobas in ostalih živilskih izdelkov.«

Lucija Jurkovič, program: UN Živilstvo in prehrana 
»Biotehniška fakulteta je zelo praktičen faks in ti da veliko znanja za življenje. Najbolj zanimive so stvari, ki jih delamo na vajah, tudi terenske vaje (gremo v tovarne, sadovnjake …). Na ta faks sem šla, ker me je smer zanimala in je veliko možnosti za zaposlitev. Svetujem vam, da se vpišete na ta faks samo, če vas zares zanima, saj je veliko vaj, ki so obvezne in je veliko lažje, če boste na vajah radi prisotni. V 1. letniku je več predavanj (predmeti so bolj splošni, teoretični), v 2. in posebej 3. letniku, pa je veliko več vaj ter so bolj usmerjene v področje živilstva. Zanimivi so predvsem predmeti v 3. letniku, kjer se ukvarjamo z živili (delamo sadni sok, se učimo o kakovosti mesa …). Vaje so obvezne, medtem ko so predavanja ponavadi neobvezna. Prisotnost je priporočljiva predvsem pri kemiji, biokemiji, biotehnologiji, mikrobiologiji, fiziologiji presnove in predmetih, kjer ni veliko snovi na powerpointu in profesorji povejo stvari sproti.«

Nika Renko, program: UN Živilstvo in prehrana 
»Na faksu je veliko sprotnega dela, saj imamo 4 bloke in veliko sprotnih preverjanj. Najtežji predmeti so fizika, tehnološko procesništvo in kemija zaradi obsežne in težke snovi. V fotokopirnici se dobijo stare skripte in rabljene knjige, testi pa od starejših študentov. Imamo tudi sejem rabljene literature. Prakse je na našem programu zanemarljivo malo in si jo moramo priskrbeti sami. Vaje so obvezne, prav tako tudi določena predavanja. Smer je zanimiva, predvsem zaradi raznolikosti predmetov. Študij je bolj usmerjen v živilstvo. Obveznosti je veliko, predvsem v začetku leta, na koncu se vse malo sprosti, zato mi ostane več prostega časa. Na našem faksu je organiziran biotehniški žur na začetku leta, maja pa so organizirane še majske igre. Organiziranih je tudi veliko drugih dejavnosti, vendar se moraš o tem pozanimati sam.«

Lara Svet, program: UN Živilstvo in prehrana 
»Za študij porabim eno uro dnevno, to delo obsega pripravo na vaje in pisanje poročil. Učim se le pred izpiti, približno 5 ur na dan, teden prej. Gradiva za študij ni treba kupiti, knjige so na voljo v knjižnici, skripte in izpite dobimo v fotokopirnici od starejših študentov. V 1. letniku povzročata največ težav kemija in fizika, predvsem zaradi različnega predznanja in zahtevnosti snovi. Moj nasvet je, da se v 1. letniku potrudite pri splošnih predmetih, ker kasneje pridejo tisti, ki so zares zanimivi, življenjski, koristni, in super predavatelji. Prisotnost na vajah je obvezna in se preverja, predavanja pa so v večini primerov neobvezna, vendar zaželena. Z nekaj fleksibilnosti lahko poleg faksa tudi delaš, obiskuješ tečaje in se ukvarjaš s športom.«

Število točk potrebnih za vpis

20162017201820192020
Biotehnologija88,586867784,5
Kmetijstvo – Agronomija in hortikultura VSbrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – Agronomijabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Biologija79,580807875,5
Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viribrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Gozdarstvo VS5753brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 6566brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 43
Krajinska arhitekturabrez omejitvebrez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 70,86brez omejitvebrez omejitve58,51
Lesarstvo brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Lesarsko inženirstvo VS
brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – zootehnika
brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – živinoreja VS
brez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Mikrobiologija 86,7583,7585,583,7585,5
Živilstvo in prehrana 747272,57271

 

PUSTITE KOMENTAR