Domov Biotehniška fakulteta

Biotehniška fakulteta

Biotehniška fakulteta ponuja študij s področja biologije, biotehnologije, agronomije, gozdarstva, lesarstva, mikrobiologije, živilstva in prehrane, krajinske arhitekture in zootehnike.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: 101 Jamnikarjeva ulica, Ljubljana 1000, Slovenija
 
Kontaktna oseba: dr. Karla Šturm
Funkcija: vodja službe za študijske zadeve
Mail: [email protected]
Telefon: 01/320 30 21
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si
Št. dodiplomskih programov: 13
Št. podiplomskih programov: 14

Poslanstvo Biotehniške fakultete

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ima dolgo tradicijo delovanja na izobraževalnem, raziskovalnem in strokovnem področju. V teh letih se je razvijala in krepila v različnih organizacijskih oblikah, v zadnjih letih pa je organizirana v sedmih oddelkih, ki izvajajo 4 visokošolske strokovne in 9 univerzitetnih študijskih programov.

Biotehniška fakulteta

Biotehniška fakultetaPoleg dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja tudi različne oblike specialističnega in vseživljenskega učenja. V številnih študijskih programih fakultete sodelujejo tudi učitelji drugih fakultet, prav tako pa učitelji Biotehniške fakultete sodelujejo v posameznih fakultetnih in medfakultetnih študijskih programih Univerze v Ljubljani. Aktivna je na področju mednarodne izmenjave učiteljev fakultete z učitelji drugih evropskih univerz, kakor tudi izmenjave študentov. Izobraževanlo delo na fakulteti ima podlago v lastnem raziskovanju, dopolnjeno s prenosom in uporabo vrhunskih tujih raziskovalnih dosežkov.

Biotehniška fakulteta

 

 

 

Temeljni izziv našega delovanja predstavlja narava in naravni viri, kot so zemlja, vode, les, rastlinstvo in živalstvo ter različne pridelovalne, obdelovalne in predelovalne tehnologije, med katere sodi tudi biotehnologija. Omenjeni elementi narave pa od nas zahtevajo upoštevanje načel trajnostnega razvoja in varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinske arhitekture. S svojim delom Biotehniška fakulteta pomembno prispeva k smotrnemu nacionalnemu gospodarskemu razvoju na eni strani ter zaščiti in varovanju naše naravne dediščine na drugi strani.

Biotehniška fakultetaBiotehniška fakultetaTemeljni izziv našega delovanja predstavlja narava in naravni viri, kot so zemlja, vode, les, rastlinstvo in živalstvo ter različne pridelovalne, obdelovalne in predelovalne tehnologije, med katere sodi tudi biotehnologija. Omenjeni elementi narave pa od nas zahtevajo upoštevanje načel trajnostnega razvoja in varovanje naravne in kulturne dediščine ter krajinske arhitekture. S svojim delom Biotehniška fakulteta pomembno prispeva k smotrnemu nacionalnemu gospodarskemu razvoju na eni strani ter zaščiti in varovanju naše naravne dediščine na drugi strani.

Biotehniška fakulteta

S svojimi izobraževalnimi in raziskovalnimi programi ter sodobno opremljenimi laboratoriji, raziskovalnimi polji in posestvi, želi biti Biotehniška fakulteta privlačna ne samo za slovensko, temveč tudi za čim širšo mednarodno študentsko populacijo. Fakulteto povezuje bogata založenost knjižnic v klasični in elektronskih oblikah, ki so dostopne vsem sodelavcem in študentom. Rezultati take usmeritve se kažejo tudi v številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ter raziskovalnih rezultatih naših študentov.

Biotehniška fakulteta v okviru Univerze v Ljubljani utrjuje akademsko skupnost učiteljev, raziskovalcev in študentov, vse pa vzpodbuja k odličnosti in mednarodni primerljivosti na vseh področjih delovanja.

oglasno sporočilo


Dodiplomski programi:

  • Biotehnologija (3 leta)
  • Oddelek za agronomijo – Kmetijstvo – agronomija (3 leta)
  • Oddelek za agronomijo – Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS (3 leta)
  • Oddelek za biologijo – Biologija (3 leta)
  • Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (3 leta)
  • Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Gozdarstvo VS (3 leta)
  • Oddelek za krajinsko arhitekturo – Krajinska arhitektura (3 leta)
  • Oddelek za lesarstvo – Lesarstvo (3 leta)
  • Oddelek za lesarstvo – Lesarsko inženirstvo VS (3 leta)
  • Oddelek za zootehniko – Kmetijstvo – zootehnika (3 leta)
  • Oddelek za zootehniko – Kmetijstvo – živinoreja VS (3 leta)
  • Oddelek za živilstvo – Živilstvo in prehrana (3 leta)
  • Oddelek za živilstvo – Mikrobiologija (3 leta)

Podiplomski študij:

  • Ekologija in biodiverziteta
  • Molekulska in funkcionalna biologija
  • Biološko izobraževanje
  • Biotehnologija
  • Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov
  • Agronomija
  • Hortikultura
  • Znanost o Živalih
  • Krajinska arhitektura
  • Lesarstvo
  • Mikrobiologija
  • Živilstvo
  • Ekonomika naravnih virov
  • Prehrana

Vpisni pogoji in mnenja študentov

Oddelek za agronomijo >>

ŠTUDIJ AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI

Biotehniška fakulteta - agronomija

Oddelek za agronomijo je v sklopu Biotehniške fakultete član velike visokošolske družine Univerze v Ljubljani, na kar smo resnično ponosni. Univerza v Ljubljani je namreč kljub množici novoustanovljenih visokošolskih ustanov še vedno daleč najbolj kakovostna izobraževalna ustanova v Sloveniji in prva izbira dijakov, ki jih zanimajo zlasti najsodobnejše pristopi, ki na karierni poti pomenijo primerjalno prednost in omogočajo strokovno in osebno rast.

Inženirji in magistri agronomije oziroma hortikulture, ki jih vzgajamo pri nas, so strokovnjaki, ki se zavedajo, da gre ohranjanje zdravega okolja, lepe kulturne krajine, polnega in kakovostnega življenja na podeželju in v mestu z roko v roki z zadostno pridelavo kakovostne, varne in zdrave domače hrane. Objekt agronoma pa ni le hrana, so tudi okrasne in zdravilne rastline in učinkovita raba prostora.

Za obvladovanje vsega naštetega je potrebna izjemna širina naravoslovnih, tehničnih in tudi družboslovnih znanj, zato ni nenavadno, da naše diplomante kot uspešne posameznike srečate na vseh področjih družbenega življenja – tako v perspektivnih zasebnih podjetjih, kot tudi v občinskih in državnih organih in agencijah. Agronomi so župani, poslanci, ministri, novinarji, celo pisatelji. Nenazadnje, osvojeno znanje je mnogim omogočilo uspešno uveljavitev v tujini.

Poklic agronoma je na kožo pisan vsem, ki želijo aktivno delati za naravo in v naravi, pa tudi z ljudmi in za ljudi, nič manj pa tudi tistim, ki imajo ob vsem tem tudi neustavljivo radovednost raziskovalcev in snovalcev novega.

ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. BOLONJSKE STOPNJE NA ODDELKU ZA AGRONOMIJO

Univerzitetni študij Kmetijstvo – agronomija traja tri leta. Študij je večplasten, saj združuje naravoslovne in tehnične, pa tudi družboslovne in ekonomske predmete.

Visokošolski strokovni študij agronomije in hortikulture je namenjen tistim, ki želijo več praktičnih znanj na področju agronomije in hortikulture. V drugem letniku študentje izberejo eno od smeri – Agronomija ali Hortikultura.

ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. BOLONJSKE STOPNJE NA ODDELKU ZA AGRONOMIJO

Magistrski program Hortikultura daje znanje za pridelavo hortikulturnih rastlin, ob hkratnem upoštevanju sonaravnega razvoja kmetijskega prostora.

Magistrski program Agronomija poglablja znanja naravoslovnih osnov rastlinske pridelave v povezavi s celostnim gospodarjenjem s kmetijskim prostorom in varstvom okolja.

Več informacij dobite na naši spletni strani: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija, v našem referatu za študente: tel. 01 320 3250 ali [email protected]  ter seveda februarja na informativnem dnevu.

oglasno sporočilo


Oddelek za biologijo >>

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire >>

Oddelek za krajinsko arhitekturo >>

Oddelek za lesarstvo >>

Oddelek za zootehniko >>

Oddelek za živilstvo >>

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOTEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet biotehnologija ali biologija.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani biotehnolog (UN)
Zaposlitev: znanstveno raziskovalne in izobraževalne ustanove, vladne službe za delo v razvojnih programih kmetijstva in živinoreje, kemijski in živilski industriji, farmacevtski industriji, tehnologijah ohranjanja in sanacije okolja, medicinskih programih, v proizvodnji izdelkov za splošno rabo in v podjetjih sodobnih biotehnoloških postopkov.

Anja Osovnikar, program: Biotehnologija UN, 3. letnik
»Študij biotehnologije je zelo zanimiv, poln izzivov in navdušujoč, spodbuja razmišljanje in samostojno delo. Biotehnologija je trenutno najhitreje razvijajoča se veda in kot taka odpira veliko delovnih mest. Biotehnologi smo aktivni študentje in si želimo, da bi takšni bili tudi naši nasledniki. Čeprav je študij bolj osredotočen na rastline in mikrobe, je dobra odskočna deska za delo ali nadaljevanje študija na področju medicine ali farmacije. Pričakujte obilico novega znanja, veliko seminarjev in ekskurzij. Pripravite se tudi na to, da se boste počutil kot pravi znanstvenik že v prvem tednu študija in da boste po zaključku še bolj željni znanja. Pridite z dobrim znanjem kemije, fizike in biologije, to vam bo zelo olajšalo študij! Študenti biotehnologije smo združeni v Biotehnološkem študentskem društvu, v okviru katerega deluje tudi študentski projekt Lokus. Študentje sodelujemo na medoddelčnih igrah »BF se igra«. Organizirani so tudi karierni dnevi, kjer lahko spoznamo bodoče delodajalce in oblikujemo svoje življenjepise.«

Toni Pratljačič, program: Biotehnologija UN
»Na izpit se intenzivneje začnem pripravljati približno dva terdna prej. Pri tem so mi zelo v pomoč stari testi, ki nam jih priskrbijo starejši študenti in tutorji. Med težje predmete se uvrščajo statistika, kemija, fizika, matematika in fiziologija (slednja je izziv predvsem zaradi deljenega ocenjevanja, saj je treba opraviti tri delne kolokvije in tri delne izpite za opravljen predmet); pritegnejo pa me predmeti, ki vključujejo biotehnologijo. Študij je zelo razgiban, tudi predavanja in vaje se odvijajo na različnih lokacijah. Je zelo obširna smer, ki terja dosti truda, po drugi strani pa prinaša veliko znanja. Prostega časa mi preostane dovolj, da imam poleg faksa tudi službo.«

Matija Pečak

Matija Pečak, smer: Biotehnologija UN
»Faks je z eno besedo fantastičen. Prisotnost na predavanjih je zaželena, ne pa obvezna. Medtem pa je obvezna prisotnost na vajah. Če hodim redno na predavanja, mi delo doma vzamejo le seminarske naloge, ki pa jih ni veliko. Podrobno se učim nekaj dni pred izpitom, in sicer 4–5 ur na dan. Meni je bil najbolj v izziv predmet statistika, na težavnost predmeta pa vplivajo različni dejavniki, kot so predznanje, zahtevnost in natančnost posameznega profesorja. Knjige si lahko izposodimo v knjižnici, večino gradiva pa nam posredujejo profesorji preko študijskega informacijskega sistema. Poleg faksa mi ostane še dovolj časa za mnogo obštudijskih dejavnosti, ki pa ne vplivajo na moj uspeh na faksu. Bodočim študentom bi priporočil, naj se v času študija zavedajo, da je sedaj vse odvisno od njih. Seveda pa naj uživajo v sledečih letih svojega življenja.«

Nik Susič

Nik Susič, smer: Biotehnologija UN
»Najtežji predmeti so bili zame matematika, fizika, biologija in kemija. Moje učenje je na žalost kampanjsko, kar pomeni da sem moral velikokrat učenje podaljšati do jutra. Študijsko gradivo, ki ga uporabljam, so večinoma knjige in angleški članki. Gradivo sem kupoval v fotokopirnici, kjer imajo skripte že pripravljene. Knjige sem si izposojal iz knjižnice, za nakup najdražje knjige pa sem odštel 60 evrov. Svoj študijski program vidim kot zelo zanimiv in razgiban, osvojeno znanje pa pomembno za prihodnost. Prostega časa je po mojem mnenju dovolj, študentsko delo pa sem si lahko privoščil šele v tretjem letniku.«

 

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MIKROBIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % biologija, biotehnologija, kemija ali fizika na maturi; za kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet biologija ali biotehnologija (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi pa katerikoli maturitetni predmet).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v medicini, agro-živilstvu, farmacevtski industriji, ohranjanju okolja, izobraževanju in drugih vladnih službah in v raziskovalni sferi.

Martina Podgoršek

Martina Podgoršek, smer: Mikrobiologija UN
»Študij se zelo razlikuje od ostalih, saj je velik poudarek na laboratorijskih vajah. Predavanja in vaje niso na stacionarnem mestu, ampak potekajo na več lokacijah. Razmerje med vajami in predavanji je približno 60 : 40, pri čemer so vaje obvezne, priporočam pa obiskovanje obsežnejših predavanj. Za vpis sprejemnih ni, je pa vsako leto večji vpis in posledično višje omejitve. Poleg obiskovanja predavanj dnevno porabim cca. 2 uri za delo za faks. Nekatere predmete se splača učiti sproti, medtem ko za nekatere zadošča le nekaj dni pred izpitom. V 1. letniku je največ težav z biokemijo (obravnavanje temeljev), v 2. letniku z molekularno genetiko in v 3. z ekologijo. Za študij je na voljo pester izbor literature, na spletni strani Društva študentov mikrobiologije Slovenije pa so zbrani digitalni zapiski in izpitna vprašanja. Poleg študija delam in sodelujem v Društvu študentov mikrobiologije. Predavanja in vaje niso na stacionarnem mestu, ampak potekajo na več lokacijah. Bodočim brucem svetujem, da ne obupate na začetku, ampak vztrajate, ker je trud na koncu poplačan.«

Larisa NicolettiLarisa Nicoletti, smer: Mikrobiologija UN
»Kemija, biokemija, mikrobna ekologija, industrijska mikrobiologija so na seznamu predmetov, ki so najtežji večini študentov. Sama se največ učim iz skript in zapiskov pa tudi knjig, literatura je predvsem angleška. Rabljene knjige, teste in skripte dobim na internetu, v knjižnici ali pa mi z literaturo pomagajo profesorji. Najbolj zanimiva predmeta sta mi biokemija in imunologija. Vaje so vse obvezne, potrebna je 100 % prisotnost, pri predavanjih pa je prisotnost odvisna od profesorja do profesorja. Največ denarja zapravim za fotokopije (20 evrov mesečno).«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: kmetijsko rastlinska pridelava (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in ostalimi kmetijskimi rastlinami in proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, uprava) ali kot samostojni pridelovalci ali svetovalci.

Urban Menard Urban Menard, program: Agronomija UN, 2. letnik
»Pred posameznim izpitom potrebujem med 2 in 7 dni učenja, nekaj ur dnevno. Najtežji predmet je botanika, ki je zahtevna predvsem zaradi obsežnosti sprotnega dela in urejanja herbarija. Med težjimi je tudi mikrobiologija, zahteva veliko razumevanja. Za knjige nisem porabil nič denarja, v celem letu največ 20 evrov za natis in vezavo različnih skript. Teorija in praksa sta zelo uravnovešeni. Vaje so večinoma vse praktične narave in potekajo tudi na terenu. Poleg tega je treba do 2. letnika opraviti 75 ur praktičnega dela. Faks je dinamičen, zanimiv posebej za ljubitelje narave. Bodočim študentom svetujem, da delajo sproti, saj je tudi študij prilagojen temu, da je mogoče določene predmete opraviti že v dveh mesecih, kar ne drži za tiste, ki si stvari puščajo za glavni izpitni obdobji. Prostega časa mi ostane dovolj, da se zaradi faksa ne počutim obremenjen. Poleg študija je mogoče delati. Študentska organizacija fakultete je zelo zavzeta za organizacijo dogodkov, tako da je celo leto pestro. Večkrat pred fakulteto zadiši tudi po palačinkah, kostanju.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: strokovna mesta pri pridelavi poljščin, travinja, v drevesnicah, pri pridelavi zelenjave, sadja, grozdja, vina, zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, službe v botaničnih vrtovih, krajinskih parkih in gospodarskih organizacijah ali kot samostojni podjetniki.

Ana Schwarzmann, program: Agronomija
»Študij agronomije je zanimiv, ker ponuja teoretična in praktična znanja o pridelavi hrane. S prisotnostjo na predavanjih in nekaj učenja doma lahko izpite z lahkoto opravim. Med najtežje predmete v 1. letniku sodita Matematika in Mikrobiologija, v višjih letnikih pa še Fiziologija rastlin in Osnove travništva in pašništva. Pri navedenih predmetih so zahtevana poglobljena znanja. Za ta študij sem se odločila, ker me zanimajo različna področja naravoslovja. Študij agronomije tako priporočam vsem, ki jih zanima kmetijstvo, naravoslovje in praktično delo. Na fakulteti deluje Društvo študentov agronomije, ki organizira ekskurzije, Študentska organizacija BF pa organizira številne dogodke, npr. BF se igra – zabavno tekmovanje med študenti posameznih oddelkov Biotehniške fakultete. Pogosto so na fakulteti strokovni posveti, ki jih lahko poslušamo tudi študenti. Karierni center organizira karierne dneve, kjer se predstavijo delodajalci s področja kmetijstva in sorodnih področij.«

Blaž Bavdek, smer: Kmetijstvo – agronomija
»Čas po predavanjih porabim predvsem za sprotno reševanje domačih nalog, pregled snovi, menjave herbarija in ostalih stvari. S sprotnim delom lažje sledim snovi in bolje opravim kolokvij in izpit. Najbolj zahtevni so se mi zdeli predmeti s področja kemije. Gradiva dobivamo prek internetne strani, na katero profesorji nalagajo skripte. Gradivo dobimo tudi z zapisovanjem snovi na predavanjih in vajah. Na našem programu je veliko teorije in malo prakse. Osebno mi je najbolj všeč predmet pedologija. Vaje pri vseh predmetih so zelo zanimive in tudi obvezne. Obiskovanje predavanj ni obvezno, a priporočam udeležbo. Pozitivna stran faksa je, da se nahaja v naravi. Študentje imajo veliko izbiro različnih dogodkov in ekskurzij, tudi študentski žuri so zelo dobri. Ob študiju ne delam, vendar imam veliko sošolcev, ki sodelujejo v različnih društvih vinarstva, sadjarstva, itd.«

Maruša Stritar, smer: Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Učim se le pred izpiti dva do tri dni prej, in sicer eno uro na dan. Dnevno delo obsega pisanje seminarskih nalog. Zahtevna predmeta sta predvsem kemija in matematika v 1. letniku. Gradivo se pri večini predmetov dobi na internetni strani na SIS-u (stran od faksa), skripte pa se da kupiti v fotokopirnici na faksu. Preverjanje prisotnosti je samo na vajah. Dobro je hoditi na vsa predavanja. Najbolj zanimivi predmeti so vsi, ki so povezani s stroko. Faks je sproščen, zabaven in imamo veliko zunanjega prostora. Ostane mi veliko prostega časa za različne hobije, če delam sproti. Poleg študija lahko tudi delam. Faks organizira veliko žurov in piknikov, razne izlete in druge dejavnosti.«

Tjaša Gorjanc

Tjaša Gorjanc, smer: Kmetijstvo – agronomija
»Za ta študij sem se odločila, ker obožujem hrano, ki je lahko dobra le, če je pridelana kakovostno. Razmerje med teorijo in prakso se mi zdi dobro, v času študija je potrebno pridobiti čim več teorije, prakso pa pridobiš tudi kasneje na delovnem mestu. Vaje so obvezne, obisk predavanj pa priporočljiv. Za faks dnevno ne namenim veliko časa – spremljam obvestila in urejam snov. Snovi za izpite se posvečam 2–3 dni pred rokom. Težave povzročajo predmeti, ki niso neposredno povezani s samo tematiko študija, to so: matematika, genetika, fiziologija. V 1. letniku je največ težav z mikrobiologijo zaradi obsežnosti snovi. Zapiski so nam na voljo v študijskem informacijskem sistemu, za izpitna vprašanja pa poskrbijo naši vesti tutorji (študenti). Študij agronomije je zelo koristen. Poleg študija imam še dovolj časa za študentsko delo, študentski svet, tutorstvo in društvo, pri čemer je potrebno veliko usklajevanja, ampak se da.«

Klemen_StanonikKlemen Stanonik, smer: Kmetijstvo – agronomija in hortikultura
»Za ta študij sem se odločil zaradi domače vrtnarije, da še izpopolnim svoje že pridobljeno znanje. V 2. letniku opravimo 300 ur prakse, ki se jo opravlja v hortikulturnem centru in tudi na fakulteti sami. V 1. letniku nam je največ težav povzročala matematika, predvsem zaradi različnega predznanja. Sprotno učenje je koristno, vendar tudi učenje teden pred izpitom prinese zadovoljive rezultate. Za sprotno delo priporočam izdelavo seminarjev, herbarijev in predstavitev, saj ti za kvalitetno izvedbo zahtevajo več časa. Gradivo je na voljo v oddelčni knjižnici, na študijskem informacijskem sistemu, gradiva pa krožijo tudi po skupnih e-mailih. Prisotnost na vajah je vsaj 80%, na predavanjih pa se večinoma prisotnost ne preverja. Ob študiju je mogoče tudi delati, vendar si je treba čas dobro razporediti, da nam ostane dovolj časa za študij.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % biologija, biotehnologija, kemija ali fizika na maturi. Sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo: 30 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu biologija ali biotehnologija (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi pa maturitetni predmet kemija ali fizika).
Izredni študij: ne
Zaposlitev: raziskovalni laboratoriji, upravne ustanove (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave), nacionalni in krajinski parki, botanični in zoološki vrtovi, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.

Katarina Lenarčič, program: Biologija UN, 3. letnik
»Na faksu preživim približno 6 ur na dan. Vaje so obvezne, predavanja zelo priporočljiva. V 2. letniku sledi izdelava herbarija – za to sta potrebna približno 2 meseca. Za pripravo na izpit porabim od 3 do 6 dni. 1. letnik ima kar nekaj ne tipičnih bioloških predmetov – matematiko, fiziko, splošno in organsko kemijo, vendar ti predmeti niso nič strašnega, saj so podani z biološkimi primeri. Predmeti so zelo raznoliki, od sistematike rastlin in živali, vse do genetike, mikrobiologije in bioinformatike. Ta velik spekter in raznolikost področji naredi študij zelo razgiban in zanimiv. Nakup knjig znaša okrog 40–50 evrov za letnik. Poleg sedenja za mikroskopi so tu tudi terenske vaje, npr. nabiranje vzorcev tal, v katerih potem določimo vrste nevretenčarjev. Tudi DŠB organizira veliko terenskih dni in dva tabora, kjer študentje pridobijo dodatna znanja na področju terenske biologije. Biologija bo prava izbira za vse, ki radi čas preživljajo v naravi in jih zanima, kako delujejo živali in rastline, pa tudi človek, od mikroskopskega do makroskopskega nivoja.«

Klavdija Plesnik, program: Biologija UN
»Za študij biologije sem se odločila, ker prihajam s koncev, kjer smo ljudje zelo blizu naravi. Želela sem si bolje spoznati naravo ter njene zakonitosti. Dnevno se za študij ne porabi veliko časa. Potrebno je narediti kakšen seminar in ga v roku oddati. Poleg tega je priporočljivo, da se sproti ureja »dnevnike« vaj in poročila, ki jih je potrebno pri večini predmetov na koncu tudi oddati. Nekaj več časa vzame študij v drugem letniku, ko je potrebno narediti tudi herbarij. Ostalo dnevno in sprotno učenje pa je odvisno od vsakega posameznika. Nekaterim veliko bolje odgovarja sprotno učenje, drugi pa si pred izpitom vzamejo več časa. Kolokvijev niti nimamo tako veliko v primerjavi s katerimi drugimi naravoslovnimi fakultetami. Imamo pa semester razdeljen v dva bloka z vmesnim enotedenskim obdobjem, v katerem imamo kakšne kolokvije in delne izpite bolj obsežnih predmetov. V prvem letniku je po mojem mnenju najtežji predmet organska kemija, a z malo truda je tudi ta šala mala.«

Sara Gorše

Sara Gorše, smer: Biologija UN
»Za vpis študija so omejitve. Študij biologije je bila moja edina opcija. Naš faks odlikujejo res kolegialni odnos profesorjev do študentov, prilagodljivost in razumevanje. V začetku študijskega leta je delo za študij usmerjeno v izdelavo seminarjev. Konec novembra in aprila je izpitni teden, ko se lahko opravijo določeni izpiti in kolokviji iz vaj ali pa delni izpiti predmetov. Sprotno učenje olajša študij med izpiti, saj v izpitnem navalu porabiš bistveno manj časa. V 1. letniku so najzahtevnejši »nebiološki« predmeti, kot so matematika, anorganska kemija in organska kemija, kasneje pa fiziologija živali. Knjige so večinoma v angleščini in so dostopne v knjižnici, stare teste pa najdemo na spletni strani naše smeri. Če te res mika biologija na Biotehniški fakulteti, boš več kot zadovoljen, saj te čaka pester del študentskega življenja. Med študijem si privošči kakšno zabavo s prijatelji, kolegi, kljub temu pa naj v tebi še vedno ostane volja do študija.«

Maruša Rošer

Maruša Rošer, smer: Biologija UN
»Študij je zelo zanimiv in poučen, posebej delo v laboratoriju in terenske vaje. Učim se sproti, pred izpitom pa bolj intenzivno približno en teden prej. V prvem letniku sem zaradi slabega izhodiščnega znanja kot najbolj zahtevno dojela organsko kemijo, v nadaljevanju študija pa sistematsko botaniko. Skozi študij sem se učila iz zapiskov in skript, ki jih lahko dobiš tudi na spletni strani. Obisk predavanj na fakulteti ni obvezen, obvezne so samo vaje. Zame je bil skozi študij najbolj zanimiv predmet anatomija človeka, vendar je to seveda odvisno od vsakega posameznika. Med študijem je problem v urniku, ki se zelo spreminja, in zato ni časa za študentsko delo, vendar pa so zato odlični žuri.«

Andrej Raspor, smer: Biologija UN
»Sprejemnih izpitov za vpis na našo fakulteto ni treba opravljati. Učim se sproti, tri ure dnevno. Pred izpitom pa do teden dni to počnem bolj intenzivno. Najtežji predmet je organska kemija, saj je zelo obsežna snov. Najraje se učim iz skript, malo tudi iz lastnih zapiskov. Knjige in ostalo gradivo si skopiram ter povprašam pri študentih višjih letnikov. Faks približno enakovredno zajema teorijo in prakso, vaje so obvezne, predavanja pa priporočljiva. Če se učiš sproti, je prostega časa veliko, dovolj tudi za delo. Faks je fajn zaradi sošolcev in snovi, predvsem mi je všeč genetika. To je bil eden izmed ključnih razlogov moje odločitve ob vpisu. Po zaključku študija pa bi se rad zaposlil kot profesor ali v biotehniškem laboratoriju.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

oglasno sporočilo

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir gozdarstva (UN)
Zaposlitev: javne gozdarske službe, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarske družbe, šolstvo, področje samostojnega podjetništva (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za gozdarsko svetovanje, biološko inženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje z visokogorskim svetom, saniranje ekoloških žarišč).

Matic Štraus, program: Gozdarstvo in obnovljivi viri UN, 3. letnik
»Če bi se učil sproti, bi bila ura ali dve uri na dan dovolj, tako pa moram pred kakšnim bolj zahtevnim izpitom posvetiti več časa učenju. Snov sama po sebi ni tako zahtevna, jo je pa veliko. V 1. letniku mora vsak študent izdelati 2 herbarija, v vsakem urediti okoli 250 drevesnih vrst in zelišč, ter se jih naučiti in zagovarjati na izpitu. Veliko časa sem moral nameniti tudi matematiki. Vse gradivo, knjige in drugo literaturo se da dobiti od študentov v višjih letnikih, skripte večinoma naložijo profesorji na splet. Na našem študiju prevladuje teorija, v vseh letnikih so pogosti terenski dnevi, na katerih v praksi vidimo izvajanje del, organizacijo, projektiranje. Prisotnost na predavanjih nekateri profesorji preverjajo, drugi ne. Vaje in terenski dnevi so obvezni. Profesorji na predavanjih pogosto povejo, kaj približno bo v izpitih. V 1. letniku je res veliko splošnih snovi, bolj kot se približuješ koncu študija, več je konkretnih izzivov in rešitev. Urnik je precej razgiban, zato je pogosto potrebno precejšnje prilagajanje drugih obveznosti.«

Petra Žlogar

Petra Žlogar, smer: Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri UN
»Vsak dan sproti ponovim predavano snov, dovolj imam uro na dan. Za izpit se učim en teden. Študijsko gradivo imamo na ŠIS-u, na oddelku poteka tudi aktivna izmenjava literature in starih testov. Na faksu mi je najbolj všeč velik del terenskega pouka in veliko študijskih zbirk in nova knjižnica. Menim, da imamo kar dosti prakse, skoraj toliko kot teorije, mogoče malo manj. Moji najljubši predmeti so lovstvo, zoologija in dendrologija, laboratorijske vaje in terensko delo pa so sploh super. Težji predmeti so tisti, kjer je obseg snovi največji. Kljub napornim semestrom, ostane dovolj časa za sodelovanje v društvu študentov gozdarstva in študentsko delo, pa seveda za vse organizirane piknike, filmske večere in brucovanja, ki jih organizira društvo.«

Luka MesecLuka Mesec, smer: Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri UN
»Svoj faks bi opisal z besedo gozd, saj sem na programu gozdarstva, pouk pa je večinoma terenski. Učim se sproti, zato dnevno porabim za študij od ene do dve uri, pred posameznim izpitom pa približno od tri do pet ur. Zelo dobro je, da si prisoten pri predmetih, kot je matematika, da razumeš snov. Prav matematika je eden od predmetov, ki so študentom v izziv, pridružuje pa ji tudi gozdna zoologija. Najbolj zanimiva predmeta zame sta fiziologija in zoologija. Največ se učim iz knjig, ostalo literaturo pa največkrat dobim od študentov višjih letnikov. Razmerje med teorijo in prakso je pri nas 1:3.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: javna gozdarska služba, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih združbah, samostojno podjetništvo.

Jure Gorše, smer: Gozdarstvo VS
»Zanimanje za gozdarstvo je bil glavni razlog za vpis na Biotehniško fakulteto in pa to da ni sprejemnih izpitov. Faks je malenkost preveč teoretičen, saj je razmerje med teorijo in prakso 4:1 (3 bloki so teorije in 1 blok prakse). Zato je dobro hoditi na predavanja čeprav niso obvezna, in ravno tam se naučimo največ. Predmeti, ki so neposredno povezana z gozdarstvom so zanimivi, in ne tako kot Zoologija in Statistika, ki sta težki zaradi obilo snovi.  Veliko snovi zahteva veliko učenja zato pred izpitom 4-5 ur učenja in seveda sprotno delo, urejanje zapiskov iz predavanj ter sama udeležba na predavanjih pripomorejo veliko k utrjevanju znanja. Lastni zapiski so glavni vir učnega gradiva, nekaj se ga dobi v knjižnici in od drugih študentov ter preko ŠIS-a. Za gradivo sem porabi 50 evrov na leto. Na faksu mi je najbolj všeč strokovnost, vaje, majhnost oddelka in povezanost študentov, slaba lastnost je ta, da je premalo vaj. Čeprav je študij zahteven nam ostane še nekaj prostega časa za zabavo in tudi resnost kot je delo sekača, da uredimo naše gozdove po naravni nesreči. Dijakom, ki se vpisujejo svetujem, da naj se vpiše vsak, ki je kakor koli rad povezan z gozdom.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KRAJINSKA ARHITEKTURA

Študij krajinske arhitekture – Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

BF krajinska arhitektura

Krajinska arhitektura je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem prostora s poudarkom na njegovih naravnih sestavinah. Združuje vsebine oblikovanja krajine, krajinskega in prostorskega načrtovanja, varstva okolja in varstva narave.

Študij krajinske arhitekture bodočim krajinskim arhitektom nudi izobrazbo, ki jim bo omogočala analitično opredeliti in ustvarjalno reševati načrtovalske probleme in probleme varstva okolja na vseh ravneh prostorskega načrtovanja in oblikovanja krajine. Študij je interdisciplinarne narave, kar pomeni, da znanja, na katerih gradi svojo dejavnost, črpa s številnih področij. Zato je krajinski arhitekt primerno izobražen v disciplinah, kot so naravoslovno – ekološke, družbeno – ekonomske in kulturološke, tehniške, oblikovalske in načrtovalne ter v veščinah kot so risanje in plastično oblikovanje.

Študij je pester in bogat po vsebini, prav tako pa tudi po oblikah študijskih dejavnosti. Glavnina pouka poteka v seminarjih, ki omogočajo dejavno vlogo študenta, pripravljanje individualnih projektov in seminarskih nalog. V študiju je odmerjen znaten obseg tudi terenskemu delu, ki je namenjeno spoznavanju naravnih značilnosti, skiciranju na prostem, seznanjanjem s slovenskimi krajinami in naselbinsko dediščino doma in na tujem.

Pozitivne strani študija krajinske arhitekture, izpostavljene s strani študentov:

 »Širok spekter znanja, usposobljeni in angažirani profesorji, različni pedagoški pristopi in metode.«

»Poleg tega, da mi sam program študija zelo ustreza, mi je bil všeč predvsem razumevajoč odnos med profesorji in nami, študenti. Všeč mi je, da se lahko na fakulteti počutim kot posameznik, ne le številka.«

»Razumevanje dejavnosti in potreb ljudi in hkrati povezava z oblikovanjem krajine.«

»To, da ima vsak letnik svojo risalnico/učilnico in da je število študentov omejeno – ne počutiš se kot številka na fakulteti ampak imaš občutek pripadnosti, saj se lahko za vse stvari zmeniš in konzultiraš s profesorji. Pohvala gre možnosti ostajanja na fakulteti tudi zvečer, saj je veliko lažje delati v skupini če imaš prostor, kakršnega imamo na faksu.«

»Ekskurzije na katerih se teorija podpre z stvarmi in procesi ki se jih lahko vidi v živo in pridobi potrebno izkušnjo.«

Več o študiju najdete na www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-krajinsko-arhitekturo.

oglasno sporočilo


Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 75 % preizkus posebne nadarjenosti, 15 % splošna matura oz. poklicna matura z izpitom iz maturitetnega predmeta matematika, v kolikor ga ni opravil že pri poklicni maturi in 10 % uspeh v 3. in 4. letniku. Preizkus posebne nadarjenosti velja 1 leto.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: podjetja za izdelovanje načrtov krajinskih ureditev, prostorskih planov, presojanja vplivov na okolje, ministrstva, agencije, občine oziroma njihovi oddelki za področje gradnje, urejanje prostora, varstvo okolja, razvoj podeželja.

Lea Lunder Lea Lunder, program: Krajinska arhitektura UN, absolventka
»Pri nas ni veliko vsakodnevnega teoretičnega učenja, ampak se v glavnem učimo preko nalog, projektov, seminarjev, risanja načrtov. Pri večini predmetov torej dobivamo domače naloge, ki v povprečju zavzamejo približno uro do dve dnevno. Izpiti večinoma niso tako zahtevni, nekateri se pripravljajo samo dan ali dva dni, drugi nekoliko več a pri nas skoraj ni predmetov za katere bi se moral učiti po mesec ali več. Med težjimi predmeti je botanika, ker je nekoliko bolj obsežna. Za večino gradiva smo prosili višje letnike, ki so nam z veseljem posredovali stare teste, skripte, pokazali kakšen projekt. V vsakem letniku smo imeli nekaj terenskih dni, včasih ti potekajo kar v okolici fakultete, včasih se tudi kam zapeljemo. Krajinska arhitektura vključuje veliko različnih znanj od družboslovnih do naravoslovnih. Pravzaprav se mi zdi, da jo z vsakim letnikom dojemaš bolj široko in kmalu ugotoviš, da to ni le oblikovanje vrtov ampak še marsikaj drugega. Imamo tudi svoje društvo, imenovano DŠKA, kjer organizirajo razne izlete, filmske večere in piknike.«

Meta Zgonec, program: Krajinska arhitektura UN
»Majhen oddelek, zelo prijetno vzdušje in oseben odnos. Zanimivo je to, da ima vsak letnik svojo risalnico, ki ti je na voljo 24/7. Za ta program je potrebno tudi opraviti sprejemne izpite, saj študij obsega veliko praktičnega dela (risanje, ročne spretnosti,..). Zahtevnost izpitov je po mojem mnenju odvisna od vsakega posameznika Dnevno delo za faks večinoma vključuje praktične naloge kot so npr. risanje, izdelava maket, občasno pa tudi seminarske naloge. Prvi letnik je bolj teoretično usmerjen, nato pa je vsako leto več praktičnih predmetov. Meni je najbolj zanimivi predmeti so uvod v prostorsko načrtovanje ter krajinsko načrtovanje I in II, saj se učimo stvari, ki jih krajinski arhitekt dejansko počne. Na oddelku imamo društvo DŠKA (društvo študentov krajinske arhitekture), ki organizira različne izlete, izdaja oddelčni časopis (ČasopisKA) in skrbi, da se zmeraj nekaj dogaja.«

Nika Miletić, smer: Krajinska arhitektura UN
»Na programu so potrebni sprejemni izpiti, in sicer je treba opraviti 3-delni preizkus nadarjenosti (prvi del je psihološki, druga dva sta ustvarjalne narave). Dnevno za faks porabim vsaj eno uro za domače naloge oz. projekte, na katerih delamo v tistem času. Pred izpitom se učim vsaj en teden prej, seveda je odvisno od zahtevnosti predmetov. Nekatere predmete se učim sproti, druge le pred izpitom. Najtežji so predmeti, povezani z rastlinami, botanika v 1. letniku in rastline za ozelenjevanje v 2., saj gre za ogromno količino snovi in podatkov. Pri nas si pošiljamo stvari prek e-maila ali pa preidejo iz roke v roko. Sejma nimamo, čeprav bi ga potrebovali, saj je določeno literaturo težko dobiti. Večina predmetov je zelo zanimivih in večinoma so obvezni, saj so pretežno sestavljeni iz vaj. Prisotnost se preverja skorajda pri vsakem predmetu. Pozitivna stran faksa je, da je naš oddelek majhen in se zato profesorji posvetijo vsakemu posebej. Študentski žuri so odlični, vsako leto imamo več tematskih zabav znotraj oddelka.«

Polona Gorše

Polona Gorše, smer: Krajinska arhitektura UN
»Sprejemni izpit za vpis je potreben in predstavlja 75 % točk. Sestavljen je iz več delov, kjer preizkusijo tvojo kreativnost, prostorsko predstavo, likovno dojemanje in predstavljanje prostora. Obstajajo tudi tečaji, na katerih te pripravljajo na sprejemni izpit, vendar se nanj konkretno ne da pripraviti. Predavanja in vaje se začnejo zjutraj in trajajo do popoldneva, pri prvih je prisotnost priporočljiva, pri vajah pa obvezna. Večina predavanj je zanimivih, obsegajo več različnih področij, hkrati pa se medsebojno dopolnjujejo. Po končanem urniku večina študentov ostane na faksu in dela zanj, saj imamo veliko takšnih predmetov, ki zahtevajo sprotno delo – naloge je potrebno oddati do določenega roka. Na oddelku smo vsi kot ena velika družina, veliko je medsebojne pomoči in na vsako vprašanje se najde tudi odgovor. Vsak letnik ima svojo učilnico, vsak študent pa svojo mizo. Imamo veliko terenskih dni, v 1. in 2. letniku je organiziran dvodnevni izlet v določen del Slovenije, v 3. letniku pa si ga organiziramo sami. Knjige za študij si lahko izposodimo v knjižnici, nekatere, ki nam pridejo prav skozi celotni študij, pa smo kupili. Posamezna gradiva nam pošljejo profesorji, stare teste in nasvete pa dobimo od tutorjev.«

Tadeja Ažman, smer: Krajinska arhitektura UN
»Preverjanje smisla za likovno sporočanje, dojemanje prostora in kreativnost, so naši sprejemni izpiti, ki niso zahtevni, samo domišljijo moraš vklopiti. Študij zahteva sprotno delo za vaje in praktične naloge pri risalnih nalogah pri glavnih načrtovalskih predmetih, ni pa sprotnega učenja. Izpiti sami, ki zajemajo teorijo niso zahtevni. Učim se nekaj dni pred izpitom, so pa izjeme za katere se učim tudi 14 dni pred izpitom, kot so predmeti iz Botanike zaradi obsežne snovi in ne zaradi težavnosti. Vse staro učno gradivo kroži med letniki, tutorji pa poskrbijo, da so dostopni. Knjig in učbenikov ne uporabljamo, ker je večina literature v elektronski obliki ali skriptah.  Občasno si kakšno knjigo izposodimo v knjižnici oz. če se odločimo za nakup jih lahko kupimo na oddelku, kjer imamo popust. Veliko več denarja gre za papir in risarski pribor, kot pa za gradivo. Načrtovalski in oblikovalski predmeti so najbolj zanimivi, čeprav so tudi teoretični zanimivi, ker vso znanje uporabljamo pri načrtovanju in ni odvečnega balasta snovi. Več imamo prakse kot teorije ali pa je razmerje enako, zato je potrebno po večini hoditi na predavanja, vaje pa so obvezne. Se pa lahko zgodi, da če ne hodiš pri glavnih predmetih na predavanja, da ne narediš letnika. Faks je razgiban, zanimiv in praktičen. V programu se prekrivajo družboslovne, naravoslovne in umetniške vsebine, kar ga naredi vsestranskega. Veliko je ekskurzij, spoznavanja različnih delov Slovenije in prav zato sem se odločila za študij tega programa. Všeč mi je okolje saj ima vsak študent v risalnici svoj prostor skozi celo leto, všeč so mi pa tudi profesorji in sošolci. Veliko časa preživimo na faksu skupaj z drugimi študenti in si lahko risalnico uredimo po svoje, nam najbolj ugodno. Zato nam ne ostane veliko prostega časa. Potrebna je organizacija časa, da uskladimo študij in dodatne aktivnosti in delo.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir lesarstva (UN)
Zaposlitev: v podjetjih za predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, v javnem sektorju (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, muzeji, zavodi za spomeniško varstvo), v izobraževanju (srednje šole, višje šole, univerza).

 

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSKO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: zaposlitev v javnih in lastnih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ki vključuje predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, trgovina z lesom, storitvene dejavnosti, javni sektor in izobraževanje.

Matic Omulec, program: Lesarstvo UN, 1. letnik
»Fakulteto sem izbral predvsem zato, ker sem želel nadgraditi znanje srednje šole. Za večino izpitov se učim dan ali dva prej, je pa potrebno veliko sprotnega dela, za seminarske naloge in poročila. Največ časa za učenje sta mi vzela predmeta mehanika in matematika, katera veljata za dva izmed najtežjih predmetov na tem programu. Večino literature se najde v knjižnici fakultete, skripte za posamezne predmete dobimo od profesorjev. Slabost univerzitetnega programa je pomakanje praktičnega dela, vendar je veliko vaj na katerih praktično spoznavamo snov. Vaje so obvezne, medtem ko je obiskovanje predavanj zaželeno. Poleg faksa imam dovolj prostega časa tudi za hobije. Smer mi je všeč, saj je uporabna in predstavlja dobro izhodišče za zaposlitev.«

Domen Škulj, smer: Lesarstvo VŠ
»Žal ne morem reči, da se učim sproti, največkrat začnem študirati par dni pred izpitom ali kolokvijem. Učim se iz knjig iz knjižnice in iz zapiskov ter starih testov, ki nam jih dajo starejši študenti in profesorji. Prevladuje teorija, najljubši predmet je konstruiranje, in sicer zaradi izdelkov, ki smo jih risali na računalniških programih in jih na koncu tudi izdelali, najtežja pa sta mehanika in fizika. Naša fakulteta je majhna, a zato prijazna študentom. Imamo veliko zanimivih predmetov, prijaznih profesorjev, sam študij pa ni preveč zahteven, zato mi ostane dovolj prostega časa.«

Urška Medved Tomažič, smer: Tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov VŠ
»Na faksu so najbolj zanimive laboratorijske vaje in obvezna praksa v 6 semestru. Študij je perspektiven , če vas zanima delo z lesom, mislim da vam bo študij zanimiv in uporaben. Nima sprejemnih izpitov. Potrebno je sprotno dnevno delo in učenje, predvsem je potrebno sproti pisati poročila. Če se sproti učiš potem je pred izpitom potrebno le 2 uri za ponovitev snovi. Če ne delaš sproti je vse težje in težji so predmeti, kot so Matematika in Fizika v 1. letniku, naprej pa Tehnična mehanika in Lesarsko strojništvo. Najbolj zanimiv predmet je Raba lesa in konstruiranje, saj se tu naučimo veliko praktičnih zadev. Zato je priporočljivo obiskovati predavanja in ne samo vaje, ki so obvezne. Razmerje predavanje in teorije je 50:50. Če obiskuješ predavanja imaš lastno učno gradivo, drugače pa se dobi gradivo predvsem v knjižnici, stare teste  in zapiske dobimo od višjih letnikov, skripte nam pripravijo profesorji. Knjig ni potrebno kupovati, razen za fiziko. Če se sproti dela nam ostane tudi prosti čas, da lahko delamo. Vendar se bolj obrestuje, če faks postavimo na prvo mesto in  sproti študiramo, kot pa delamo.«

Nejc Teraž, smer: Lesarstvo VŠ
»Faks na splošno ni preveč zahteven, nima sprejemnih izpitov  in je primeren za ljudi, ki imajo radi bolj tehnološke postopke in raziskovalno delo.  Laboratorij in raziskovalna hišica so nekaj posebnega in zanimivega na našem faksu. Zanimive so tudi vaje pri predmetu Tehnologije in lastnosti lesnih plošč. Vse vaje so obvezne, medtem nekatera predavanja so obvezna druga pa ne. Se pa v veliki večini izvaja teorija in bolj malo prakse. Strojništvo in Mehanika sta izmed težjih predmetov zaradi preveč teoretične osnove. Zato je potrebno učenje 2-3 dni pred izpitom. Literatura in učno gradivo se dobi v knjižnici in pri tutorjih, in od tutorjev tudi veliko stvari izvemo. Prostega časa je med letom malo več kot med izpitnim obdobjem, zato imamo čas za zanimive in interesantne zabave, za opravljanje študentskega dela in tutorstvo. Za naš študij so možnosti zaposlovanja med boljšimi, zato se kar vpišite dijaki.«

Blaž Lešnjak

Blaž Lešnjak, smer: Lesarstvo VŠ
»Najbolj zanimive na našem faksu so vaje v laboratoriju, kjer se učimo vse, od izdelave lesnih plošč do površinske zaščite lesa. Pametno je biti prisoten skoraj pri vseh predmetih, da razumeš snov. Sprejemnih izpitov za vpis ni. Za učenje porabim dva tedna, predvsem za težje izpite, za lažje pa samo od tri do pet dni. Izmed težjih predmetov na našem faksu so zagotovo tisti, ki so na osnovi matematike in mehanike, npr. mehanske obdelovalne tehnologije in mehanika. Gradivo za učenje dobimo predvsem od profesorjev, v obliki skript, dodatno literaturo pa dobimo v knjižnici in spletni učilnici. Prisotnost na predavanjih je obvezna in se tudi preverja. Moj nasvet je, da je to pravi študij za tiste, ki želijo pridobiti ali nadgraditi svoje znanje o lesu in vse v povezavi z njim. Pozitivne stvari na našem faksu pa so: lastno parkirišče in prijazno osebje, ki ti je vedno pripravljeno prisluhniti.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ZOOTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: pridobljeno znanje in veščine diplomantom omogočajo zaposlitev na področju kmetijske pridelave, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitvenih dejavnostih, v javnem sektorju, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ŽIVINOREJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: zaposlitev na področju kmetijske pridelave, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitveni dejavnostih, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

Tina Košica, program: Kmetijstvo – Zootehnika UN, 3. letnik
»Vsak dan, ko pridem domov iz faksa, preletim snov. Tako porabim manj časa za učenje med izpitnim obdobjem. Ker so izpiti različnih zahtevnosti, se je za nekatere potrebno učiti več – 5 dni prej, druge manj – 2 dni prej. 1. letnik je sestavljen iz bolj splošnih predmetov (matematika, kemija, biologija domačih živali). Najtežji mi je bil izpit iz mikrobiologije, saj je bilo veliko snovi. Vse gradivo profesorji objavijo v spletni učilnici, priporočeni so tudi lastni zapiski in knjige, ki si jih lahko izposodimo v knjižnici. Predavanja niso obvezna pri vseh predmetih. Poleg vaj v laboratoriju imamo še zelo zanimive terenske vaje (obiskujemo različne kmetije, inštitute). V 3. letniku je obvezna praksa, ki obsega 170 ur. Čeprav potekajo predavanja in vaje vsak dan, se najde veliko prostega časa za različne dejavnosti in študentsko delo.«

Tilen Kramer, program: Zootehnika UN
»Za študij zootehnike sem se odločil, ker me že od nekdaj zanima delo z živalmi in je to poleg veterine edina smer, ki to omogoča. Po koncu študija se nameravam zaposliti v enem izmed podjetji povezanih z živinorejo. Vpis na našo smer svetujem vsem, ki vas zanima delo z živalmi, predvsem z domačimi in vas zanima kmetijstvo. Na našem faksu dobiš predvsem veliko uporabnega znanja. Je pa obvezne prakse bolj malo, ampak imamo nekaj terenskih vaj pri vsakem predmetu. Precej predmetov je zelo uporabnih in zanimivih, meni osebno je bil najbolj zanimiv predmet reja perutnine. Študenti imamo zelo pozitiven odnos s profesorji, ker nas ni zelo veliko in nas tako profesorji dobro poznajo in se nam prilagajajo. Zelo dobrodošlo je tudi to, da imamo predavanja in vaje večinoma dopoldne, zato ni potrebno hoditi nazaj na faks še v popoldanskem času.«

Andreja Beci, smer: Kmetijstvo – zootehnika VS
»Na faksu imamo leto razdeljeno na 4 študijske bloke, kar je super za študente, saj lahko hitro opravijo obveznosti. Dnevno porabim za faks malo manj kot 1 uro, pred izpiti pa nekaj dni bolj intenzivnega učenja. Dnevno delo za faks obsega obnovitev snovi s predavanj in nekaj domačih nalog. Najtežji predmet v 1. letniku je mikrobiologija z imunologijo zaradi najobsežnejše snovi. Imamo zelo dobro razvit tutorski sistem, tako da študenti tutorji pomagajo nižjim letnikom z nasveti, testi, zapiski. Večinoma nam profesorji posredujejo svoja predavanja, po katerih se učimo. Vaje so povsod obvezne in preverjajo prisotnost, na predavanjih pa je prisotnost odvisna od profesorjev. Prakso imamo samo v drugem letniku. To je faks predvsem za ljubitelje živali in kmetijstva. Študentski žuri so super. Naše Društvo študentov zootehnike organizira razne koristne tečaje in ekskurzije, ki se jih lahko udeležimo.«

Ana_HrastnikAna Hrastnik, smer: Kmetijstvo – živinoreja VS 
»Faks je zelo zanimiv in poučen. Če bi se morala še enkrat odločiti, bi izbrala isto pot. V 1. letniku sta težja izpita iz matematičnega praktikuma (slabše predznanje, saj je večina študentov iz srednjih strokovnih šol) in uporabna fiziologija domačih živali (obseg snovi). Pri vseh predmetih so vaje obvezne, predavanja pa so zaželena. Učim se le pred izpiti, ponavadi se začnem pripravljati teden prej, saj so skoraj vsi v istem tednu. Izpite je najlažje opraviti z delnimi izpiti. Profesorji nam potrebno gradivo posredujejo po e-mailu ali ga objavijo v študijskem informacijskem sistemu. V poletnem času opravljamo prakso; v 1. letniku 175 ur, v 2. letniku pa 200. Od tega 40 ur opraviš na enem izmed obratov visokošolskega zavoda, 155 ur pa na obratih, ki si jih izbereš sam, 5 ur je namenjenih predstavitvi. Poleg študija mi ostane še dovolj časa, da se lahko posvetim svojemu hobiju, jahanju.«

Jakob LeskovecJakob Leskovec, smer: Kmetijstvo – zootehnika VS
»Za vpis na Zootehniko sprejemni izpiti niso potrebni. Učim se kampanjsko, pred izpiti, kolikor je pri posameznem predmetu potrebno. V 1. letniku sta najtežji kemija z biokemijo in matematika, kasneje še osnove biometrije, mikrobiologija in uporabna etologija. Učim se iz skript in prezentacij power-point. Gradivo dobim na internetu, na ŠIS-u, do katerega imajo dostop študentje Biotehniške fakultete. Največ gradiva si natisnem doma, zato zanj nisem porabil veliko denarja. Študij v večjem delu zajema teorijo, prisotnost pa je obvezna tako na predavanjih kot na vajah. Ob študiju mi ostane veliko prostega časa, tako da imam čas tudi za treninge in delo. Za faks sem se odločil naključno, a se mi zdi zanimiv, pomaga tudi dejstvo, da se nahaja v Domžalah. Po zaključku študija pa upam na dobro zaposlitev.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ŽIVILSTVO IN PREHRANA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.
Izredni študij: ne
Zaposlitev: v obratih živilske industrije, v mikrobioloških, fizikalno-kemijskih in senzoričnih laboratorijih za kontrolo kakovosti hrane, v dejavnostih izobraževanja potrošnikov, inšpekcijskih službah za kontrolo kakovosti in varnosti hrane, institucionalnih prehranskih obratih, zdraviliščih in centrih s posebnimi prehranskimi programi, distribucijski centri in trgovine za prodajo hrane.

Tim Ratajc, program: Živilstvo in prehrana UN, 3. letnik
»Predavanja in vaje trajajo približno 6 ur na dan. Med težjimi predmeti v 1. letniku sta fizika in kemija, saj študij temelji na inženirskem pristopu, kar pomeni, da se računa predvsem z odvodi in integrali. Ampak z rednim obiskovanjem predavanj in učenjem, po predlaganem gradivu, je vse izvedljivo. Vse gradivo je brezplačno dostopno na straneh fakultete. Natisnemo si ga sami ali ga uporabljamo elektronsko. Ne glede na to, da je 1. letnik bolj teoretičen, se v 2. in 3. letniku začnejo tehnološke vaje, kjer sodelujemo pri pripravi jabolčnega soka, piva, vina, klobas in ostalih živilskih izdelkov. Smo ena izmed redkih fakultet, kjer imamo namesto 2 semestrov, 4 bloke, ki trajajo 7 tednov. V tem času obdelamo 3 do 4 predmete ter odpišemo kolokvije in izpite. Program je primeren predvsem za tiste, ki jih zanimajo različna področja biologije in organske kemije ter novi trendi na področju prehrane. Zaželeno je poglobljeno znanje kemije in biologije, vendar se lahko, zaradi zelo dobrih predavanj vse naučite.«

Lucija Jurkovič, program: Živilstvo in prehrana UN
»Biotehniška fakulteta je zelo praktičen faks in ti da veliko znanja za življenje. Najbolj zanimive so stvari, ki jih delamo na vajah, tudi terenske vaje (gremo v tovarne, sadovnjake …). Na ta faks sem šla, ker me je smer zanimala in je veliko možnosti za zaposlitev. Svetujem vam, da se vpišete na ta faks samo, če vas zares zanima, saj je veliko vaj, ki so obvezne in je veliko lažje, če boste na vajah radi prisotni. V 1. letniku je več predavanj (predmeti so bolj splošni, teoretični), v 2. in posebej 3. letniku, pa je veliko več vaj ter so bolj usmerjene v področje živilstva. Zanimivi so predvsem predmeti v 3. letniku, kjer se ukvarjamo z živili (delamo sadni sok, se učimo o kakovosti mesa …). Vaje so obvezne, medtem ko so predavanja ponavadi neobvezna. Prisotnost je priporočljiva predvsem pri kemiji, biokemiji, biotehnologiji, mikrobiologiji, fiziologiji presnove in predmetih, kjer ni veliko snovi na powerpointu in profesorji povejo stvari sproti.«

Nika Renko, smer: Živilstvo in prehrana UN
»Na faksu je veliko sprotnega dela, saj imamo 4 bloke in veliko sprotnih preverjanj. Najtežji predmeti so fizika, tehnološko procesništvo in kemija zaradi obsežne in težke snovi. V fotokopirnici se dobijo stare skripte in rabljene knjige, testi pa od starejših študentov. Imamo tudi sejem rabljene literature. Prakse je na našem programu zanemarljivo malo in si jo moramo priskrbeti sami. Vaje so obvezne, prav tako tudi določena predavanja. Smer je zanimiva, predvsem zaradi raznolikosti predmetov. Študij je bolj usmerjen v živilstvo. Obveznosti je veliko, predvsem v začetku leta, na koncu se vse malo sprosti, zato mi ostane več prostega časa. Na našem faksu je organiziran biotehniški žur na začetku leta, maja pa so organizirane še majske igre. Organiziranih je tudi veliko drugih dejavnosti, vendar se moraš o tem pozanimati sam.«

Lara_SvetLara Svet, smer: Živilstvo in prehrana UN
»Za študij porabim eno uro dnevno, to delo obsega pripravo na vaje in pisanje poročil. Učim se le pred izpiti, približno 5 ur na dan, teden prej. Gradiva za študij ni treba kupiti, knjige so na voljo v knjižnici, skripte in izpite dobimo v fotokopirnici od starejših študentov. V 1. letniku povzročata največ težav kemija in fizika, predvsem zaradi različnega predznanja in zahtevnosti snovi. Moj nasvet je, da se v 1. letniku potrudite pri splošnih predmetih, ker kasneje pridejo tisti, ki so zares zanimivi, življenjski, koristni, in super predavatelji. Prisotnost na vajah je obvezna in se preverja, predavanja pa so v večini primerov neobvezna, vendar zaželena. Z nekaj fleksibilnosti lahko poleg faksa tudi delaš, obiskuješ tečaje in se ukvarjaš s športom.«

Število točk potrebnih za vpis

2015 2016 2017 2018
Biotehnologija 86 88,5 86 86
Kmetijstvo – Agronomija in hortikultura VS 52 brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Kmetijstvo – Agronomija brez omejitve, minimum 60 za 2. in 3. željo brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Biologija 79,5 79,5 80 80
Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Gozdarstvo VS 62 57 53 brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 65
Krajinska arhitektura brez omejitve brez omejitve brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 70,86 brez omejitve
Lesarstvo brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Lesarsko inženirstvo VS
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Kmetijstvo – zootehnika
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Kmetijstvo – živinoreja VS
brez omejitve brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Mikrobiologija 82,5 86,75 83,75 85,5
Živilstvo in prehrana 77 74 72 72,5

PUSTITE KOMENTAR