Akademija za glasbo

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GLASBENA UMETNOST

Smeri in strokovni naslovi diplomantov: Kompozicija in glasbena teorija – diplomirani glasbenik komponist (UN), Orkestrsko dirigiranje – diplomirani glasbenik orkestrski dirigent (UN), Zborovsko dirigiranje – diplomirani glasbenik zborovski dirigent (UN), Petje – diplomirani glasbenik pevec (UN), Klavir – diplomirani glasbenik pianist (UN), Orgle – diplomirani glasbenik orglavec (UN), Harfa – diplomirani glasbenik harfist (UN), Harmonika – diplomirani glasbenik harmonikar (UN), Čembalo – diplomirani glasbenik čembalist (UN), Kitara – diplomirani glasbenik kitarist (UN), Violina – diplomirani glasbenik violinist (UN), Viola – diplomiran glasbenik violist (UN), Violončelo – diplomirani glasbenik violončelist (UN), Kontrabas – diplomirani glasbenik kontrabasist (UN), Flavta – diplomirani glasbenik flavtist (UN), Oboa – diplomirani glasbenik oboist (UN), Klarinet – diplomirani glasbenik klarinetist (UN), Fagot – diplomirani glasbenik fagotist (UN), Saksofon – diplomirani glasbenik saksofonist (UN), Trobenta – diplomirani glasbenik trobentač (UN), Rog – diplomirani glasbenik hornist (UN), Pozavna – diplomirani glasbenik pozavnist (UN), Tuba – diplomirani glasbenik tubist (UN), Tolkala – diplomirani glasbenik tolkalec (UN), Kljunasta flavta – diplomirani glasbenik na kljunasti flavti (UN), Sakralna glasba – diplomirani sakralni glasbenik (UN)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: sprejemni preizkus, s katerim preverjajo glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja. Kandidati, ki nimajo končane umetniške gimnazije glasbene smeri, morajo opraviti tudi preizkus znanja v obsegu srednješolskega znanja iz predmetov Solfeggio, Glasbeni stavek in Glasbena zgodovina. Vpiše se lahko: a) kdor je opravil splošno maturo ali zaključni izpit na srednji glasbeni šoli, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja 80 % točk, splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 15 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja 80 % točk, splošni uspeh pri poklicni maturi 10 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 5 % točk. V izjemnih primerih se v študijski program lahko vpiše tudi kandidat, ki ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a) ali b), izkazuje pa izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost.

Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2021/2022 znaša 4.500 €.
Zaposlitev: glasbeni producent, urednik, skladatelj, učitelj, član profesionalnih orkestrov, zborov ali komornih skupin, samostojni kulturni delavec, solist.

Tina Trivunović, program: UN Glasbena umetnost – viola
»Za vpis na Glasbeno akademijo so potrebni sprejemni izpiti. Program pripraviš vnaprej v dogovoru s profesorjem. Prav tako se dogovorita za težavnost, odvisno glede na sposobnosti glasbenika. Za faks porabim kar nekaj časa dnevno, predvsem za vajo inštrumenta. Pomembno je, da vadiš sproti in to vsak dan. Najtežji predmet v 3. letniku je solfeggio, ker je zelo specifična stroka, ki zahteva veliko sprotnega dela in predanosti. Vsak dan imamo specifične naloge za razvoj sluha in dojemanja glasbe. Literaturo (predvsem strokovno ter note) dobimo na fakulteti ali od tutorjev ali preko programa VIS. Večino dela opravim doma, srečanja s profesorji pa so večinoma individualna. Če ste že prej hodili na srednjo glasbeno, potem že veste kako vse skupaj poteka, saj se programa ne razlikujeta zelo močno. Dopoldne imamo nekaj pouka, popoldne pa učne ure ter čas za vajo. Prostega časa imaš lahko veliko, če si ga dobro razporediš. Sodelujem pa na množici koncertov, prireditev in podobno, tako da  v prostem času zares počnem to, kar me veseli – igranje inštrumenta.«

Aljaž Gyurica, smer: UN Glasbena umetnost – kitara
»Sprejemni izpiti se izvajajo, kjer izbirajo najboljše instrumentaliste. Vsako leto je manj mest, zato moraš biti zelo uspešen v svoji stroki. Dnevno je malo predavanj, je pa več časa za vaje instrumenta. Najboljše se je učiti sproti, potem ni noben predmet težek. Učno gradivo se dobi v bližnji fotokopirnici in na internetu. Predavanja so večinoma teoretična, vendar je tudi med predavanji veliko praktičnega dela, pri čemer sodeluje vsak posameznik. Predavanja so obvezna, več časa pa je namenjenega vajam, saj je poudarek na igranju.«

Denis Robnik, smer: UN Glasbena umetnost – Kompozicija in glasbena teorija
»Na našem faksu je prakse zelo veliko, v primerjavi s teorijo. Najbolj zanimivi so jazzovski predmeti, med težje predmete pa bi uvrstil solfeggio in akustiko. Za vpis na naš faks so potrebni sprejemni izpiti, ki pa niso tako lahki. Dnevno za učenje porabim okoli 4 ure, pred posameznim izpitom pa se učim zelo malo. Literatura se da dobiti v obliki skript in zapiskov, ki se dobijo v fotokopirnici. Finančno se za gradivo ne porabi veliko denarja. Prostega časa mi po faksu ostane malo, zato tudi na študentskem servisu delam redko, prav tako mi zmanjka časa tudi za žure. Za ta faks sem se odločil zato, ker sem si to želel že od prej. Kar mi je na našem faksu zelo všeč, je to, da imamo študentje med seboj zelo dobre odnose, dobro pa je tudi to, da naša akademija sodeluje z akademijami iz tujine.«

Tea Plesničar, smer: UN Glasbena umetnost (harfa)
»Za vpis na akademijo je treba opraviti sprejemni izpit, ki predstavlja 90 % vseh točk ob vpisu. Zato se po navadi za ta faks odločijo ljudje, ki se že nekaj časa učijo igrati nek inštrument ali peti. Učim se cel dan, saj je treba sproti vaditi, pred izpitom pa se učim do tri dni prej. Najtežji predmet v vseh letih je solfeggio, saj je za nekoga, ki ima premalo predhodnega znanja, preveč snovi naenkrat. Rabljeno gradivo se dobi med študenti, pa tudi profesorji nam aktualno gradivo pošljejo na mail. Za knjige ne zapraviš nič, gre pa zato več denarja za originalne note. Študij zajema več vaj, ki so obvezne. Meni je to všeč, saj je tako ali tako moj najljubši predmet inštrument. Pa tudi drugače je dobro biti prisoten. Letno faks organizira tudi več koncertov za orkester, ki si jih lahko ogleda vsakdo.«

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GLASBENA PEDAGOGIKA

Strokovni naslov diplomanta: profesor glasbe (UN)
Vpisni pogoji: kandidati morajo opraviti sprejemni preizkus, s katerim preverjajo njihova glasbena znanja, glasbeno-umetniško nadarjenost in pedagoške predispozicije. Vpiše se lahko: a) kdor je opravil zaključni izpit na srednji glasbeni šoli ali maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa: a) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja 80 % točk, splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 15 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri preizkusu glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja 80 % točk, splošni uspeh pri poklicni maturi 10 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 5 % točk. V izjemnih primerih se v zgoraj navedene študijske programe lahko vpiše tudi kandidat, ki ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a) ali b), vendar izkazuje izjemno glasbeno-umetniško nadarjenost.
Izredni študij: da šolnina za študijsko leto 2021/2022 znaša 3.300 €.
Zaposlitev: učitelj, glasbeni producent, urednik, samostojni kulturni delavec.

Ivana Aleksić, program: UN Glasbena pedagogika, 2. letnik
»Za vpis na Akademijo za glasbo je potreben sprejemni izpit, ki predstavlja 80 % točk. Pomen je, da študentje pokažejo svoje dosedanje glasbeno znanje in sposobnosti na več področjih. Za izpit ni tako pomembno kakšne so tvoje izkušnje, pomembno je, da se za izpit dobro pripraviš. Glasbena pedagogika je obsežen študijski program, ki zahteva veliko dela, zato je še toliko bolj pomembno sprotno delo, ki ti hkrati olajša izpitno obdobje. Za najtežje predmete veljajo Solfeggio, Harmonija in Igranje zborovskih partitur. Pri teh je res treba vaje delati sproti. Skripte in gradivo za študij sem dobila v knjižnici, od profesorjev, v kopirnici Zebra ali smo jih skupaj naročili in dobili popust. Predavanja so po večini obvezna vendar so tudi zanimiva in precej koristna. Dobro je tudi, da imamo res veliko prakse.«

Klara Gruden, program: UN Glasbena pedagogika
»Za sprejem se opravlja sprejemni izpit, ki je sestavljen iz pisnega teoretičnega dela, praktičnega dela in psihološko-pedagoškega razgovora. S teoretičnim delom se preverja splošno glasbeno znanje, praktični del pa obsega igranje na klavir, petje ter solfeggio – branje. Ob študiju se srečujemo s teoretičnimi in praktičnimi znanji. Med težje predmete spadata solfeggio in glasbena akustika. Dobro je, da kakšno gradivo s CD-ji dokupiš za lastno glasbeno zbirko. Gradivo, iz katerega študiramo so predvsem kopirane skripte in notni zapisi. Študij ponuja veliko možnosti za zaposlitev – nekomu ustrezajo predšolski glasbeni programi ali glasba v OŠ, spet drugemu glasbene šole ali gimnazijski programi, tretji se odloči za nadaljevanje in prodiranje v zborovsko sceno. Študij osebno zelo priporočam. Pri tem pa ohranite zavedanje, da je določene osnove glasbenih znanj treba usvojiti.«