Akademija umetnosti

Akademija umetnosti je bila kot Visoka šola za umetnost na Univerzi v Novi Gorici ustanovljena leta 2008, temelji na izhodiščih Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, ki (kot neakreditirana šola) deluje od leta 1994. Temeljna opredelitev šolo postavlja v polje umetnosti in njene rabe v najširšem pomenu besede. Svoje mesto vidijo v sodelovanju z drugimi disciplinami ter v implementaciji kreativnih praks na druga področja in obratno.

Univerza v Novi Gorici z Akademijo umetnosti vstopa na področje kreativno-umetniških praks. Izkušnje obeh organizacij združene v novi visoki šoli pomenijo pomemben prispevek k slovenski visokošolski ponudbi na področju kreativno-umetniškega dela.

Dodiplomski programi:

• Digitalne umetnosti in prakse VS

Struktura programa je razdeljena na štiri nosilne izbirne module, ki so podprti z zgodovinsko-kritičnimi in kreativno-tehničnimi vsebinskimi sklopi.
Nosilni moduli:

• Animacija (animirani film, animacija v kreativnih industrijah)
• Videofilm (igrani, dokumentarni, eksperimentalni videofilm, umetniški video)
• Fotografija (avtorska, funkcionalna fotografija)
• Novi mediji (kreativna raba novih tehnologij)

Podiplomski programi:

• Medijske prakse in umetnosti

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta): DIGITALNE UMETNOSTI IN PRAKSE (izbire modulov: Animacija, Videofilm, Fotografija, Novi mediji)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 90 % uspeh pri preizkusu umetniške nadarjenosti (mapa in razgovor), 5 % splošna/poklicna matura, 5 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2021/2022 znaša 3.500 €
Strokovni naslov diplomantov: diplomant/-ka digitalnih umetnosti in praks
Zaposlitev: TV in produkcijske hiše, tiskani, elektronski in interaktivni mediji, interdisciplinarne kreativne skupine, galerije, muzeji, samostojni kreativni profili – avtorji ali sodelavci (s statusom samozaposlenega v kulturi ali s. p.).

Nika Karner, program: VS Digitalne umetnosti in prakse, 3. letnik
»Na naši fakulteti so sprejemni izpiti. Niso zahtevni, saj na njih prineseš svoj portfolio ter imaš kratek pogovor z dekanom in izbranimi profesorji. Iz letnika v letnik je manj izpitov, saj delamo večinoma na posameznih projektih. Pozitivna stran tega faksa je ravno to, da lahko delaš na svojih projektih s pomočjo dobrih mentorjev. Za izpite se po navadi učim en teden pred rokom, saj večina ni tako zahtevnih, snov za izpit pa si urejam sproti. Razmerje med teorijo in prakso je enako, le v 3. letniku imamo skoraj 70 % prakse. Meni osebno je najbolj zanimiv predmet Animacija, saj je to tudi eden izmed razlogov, da sem se vpisala na to fakulteto. Ker sama rada animiram in ustvarjam, mi seveda ta predmet dovoljuje vse, kar počnem že v prostem času. Mislim, da se večina strinja, da so predmeti v zvezi s fotografijo najtežji. Zahtevne jih naredi sama literatura, saj je je ogromno in je zelo zahtevna. Poleg teoretičnega dela je zelo zahtevno tudi praktično delo.«

Ana Prebil, program: VS Digitalne umetnosti in prakse
»Faks je odličen, sploh če se hočeš izobraziti v smeri animacije in novih medijev. Sprejemni izpiti so obvezni – sestavljeni so iz portfolia in pogovora. Dnevno delo za faks obsega snemanje in urejanje fotografij, videov, animiranje, pisanje zgodb, skiciranje. Kot izpit lahko šteje oddaja projekta ali imamo ustni izpit, za katerega se učim 2–3 dni. Profesorji potrebno literaturo pošljejo ali povejo, kje jo najdemo zastonj. Najtežji predmet v 1. letniku je Digitalna fotografija, saj je edini s pisnim in zahtevnejšim izpitom. Drugače težkih predmetov ni, saj večinoma raziskuješ področje, ki si ga izbereš. Moje najljubše predavanje je Animacija, kjer delamo na samostojnem animiranem projektu. Pri vseh predavanjih je obvezna prisotnost 80 % in se vsakič preverja. Ostane veliko prostega časa, tako da občasno delam, prodajam originalne printe ter pomagam pri projektih iz šole. Sem tudi članica DSAF, s katerim tudi sodelujem pri razvijanju svojega diplomskega animiranega projekta. Večina študentov je nastanjenih v stanovanjih oz. študentskih domovih, kjer je tudi veliko mednarodnih študentov in se večkrat na teden dogovorimo za druženje.«

Anja Zadnik, program: VS Animacija
»Na sprejemnih izpitih bodoči študentje pokažemo portfelj z dosedanjim delom, s katerim fakulteta vidi koliko je študent že usposobljen z uporabo programov, tehnike, ter kateri medij jih zanima. Kot pozitivno stran študijskega programa bi izpostavila, da se naučimo, kako delati v tej v industriji. Lahko se povežemo z izjemnimi ljudmi. Na fakulteti je na voljo izposoja opreme, da lahko spoznamo tehnologijo preden se odločimo za nakup nekega dragega fotoaparata. Študij je večinoma praktično naravnan, tako ne posvečamo veliko časa učenju oziroma pisanju nalog. Izpite opravljamo konec leta. V prvem semestru pa se posvetimo večinoma praktičnim nalogam. Ob koncu drugega pa imamo študenti dovolj časa za učenje in priprave pred izpitom vključeno z pisanjem seminarskih nalog. Večina učnega gradiva je možno pridobiti v knjižnem delu tajništva fakultete oziroma v Rožni dolini, kjer je glavna knjižnica Univerze Nove Gorice, stare teste in gradivo pa dobim preko profesorjev ali pa starejših študentov. Kakšno bolj specifično gradivo pa lahko pridobimo tudi preko spleta, če je knjiga napisana v angleščini ali težje dosegljiva. Ob koncu obeh semestrov imamo razstavo, kjer razstavimo izdelke posameznega semestra.«

Taja Košir Popovič, program: VS Digitalne umetnosti in prakse
»Program je res bogat in dobro zasnovan, faks najbolj slovi po dobri animaciji. Potrebni so sprejemni izpiti, ki se odvijajo v začetku julija. Od bodočega študenta se pričakuje, da pokaže zanimanje za študij, da ima osnovno znanje fotografije/videa/animacije. Treba je oddati portfolio, kjer se vsak posameznik predstavi na svoj način. V 1. letniku je največ pouka, saj se študent spoznava z vsemi štirimi glavnimi moduli (animacija, foto, video, novi mediji) ter z arhitekturo, scenografijo, scenaristiko, risanjem, grafičnim oblikovanjem. V 2. letniku se odločiš za dva medija (posledično se urnik malce skrči), v 3. pa za enega, iz katerega delaš diplomo. Na predavanje je na splošno obvezno hoditi. Najbolj zanimive so delavnice (fotografske/animacijske). Atmosfera na faksu je odlična, ker nas je malo in je vse bolj sproščeno. Nimamo veliko teorije, prednost imajo praktične naloge. Največ potrpežljivosti in dela je pri animaciji. V 1. letniku je najtežji predmet teorija fotografije, saj zajema veliko informacij.«

Mateja Nikolić, program: VS Digitalne umetnosti in prakse
»Za vpis so potrebni sprejemni izpiti – vsak kandidat predloži komisiji svojo umetniško kreacijo (lahko kratek film, animacija, portfolijo fotografij itd.). Učenje temelji na praktičnem delu, kar je tudi prav, saj se le tako lahko naučimo, kako držati kamero, pripraviti fotografski studio, delati s snemalno ekipo ipd. Izpiti so na koncu študijskega leta v juniju. Glavni vir za literaturo je internet. Med težje predmete spada obrtna fotografija, ki je v 1. letniku in je del modula digitalnega praktikuma. Naša šola je manjša, vsi se med seboj poznamo, v posamičnem letniku nas je v povprečju 10 študentov. Na šoli se počutimo zelo domače, za vpis pa sem se odločila, ker sem prej obiskovala gledališko gimnazijo, kjer sem se ukvarjala samo z igralstvom, želela pa sem izkusiti tudi položaj za kamero. Kot dodatno izobraževanje nas šola pošilja na festivale, kjer so naša dela prikazana, obiskujemo razstave, televizijske hiše, na voljo pa imamo veliko delavnic, kjer se lahko posvetimo določeni umetnosti (analogna fotografija, režija, kamera in luč itd.).«

Peter Mišic, program: VS Digitalne umetnosti in prakse
»Za vpis je treba opraviti sprejemne izpite, skozi katere se razbere, ali si primeren kandidat za programe, vendar kljub temu, da niso pretirano zahtevni, se je nanje treba pripraviti. Večino ocen se pridobi s praktičnim delom, ki vzame kar nekaj časa dnevno. Največ izzivov imamo študentje pri predmetih osnove fotografije in umetnostna zgodovina zaradi velike količine podatkov. Večino gradiva se dobi v elektronski obliki, nakupi knjig niso obvezni, so pa priporočljivi za nadaljnji razvoj tudi po zaključku študija. Razmerje med teorijo in prakso je dokaj uravnovešeno, a na koncu prevlada praksa. Prisotnost se preverja in nasploh se splača hoditi na predavanja. Faks je za kreativne in zagnane, zaradi majhnega števila študentov se lahko profesorji posvečajo vsakemu posamezniku; vsi študenti se med seboj poznajo in si pomagajo pri projektih. Od študentov se pričakuje veliko samostojnega dela, tako da je potrebna velika mera samodiscipline za izpolnitev vseh obveznosti, ob študiju pa se da tudi delati, a to zahteva veliko usklajevanja urnikov.«

Število točk, potrebnih za vpis