Akademija umetnosti

Akademija umetnosti

Akademija umetnosti del Univerze v Novi Gorici, deluje pa v italijanski Gorici.

Kontaktni podatki in uporabne informacije:

Naslov: Via Armando Diaz, 5, Gorica, Italija
 
Kontaktna oseba: Jasmina Kodele
Funkcija: poslovna sekretarka
Uradne ure: vsak drugi delovni dan v tednu od 10.00 do 11.00 in 14.00 do 15.00
Mail: [email protected]
Telefon: 05/133 67 70
Spletna stran: http://vsu.ung.si/
Možnost izrednega študija: DA
Št. dodiplomskih programov: 1
Št. podiplomskih programov: 1

Akademija umetnosti je bila kot Visoka šola za umetnost na Univerzi v Novi Gorici ustanovljena leta 2008, temelji na izhodiščih Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, ki (kot neakreditirana šola) deluje od leta 1994. Temeljna opredelitev šolo postavlja v polje umetnosti in njene rabe v najširšem pomenu besede. Svoje mesto vidijo v sodelovanju z drugimi disciplinami ter v implementaciji kreativnih praks na druga področja in obratno.

Univerza v Novi Gorici z Akademijo umetnosti vstopa na področje kreativno-umetniških praks. Izkušnje obeh organizacij združene v novi visoki šoli pomenijo pomemben prispevek k slovenski visokošolski ponudbi na področju kreativno-umetniškega dela.


Dodiplomski programi:

  • Digitalne umetnosti in prakse

Struktura programa je razdeljena na štiri nosilne izbirne module, ki so podprti z zgodovinsko-kritičnimi in kreativno-tehničnimi vsebinskimi sklopi.
Nosilni moduli:

  • Animacija (animirani film, animacija v kreativnih industrijah)
  • Videofilm (igrani, dokumentarni, eksperimentalni videofilm, umetniški video)
  • Fotografija (avtorska, funkcionalna fotografija)
  • Novi mediji (kreativna raba novih tehnologij)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta): DIGITALNE UMETNOSTI IN PRAKSE (izbire modulov: Animacija, Videofilm, Fotografija, Novi mediji)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 90 % uspeh pri preizkusu umetniške nadarjenosti (mapa in razgovor), 5 % splošna/poklicna matura, 5 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2017/2018 znaša 3.500,00 EUR
Strokovni naslov diplomantov: diplomant/-ka digitalnih umetnosti in praks
Zaposlitev: diplomanti se lahko zaposlijo v televizijskih in produkcijskih hišah, pri tiskanih, elektronskih in interaktivnih medijih, v interdisciplinarnih kreativnih skupinah, galerijah, muzejih, kot samostojni kreativni profili – kot avtorji ali sodelavci (s statusom samozaposlenega v kulturi ali s. p.).

 

Anja Zadnik, program: Animacija, 3. letnik
»Na naši fakulteti so sprejemni izpiti – pokazati je treba portfelj z dosedanjim delom, s katerim fakulteta vidi koliko je študent že usposobljen z uporabo programov, tehnike, ter kateri medij jih zanima. Faks je predvsem praktično usmerjen, torej ni veliko časa posvečenega učenju oziroma pisanju nalog. Izpite imamo samo na koncu leta, torej je prvi semester posvečen večinoma praktičnim nalogam, konec drugega semestra pa imamo študenti dovolj časa za učenje in priprave pred izpitom vključeno z pisanjem seminarskih nalog. Večina učnega gradiva je možno pridobiti v knjižnem delu Tajništva fakultete oziroma v Rožni dolini, kjer je glavna knjižnica Univerze Nove Gorice, stare teste in gradivo pa dobim preko profesorjev ali pa starejših študentov. Je pa možno kakšno določeno gradivo pridobiti tudi preko spleta recimo Ebay ali pa Amazon, če je knjiga napisana v angleščini ali pa težko dosegljiva. Pozitivne strani tega študijskega programa so te, da se naučiš, kako je delati v industriji, povežeš se z izjemnimi ljudmi in faks ima na voljo izposojo opreme, da lahko spoznaš tehnologijo preden se odločiš za nakup nekega dragega fotoaparata. Zanimivo je tudi to, da imamo na koncu obeh semestrov razstavo, kjer se razkaže izdelke tiste semestra in česa vse je študent sposoben.«

Taja Košir Popovič, smer: Digitalne umetnosti in prakse, 3. letnik
»Program je res bogat in dobro zasnovan, faks najbolj slovi po dobri animaciji. Potrebni so sprejemni izpiti, ki se odvijajo v začetku julija. Od bodočega študenta se pričakuje, da pokaže zanimanje za študij, da ima osnovno znanje fotografije/videa/animacije. Treba je oddati portfolio, kjer se vsak posameznik predstavi na svoj način. V 1. letniku je največ pouka, saj se študent spoznava z vsemi štirimi glavnimi moduli (animacija, foto, video, novi mediji) ter z arhitekturo, scenografijo, scenaristiko, risanjem, grafičnim oblikovanjem. V 2. letniku se odločiš za dva medija (posledično se urnik malce skrči), v 3. pa za enega, iz katerega delaš diplomo. Na predavanje je na splošno obvezno hoditi. Najbolj zanimive so delavnice (fotografske/animacijske). Atmosfera na faksu je odlična, ker nas je malo in je vse bolj sproščeno. Nimamo veliko teorije, prednost imajo praktične naloge. Največ potrpežljivosti in dela je pri animaciji. V 1. letniku je najtežji predmet teorija fotografije, saj zajema veliko informacij.«

Mateja Nikolič

Mateja Nikolić, smer: Digitalne umetnosti in prakse
»Za vpis so potrebni sprejemni izpiti – vsak kandidat predloži komisiji svojo umetniško kreacijo (lahko kratek film, animacija, portfolijo fotografij itd.). Učenje temelji na praktičnem delu, kar je tudi prav, saj se le tako lahko naučimo, kako držati kamero, pripraviti fotografski studio, delati s snemalno ekipo ipd. Izpiti so na koncu študijskega leta v juniju. Glavni vir za literaturo je internet. Med težje predmete spada obrtna fotografija, ki je v 1. letniku in je del modula digitalnega praktikuma. Naša šola je manjša, vsi se med seboj poznamo, v posamičnem letniku nas je v povprečju 10 študentov. Na šoli se počutimo zelo domače, za vpis pa sem se odločila, ker sem prej obiskovala gledališko gimnazijo, kjer sem se ukvarjala samo z igralstvom, želela pa sem izkusiti tudi položaj za kamero. Kot dodatno izobraževanje nas šola pošilja na festivale, kjer so naša dela prikazana, obiskujemo razstave, televizijske hiše, na voljo pa imamo veliko delavnic, kjer se lahko posvetimo določeni umetnosti (analogna fotografija, režija, kamera in luč itd.).«

Peter Mišic

Peter Mišic, smer: Digitalne umetnosti in prakse
»Za vpis je treba opraviti sprejemne izpite, skozi katere se razbere, ali si primeren kandidat za programe, vendar kljub temu, da niso pretirano zahtevni, se je nanje treba pripraviti. Večino ocen se pridobi s praktičnim delom, ki vzame kar nekaj časa dnevno. Največ izzivov imamo študentje pri predmetih osnove fotografije in umetnostna zgodovina zaradi velike količine podatkov. Večino gradiva se dobi v elektronski obliki, nakupi knjig niso obvezni, so pa priporočljivi za nadaljnji razvoj tudi po zaključku študija. Razmerje med teorijo in prakso je dokaj uravnovešeno, a na koncu prevlada praksa. Prisotnost se preverja in nasploh se splača hoditi na predavanja. Faks je za kreativne in zagnane, zaradi majhnega števila študentov se lahko profesorji posvečajo vsakemu posamezniku; vsi študenti se med seboj poznajo in si pomagajo pri projektih. Od študentov se pričakuje veliko samostojnega dela, tako da je potrebna velika mera samodiscipline za izpolnitev vseh obveznosti, ob študiju pa se da tudi delati, a to zahteva veliko usklajevanja urnikov.«

Število točk, potrebnih za vpis

2014 2015 2016 2017
Digitalne umetnosti in prakse VS (redni) / brez omejitve brez omejitve brez omejitve
Digitalne umetnosti in prakse VS (izredni) / brez omejitve brez omejitve brez omejitve

PUSTITE KOMENTAR



Inline
Inline