Fakulteta za pomorstvo in promet

Fakulteta za pomorstvo in promet je članica Univerze v Ljubljani ter študentom ponuja študij na visokošolski in univerzitetni ravni. Na fakulteto se lahko vpišejo kandidati s poklicno ali splošno maturo. Vpisanih imajo okoli 700 rednih in izrednih študentov, ki obiskujejo študijske aktivnosti v Portorožu in dislocirani enoti v Ljubljani.

Študentom predavajo domači in mednarodno priznani strokovnjaki, v sodobnih predavalnicah, hkrati pa ima fakulteta sodobna simulacijska orodja in informacijske programe. Udeležujejo se ekskurzij, opravljajo prakso v transportno logističnih podjetjih, sodelujejo na raziskovalnih projektih in del študijskih obveznosti opravijo med izmenjavo  na fakulteti v tujini (Erasmus+).

vir spletna stran fakultete

Dodiplomski programi:

• Tehnologija prometa in logistika UN (3 leta)
• Prometna tehnologija in transportna logistika VS (3 leta)
• Navtika VS (3 leta)
• Pomorsko strojništvo (prej: Ladijsko strojništvo) VS (3 leta)

Podiplomski programi:

• Pomorstvo
• Promet
• Pomorstvo in promet (3. stopnja)
• Varstvo okolja (3. stopnja)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): TEHNOLOGIJA PROMETA IN LOGISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V univerzitetni študijski program Tehnologija prometa in logistika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja: ekonomski tehnik, elektrotehnik, geodetski tehnik, gradbeni tehnik, grafični tehnik, kemijski tehnik, lesarski tehnik, ladijski strojni tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, metalurški tehnik, plovbni tehnik, strojni tehnik, tehnik elektronskih komunikacij, tehnik laboratorijske biomedicine, tehnik mehatronike, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, tehnik varovanja in izpit iz splošne mature iz predmeta: informatika, računalništvo, ekonomija, elektrotehnika, kemija ali geografija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu: 20 % točk.

Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2022/2023 znaša 2.000 € in možno je plačilo v 2 obrokih.
Kraj izvajanja študija: Portorož
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir tehnologije prometa (UN)
Zaposlitev: Vodstvena dela v različnih prometnih, pomorskih in logističnih podjetjih, v organih državne upra­ve, kjer bodo s svojim znanjem oblikovali razvoj prometnega in logističnega sektorja. Pričakuje se, da bodo študentje študij nadaljevali na drugi stopnji.

Ivana Vujičić, program: UN Tehnologija prometa in logistika
»Za ta študij sem se odločila zato, ker se zanimam za promet že od osnovne šole. Fakulteta je zanimiva, dinamična in polna novih ambicioznih študentov iz različnih držav. Dnevno za študij porabim manj kot eno uro, da si ustvarim zapiske. Učim se dneve pred izpitom, koliko dni pa je odvisno od obsežnosti predmeta. Običajno se učim 2–3 dni za en izpit. Najbolj zanimivi predmeti so Ekonomika, Prometni sistem, Prometna sredstva. Za večino študentov sta v 1. letniku najtežja predmeta Elektrotehnika in Informatika. Zahtevna sta zaradi predizpitnih obveznosti in veliko obveznih domačih nalog. Gradivo za študij je objavljeno na spletni strani fakultete pod imenom profesorja ali na spletni strani visfpp.uni-lj.si. Trenutno se najbolj uporablja e-učilnica, saj je odlična platforma za pridobitev gradiva, prav tako je na njej na voljo veliko drugih informacij glede predmeta, npr. datum kolokvija/izpita, domače naloge, kriteriji ocenjevanja itd. Prostega časa je veliko, zato lahko ob študiju tudi delamo. Na fakulteti obstajajo različne aktivnosti, iz lastnih izkušenj priporočam pomorske aktivnosti, kot sta veslanje in jadranje.«

Anže Pečar, program: UN Tehnologija prometa in logistika
»Sprotno udeleževanje predavanj ter vaj skrajša čas porabljen za študij doma. V povprečju namenim 1,5 ure domačim nalogam, terenskim vajam ter seminarskim nalogam. To seveda varira – za matematiko je potrebno sprotno učenje, kakšne druge predmete je moč narediti z nekaj dnevi učenja. Osebna organiziranost časa in zapiskov veliko doprineseta. Najtežji predmeti so predvsem matematično–fizikalni, ki so prisotni predvsem v prvem letniku. Literatura je dostopna v knjižnici ter na spletnih straneh predmetov/kateder. Stari testi so dostopni iz strani starejših študentov ter tutorjev. V povprečju sem kupil 1 knjigo na letnik in sicer knjige za predmete s področja prava, ampak to ceno vidim bolj kot naložbo kakor strošek. Prakse na UN smeri ni, a je ta odvisna od samoiniciativnosti posameznega študenta. Na VSŠ programu je predpisanih 220 ur prakse, in je temu namenjen zadnji semester. Najbolj zanimivi so mi predmeti iz področja prava ter področja upravljanja in vodenja, saj menim, da so ti predmeti najbolj pomembni za uspeh na vodilnih položajih gospodarstva. Zaradi odnosa (pomorska!) z morjem so nam na voljo edinstvene obštudijske dejavnosti, kakor so veslanje in jadranje. Ob dobri organizaciji ostane veliko prostega časa. Vse je odvisno od samoiniciativnosti in organiziranosti posameznika. Fakulteta organizira tečaje v Excelu, ter tečaje za vodenje čolna. Sem podpredsednik študentskega sveta FPP in vodim študentsko društvo TRIZOB. Skupaj organiziramo različne dejavnosti in študentske žure. V sodelovanju s kariernim centrom fakulteta organiziramo različne dogodke, npr. job fair.«

Belmin Selimanović, program: UN Tehnologija prometa in logistika
»Izjemna fakulteta o tako specifični smeri, ki jo poučuje. Fakulteta je izredno fleksibilna, imamo veliko tako imenovane teoretične praktike. Sicer v univerzitetnem programu nimamo praktičnega usposabljanja, vendar profesorji povezujejo vsa predavanja iz praktičnih vsakdanjih težav, ki se lahko porodijo pri zaposlitvi v tej smeri, kar me še posebej navdušuje. Študentom omogoča idealno razmerje prostega časa ter časa, ki ga porabiš za učenje. Sam osebno porabim 1 uro na dan za sprotno reševanje izzivov in učenje, kar mi omogoča uspeh na fakulteti. Gradivo dobimo študentje na spletni strani fakultete. Poleg študija je v Portorožu veliko študentskega dela, za katerega imam tudi čas. Rad bi izpostavil, da fakulteta sodeluje s kariernim centrom, ki ponuja zanimiva predavanja mehkih veščin, katere imajo pomembno vlogo v času zaposlitve.«

Eva Zalokar, program: UN Tehnologija prometa
Na dan porabim približno eno uro – največ za pisanje seminarskih nalog. Velika večina predmetov se ocenjuje s pomočjo kolokvijev. Težje predmete se učim sproti, lažje pa 2-3 dni prej. Najtežji predmeti so mi bili matematični predmeti: matematika 1 in 2, verjetnost in statistika.  V primeru, da nam določen predmet dela težave, se je s profesorji možno dogovoriti za dodatno razlago snovi izven ur predavanj. Pomagajo nam tudi študentje višjih letnikov-tutorji, ki s svojimi besedami nudijo ponovno razlago. Vse gradivo je dostopno na spletni strani, zato stroškov z nakupom knjig praktično ni. Imamo tudi dobro založeno knjižnico, kjer študentje črpamo gradivo za pisanje seminarskih, diplomskih in raziskovalnih nalog. Fakulteta sodeluje z mnogimi priznanimi fakultetami preko Erasmus programa, ki omogoča izmenjavo v tujini, nekateri študentje pa se odločijo tam opravljati prakso. Kljub dislociranosti fakultete so čez celo leto organizirane delavnice kariernega centra Univerze v Ljubljani, kjer lahko osvojmo veščine javnega nastopanja, pisanja ustreznega življenjepisa in motivacijskega pisma, vadimo razgovore z dejanskimi potencialnimi delodajalci ipd.

Aljaž Jakin, program: UN Tehnologija prometa
»Dnevno porabim eno do dve uri za ponovitev tekoče snovi ali pisanje seminarskih nalog. Prakse na moji študijski smeri ni. Najtežji predmeti so tisti, ki izhajajo iz matematike in fizike. Mednje sodijo matematična analiza, elektrotehnika in mehanika. Zahtevne jih naredi obsežna snov in način ocenjevanja. Težek predmet je tudi informatika. Učim se iz lastnih zapiskov ali iz zapiskov, ki jih dobim od sošolcev. Na fakulteti je tudi dobro založena knjižnica z zelo prijaznimi knjižničarkami.  Pozitivna in hkrati negativna plat mojega študija je majhnost oddelka, kot plus pa bi izpostavil dejstvo, da je tehnologija prometa mešanica družboslovja in naravoslovja. Ostaja mi veliko prostega časa, ki ga izkoristim za svoje hobije in občasno študentsko delo.«

Tina Sajovic, program: UN Tehnologija prometa
»Za vpis na ta faks sem se odločila zaradi lokacije, za študij pa sem se odločila ker me smer zanima. Dnevno porabim za učenje od dve do tri ure, učim pa se predvsem iz skript in zapiskov, knjig je bolj malo. Za gradiva sem največ zapravila v 1. letniku, sedaj si jih raje fotokopiram, jih dobim od starejših študentov ali pa jih najdem na internetu. Vaje so za študente obvezne. Najbolj zanimivi predmeti so transportna sredstva, človeški viri ter prometna infrastruktura, kjer je super profesor. Največ težav pa imamo študenti pri elektrotehniki, matematiki, statistiki in v 1. letniku pri matematiki 1. Ob faksu mi ostanejo prosti le vikendi, tako da mi za delo ostane bolj malo časa.«

Eva Fiamengo, program: UN Tehnologija prometa
»Sprejemnih izpitov ni. Za učenje dnevno porabim približno pol ure časa, sem spadajo predvsem domače naloge in seminarske naloge. Za izpit se začnem učiti največ teden dni prej, dostikrat pa učenje preložim na zadnji dan – torej bolj kampanjsko. Zdi se mi, da študentom največ težav povzročajo predmeti, kot so matematika 1 in 2, statistika, ekonomija, računalništvo in elektrotehnika. Predvsem se učimo iz zapiskov in skript, redko potrebujemo dodatno gradivo. V 1. letniku so najtežji predmeti matematika 1 in 2 ter prometni sistem. Slednji zaradi obsega in podrobnosti snovi, pri matematiki pa je vzrok slabo predznanje. Stari testi in gradivo se dobijo od starejših študentov, v fotokopirnici ali na spletni strani, namenjeni prav študentom. Teorije je bistveno več kot prakse. Najbolj zanimiv predmet je transportno inženirstvo ali človeški viri v prometu. Predavanja v večini niso obvezna, vaje pa. Prostega časa ostane veliko, zaenkrat lahko zraven opravljam študentsko delo, se rekreiram in občasno obiščem kakšen študentski žur. Žuri na FPP so super. Moj faks se mi zdi super, saj mi omogoča, da poleg izobraževanja uživam še ostale prednosti študentskega življenja. Kot zanimivost bi omenila obštudijske dejavnosti, ki jih imamo: jadranje in veslanje.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): PROMETNA TEHNOLOGIJA IN TRANSPORTNA LOGISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: v visokošolski strokovni študijski program Prometna tehnologija in transportna logistika se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem pro­gramu, poklicno maturo ali splošno maturo. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi: 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.

Izredni študij:se izvaja, šolnina za študijsko leto 2022/2023 znaša 2.000 € in možno je plačilo v 2 obrokih.
Kraj izvajanja študija: Portorož (in Ljubljana, če je dovolj kandidatov).
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir prometne tehnologije (VS)/navtike (VS)/ladijskega strojništva (VS)
Zaposlitev:Strokovna in vodstvena dela v različnih prometnih in pomorskih podjetjih ali podjetjih, ki se ukvar­jajo z logistiko in distribucijo izdelkov, npr: letališča, pristanišča, avto-prevozna podjetja, železnica, marine, špe­dicije, carine, zunanja trgovina, pošta, avtocestna podjetja, organi državne uprave in podobno. Ker so poleg Splošne uvedli tudi Vojaško smer, je možna tudi zaposlitev v ustreznih službah v Slovenski vojski.

Francesco Ferretti, program VS Prometna tehnologija in transportna logistika, 3. letnik
»Fakulteta ti omogoča spoznanje delovanja logističnega sveta vseh prometnih panog. Je mešanica med ekonomsko-strojno smerjo, pri kateri je potrebno bit inovativen. Veliko profesorjev je delalo v gospodarstvu, zato podajajo dobre praktične primere. Pozitivne strani so, da ti na programu odprejo oči, kako deluje svet logistike, negativno pa je morda to, da je urnik včasih dolg. Na dan porabim približno eno uro, odvisno od zahtevnosti domačih/seminarskih nalog. Za izpit se začnem učiti približno en teden prej, si razporedim snov za vsak dan približno enako in ponavljam snov. Dosti študentom delata težave Informatika dela ter Informatika in avtomatizacija v prometu, ker sta takšna predmeta, kjer si je potrebno vzeti več časa za razumevanje snovi in dodatno učenje. Na vajah je obvezna prisotnost, za predavanja ne, čeprav pripomore k temu, da boljše razumemo snov. Stari izpiti in skripte se podajajo iz generacije v generacijo, dodatno literaturo lahko dobimo v knjižnici ali kupimo pri profesorjih, ki nam ponudijo nižje cene kot v knjigarnah. Pot bom nadaljeval na drugi stopnji, dijakom pa svetujem, da naj ne obupajo v 1. letniku, saj je kasneje samo lažje.«

Matej Hočevar, program: VS Prometna tehnologija in transportna logistika
»Vedno sem si želel delati v logistiki ali prometu in po pregledu študijskih opcij se mi je zdelo, da FPP ponuja največ. Po mojem mnenju je najboljša prometna in logistična fakulteta v Sloveniji, posebnost je to, da je na obali in se tako lahko udeležujemo jadranja ali veslanja, ki deluje v sklopu fakultete. Fakulteta organizira dodatna izobraževanja in so aktivni tudi pri posredovanju različnih kadrovskih štipendij ali različnih del, povezanih s smerjo študija. Načeloma mi ostaja veliko prostega časa, ki ga izkoristim za druženje ali žuranje (”študentski torki”). Pri tem študiju je zelo pomembno spremljanje pouka, čeprav predavanja niso obvezna. Za izpite in kolokvije se po navadi začnem učiti vsaj en teden prej. V 1. letniku sta najtežja predmeta Matematične metode 1, ter Gospodarsko pravo. Pri večini predmetov ne potrebujemo dodatnega gradiva, poskrbijo ga profesorji, ki nam posredujejo prosojnice, skripte. Vse ostalo se dobi v fakultetni knjižnici. Prakso imamo sicer samo v 3. letniku, vendar traja kar mesec in pol, tako da lahko vseeno dobimo precej praktičnih izkušenj.«

Gašper Flis, program: VS Transportna logistika
»Faks mi je všeč, ker je prijazen študentu, saj je odnos med profesorji in študenti dober, oseben. Zanj sem se odločil, ker me program zanima in ker je faks na obali. Dnevno porabim za delo za faks 2 – 3 ure, kar zajema urejanje zapiskov, pisanje seminarskih nalog itd. Več časa namenim učenju nekaj dni pred izpiti ali kolokviji. Matematike in statistika so večini študentom v izziv, saj temeljijo na predznanju, ki ga novo vpisani študenti nimajo, vendar se z učenjem vse da. Večina zapiskov, starih kolokvijev in izpitov se lahko dobi od starejših študentov, vso literaturo pa dobimo v e-obliki, zato nimamo stroškov. Prisotnost na vajah se preverja, predavanja pa niso obvezna, vendar je obisk priporočljiv zaradi razumevanja snovi. Logistični predmeti so najbolj zanimivi, saj je veliko praktičnih primerov in ekskurzij. Zraven študija ostane dovolj časa za delo, zabavo in hobije, fakulteto pa lahko študenti zastopamo na različnih športnih tekmovanjih.«

Laura Podobnik, program: VS Prometna tehnologija in transportna logistika
»Za študij porabim približno uro dnevno – večinoma rešujem domače naloge ali si urejam zapiske. Za vsak izpit se pripravljam v povprečju od dva do tri dni prej. Predmeta, ki med študenti povzročata največ preglavic zaradi svoje obsežnosti, sta statistika in informatika. Učim se večinoma iz skript, ki nam jih posredujejo profesorji, ali pa iz izposojenih knjig. V 3. letniku imamo obvezno enomesečno prakso, ki si jo poiščemo sami ali pa nam jo dodeli fakulteta. Vaje in predavanja so obvezna. Všeč mi je, ker je študij praktičen in ponuja velike možnosti pri nadaljnjem iskanju redne zaposlitve. Ob študiju mi ostaja veliko prostega časa, ki ga izkoristim za študentsko delo. Na naši fakulteti je organizirano tudi vsakoletno brucovanje ter možnost treniranja v študentskih veslaških ekipah.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): NAVTIKA IN POMORSKO STROJNIŠTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: v visokošolska strokovna študijska programa Navtika in Pomorsko strojništvo se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu, po­klicni maturi oziroma splošni maturi: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.
Izredni študij: se izvaja, šolnina za študijsko leto 2022/2023 znaša 2.000 € in možno je plačilo v 2 obrokih.
Kraj izvajanja študija: Portorož
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir prometne tehnologije (VS)/navtike (VS)/ladijskega strojništva (VS)
Zaposlitev:
Diplomanti navtike so usposobljeni za neposredno službo na ladjah trgovske mornarice, začenši s kadeturo – pripravništvom in napredovanjem v častniške nazive krovne službe do kapitana največje preko-oceanske trgovske mornarice, tovorne ali potniške ladje, ki lahko pluje po vsem svetu. Diplomanti navtike se lahko zaposlijo tudi na kopnem, saj imajo znanja, potrebna za strokovna in vodstvena dela v različnih panogah pomorskega in prometnega gospodarstva, kot so: pristanišča, marine, špedicije, agencije, ladjedelnice…
Diplomanti pomorskega strojništva so usposobljeni za vodenje, upravljanje in vzdrževanje strojnih ter energetskih sistemov. Zaposljivi so na ladjah trgovske mornarice, najprej kot asistenti stroja in napredovanjem v častniške nazive do upravitelja stroja velike ladje, ki lahko pluje povsod po svetu. Diplomanti pomorskega strojništva so primerno usposobljeni tudi za delo v gospodarstvu na kopnem, kot so na primer: pristanišča, ladijski prevozniki, marine, ladjedelnice, upravljanje in vzdrževanje jaht, vodenje proizvodnih obratov, razvojni oddelki, vzdrževanje strojev in naprav, vodenje energetsko procesnih sistemov v industriji, hotelirstvu, turizmu, bolnišnicah itd. Ker so v obeh programih poleg Splošne uvedli tudi Vojaško smer, je možna tudi zaposlitev v ustreznih službah v Slovenski vojski.

Jernej Macarol Možina, program: VS Pomorsko strojništvo, 3. letnik
»Ladijsko strojništvo prav tako kot drugi študiji zahteva svoj čas. Kot bivši gimnazijec sem opazil, da imajo kolegi s srednješolsko strojno izobrazbo kar lepo prednost pri določenih predmetih, saj na fakulteto pridejo s predznanjem, ki  sem se ga moral jaz naknadno priučiti. Predmeti so različni, težji in lažji, popolnoma odvisno od posameznika. Največ časa mi vzamejo seminarske naloge, število katerih se skozi letnike povečuje. Ker se v prostem času zelo rad ukvarjam z avtomehaniko, mi je študij precej pisan na kožo, saj je širše obravnava strojništvo, tudi na področju mehanike. Okolje na fakulteti se mi zdi zelo prijetno, saj nas je pomorskih strojnikov manj in smo zato zelo tesno povezana skupina. Imamo zelo dobre in pristne odnose, tako med sabo, kot tudi s profesorji. Ko sem se v 1. letniku vpisal, sem bil prepričan, da bom končal na morju, vendar sem že v 1. letniku našel (takrat še prek študentskega servisa) zaposlitev v razvojnem oddelku strojniškega podjetja. Z dobro razporeditvijo časa mi je poleg študija vsak mesec uspelo v podjetju oddelati več deset ur. Pomorsko strojništvo je na koncu koncev še vedno strojništvo, in študentu da veliko dobrih osnov za zaposlitev tudi v drugih panogah, ki niso nujno povezana z morjem. Če bi moral študij še enkrat izbirati, bi moja izbira ostala enaka.«

Rok Trtnik, program: VS Navitika, 3. letnik
»Za FPP sem se odločil, ker me že od otroštva zanima navtika, avanturizem, spoznavanje novih krajev ter delo na morju. Naša fakulteta ima v lasti več pomorskih simulatorjev, kjer se učimo navigacije in manevriranja. Pri nekaterih predmetih veliko časa preživimo na vodi, kjer jadramo, plujemo z čolni in se učimo ostalih mornarskih veščin. Dnevno delo obsega domače naloge, seminarske naloge ter sprotno učenje. Predmete se učim sproti, za izpite pa se poglobljeno učim nekaj dni prej. Najbolj zanimivi predmeti so tisti, ki imajo večji poudarek na praksi. Skoraj večina predmetov ima obvezno prisotnost zaradi STCW konvencije. Najtežji predmeti so predmeti, ki obsegajo obsežno znanje matematike in fizike. Vsem dijakom, ki jih zanima morje in pomorski transport, svetujem Fakulteto za pomorstvo in promet saj po končani fakulteti dobimo dovolj znanja na področju navtike in pomorskega prometa za uspešno opravljanje poklica.«

Leon Hribar, program: VS Navtika
»Za vpis sem se odločil, ker sem prepričan, da želim to početi v življenju. Literaturo sem v celoti pridobil od višjih letnikov, skripte in snov priskrbijo profesorji. Predavanja so po večini obvezna, vendar so tudi zanimiva. Všeč mi je, da imamo v program vključeno tudi prakso – te je približno 20 %. Sam se za izpite pripravljam tako, da pri predmetih poslušam in sodelujem, pred izpitom pa snov samo preletim. Najtežji predmet je bil Navigacija, ker smo se srečali z veliko novimi pojmi. Všeč mi je, da se kolegi med sabo dobro poznamo in smo zelo povezani. Študij omogoča precej prostega časa, ki ga rad zapolnim z raznimi obštudijskimi dejavnostmi, kot sta jadranje in veslanje. V bližini sta dva študentska domova, kjer se pogosto tudi družimo.«

Urban Pegan, program: VS Navtika
»Za ta faks sem se odločil, ker se mi je pomorstvo zdelo zanimivo, in ker temelji na praksi. Teorije in prakse je približno enako, saj imamo veliko usposabljanj na simulatorjih, projektna dela, risanje na pomorske karte, usposabljanje za preživetje in podobne veščine. Med težjimi predmeti bi izpostavil Matematiko (izbrana poglavja Fizike in Matematike 1), kjer se dijaki, ki niso obiskovali gimnazije lahko prvič srečajo z odvodi, integrali in težjimi primeri trigonometrije. Najbolj zanimiv predmet mi je bil Mornarske veščine, pri katerem se študenti naučijo veslanja, vožnje s čolnom na motorni pogon, mornarskih vozlov, evakuiranja ladje, reševanja ljudi iz morja in jadranja z raznimi tipi jadrnic. Všeč mi je bil tudi predmet Usposabljanja na ladijskih simulatorjih, pri katerem smo se učili manevriranja z raznimi ladjami in splošnega dela na komandnem mostu. Dnevno delo za faks večinoma obsega reševanje domačih nalog in priložnostno pisanje seminarskih nalog. Po navadi se učim dan do dva pred izpitom, ker si snovi ni težko zapomniti. Rabljene knjige lahko dobimo od ostalih študentov pri študentski organizaciji Trizob in v knjižnici, teste pa imamo od višjih letnikov. Skripte in predavanja študentom pošljejo profesorji v spletno učilnico in visokošolski informacijski sistem (VIS). Te lahko dobite tudi na e-mail, saj profesorji radi pomagajo, tudi če pri nekaterem predmetu niste vpisani in bi radi sami raziskovali. Sam sem poleg študija tudi predmetni tutor in delam na mednarodnem projektu v sklopu faksa, a še vedno najdem čas za svoje hobije in žure. Imamo tudi jadralni in veslaški klub, kateremu se lahko pridruži vsak, tudi popoln začetnik.«

Robert Fon, program: VS Navtika
»Po zaključenem predavanju sem si zaradi želje po obnovitvi znanja vzel približno uro na dan. Izpiti oziroma kolokviji mi nikoli niso predstavljali problemov in za pripravo na te, sem porabil 1 dan. Na fakulteti, mi je največje »probleme« predstavljala matematika, ampak ker sem zamudil 1. mesec predavanj zaradi opravljanja dela na ladji. Vsi profesorji nam ponudijo svoj čas in nas tretirajo kot kolege, ne kot številke. Večkrat, se mlajše generacije obrnejo na starejše študente, ki vedno pošljejo željeno. V 1. letniku se študentu prikaže bolj teoretičen del in proti koncu študija se to znanje dopolni s prakso. Vsekakor imamo študenti pogost dostop do praktičnih vaj tekom leta, ki so v sklopu raznih projektov. Študente profesorji zelo dobro seznanijo z življenjem, delom in hierarhijo na ladji. Za vpis na FPP sem se odločil zaradi številnih možnosti, ki mi jih fakulteta ponudi po zaključenem izobraževanju. Študentu se seveda odprejo možnosti za opravljanje dela na ladji, kjer lahko z nazivom pridobljenim po zaključku študija delo opravlja kot kapitan. Poleg dela na ladji so seveda tudi poslovne priložnosti na obali kjer se lahko oseba zaposli v številnih sektorjih. Prostega časa imamo študentje veliko. Večkrat dobimo možnost sodelovanja pri projektih razpisanih prek fakultete, kjer si študentje dopolnjujejo znanje. Študentski svet in društvo TRIZOB, v okolici fakultete organizira veliko število dogodkov kjer si študenti popestrijo večer.«

Jure Tončič, program: VS Navtika
»Zelo obširen ter intelektualno bogat faks. Po zahtevah študija mora vsak diplomiran inženir Navtike dokazovat specifično znanje iz področij navtike, prava, ekonomije, elektrike, strojništva, medicine ter poslovanja, kar seveda izniči neko monotonost na faksu, ki tudi ponuja unikatne obštudijske dejavnosti. Na dan osebno porabim manj kot uro za učenje. Dnevno delo obsega urejanje zapiskov, pregled snovi ter načrtovanje dela seminarskih nalog ter priprav za izpite. Za večino študentov so najtežji najbolj specifično usmerjeni predmeti za posamezno smer. V prvem letniku pa dela težave predvsem matematika. Vso gradivo (knjige, testi skripte itd.) se lahko dobi v knjižnici na Fakulteti ter več kot dovolj gradiva se tudi predaja iz leta v leto preko študentov v digitalnih oblikah. Razmerje med teorijo in prakso bi po mojem mnenju bilo 2:1, kajti težko je ustvarit praktično okolje za smer, ki jo študiram. Najbolj zanimiva predmeta, ker sta povezana med seboj, sta obalna ter oceanska navigacija.«

Aleš Muršec, program: VS Navtika
»Naš faks je odskočna deska v svet. Zanimivost je, da imamo navtični simulator, strojniki imajo strojnega, imamo žensko in moško veslaško ekipo ter košarkaško. Študenti si lahko sposodimo kajake, imamo tudi tekmovalno jadrnico. Čas za učenje je odvisen od semestra, največ sem ga porabil v tretjem semestru. Če se učite sproti, se lahko določene predmete naredi s kolokviji, sicer pa porabim okoli tri dni za učenje pred izpiti. Gradivo se dobi v knjižnici ali na spletni strani faksa. Najzahtevnejši predmet je nauk o ladji 2, ker je veliko snovi in ker se pri njem z nekaterimi stvarmi prvič srečaš. Predavanja in vaje so obvezna, vseeno pa ostane še kaj prostega časa za sodelovanje v različnih društvih, dodatne dejavnosti, ki jih organizira faks in koristijo za kariero, ter študentske žure.«

Tina Trejan, program: VS Navtika
»Za moj študij porabim od tri do štiri ure dnevno – večinoma pišem seminarske naloge, rešujem domače naloge ali si urejam zapiske. Učenja se pred vsakim izpitom lotim približno štiri dni prej. Zaradi svoje vsebinske zahtevnosti sodijo med najtežje predmete oceanska navigacija ter ladijske in elektronske naprave. Do sedaj sem si morala obvezno kupiti le eno knjigo, saj večino literature dobim na spletu. V zadnjem letniku imamo obvezno prakso, ki jo organizira fakulteta. Vaje in predavanja so obvezna. Pozitivne lastnosti mojega študija so zanimiv predmetnik ter veliko možnosti pri iskanju nadaljnje redne zaposlitve. Negativna plat študija navtike je velika količina učenja in pomanjkanje časa za dalj časa trajajoče študentsko delo. V okviru našega študija je organizirano tudi veslanje.«

Vid Žabjek, program: VS Promet
»Povprečno se za domače naloge porabi uro na dan. Če bi se ob tem še učili, bi dnevno delo terjalo približno uro in pol. Pred izpitom oziroma kolokviji se začnem učiti 4 dni prej, učim se povprečno tri ure na dan oziroma odvisno od zahtevnosti izpita. Med bolj zahtevne predmete sodita statistika in informatika. Veliko študijske literature kroži med študenti – starejši tako predajajo zanje mlajšim. Tudi na internetu se dobijo stari testi in študijsko gradivo. Vsekakor prevladuje teorija, prakse je pri nas bolj malo. Najbolj zanimivi so predmeti, kjer predava profesor, ki dejansko dela v stroki (saj na praktičnem primeru pokaže, kako se rešujejo problemi, kar zelo cenimo). Prisotnost je pomembna pri večini predmetov, saj je profesorjeva razlaga potrebna za celovito predstavitev teme. Naš faks odlikujejo predvsem odlični profesorji, zanimive so tudi druge dejavnosti, npr. veslanje v kuterju, katerega ima v Sloveniji le naša fakulteta.«

Število točk potrebnih za vpis