Fakulteta za matematiko in fiziko

Fakulteta za matematiko in fiziko ponuja študij, ki je konkurenčna prednost, odločilna pri zaposlovanju in oblikovanju poklicne kariere. Naj gre za dodiplomski, magistrski ali doktorski študij, študente matematike in fizike odlikujejo kreativnost, izvirnost in prilagodljivost. Zato so uspešni in cenjeni na raznolikih področjih, ki segajo preko raziskovalnega in pedagoškega dela do industrije, gospodarstva in finančništva.

Vir: www.fmf.uni-lj.si

Dodiplomski študij:

• Pedagoška matematika EM (5 let, enoviti magistrski program druge stopnje)
• Matematika UN (3 leta)
• Finančna matematika UN (3 leta)
• Praktična matematika VS (3 leta)
• Fizika UN (3 leta, smeri: Astronomska, Fizika, Izobraževalna in Meteorološka)
• Aplikativna fizika VS (prej: Fizikalna merilna tehnika VS) (3 leta)
• Računalništvo in matematika UN (3 leta, interdisciplinarni; program izvajamo v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko)

Podiplomski programi:

• Matematika (II. stopnja)
• Finančna matematika (II. stopnja)
• Medicinska fizika (II. stopnja)
• Jedrska tehnika (II. stopnja)
• Fizika (II. stopnja)
• Pedagoška fizika (II. stopnja)
• Računalništvo in matematika (II. stopnja; interdisciplinarni; program izvajajo v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko)
• Uporabna statistika (II. stopnja; interdisciplinarni; pri izvajanju programa sodeluje več fakultet Univerze v Ljubljani)
• Matematika in fizika (III. stopnja, smeri: Matematika in Fizika)
• Statistika (III. stopnja; interdisciplinarni; pri izvajanju programa sodeluje več fakultet Univerze v Ljubljani)
• Varstvo okolja (III. stopnja; interdisciplinarni; pri izvajanju programa sodeluje več fakultet Univerze v Ljubljani)

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIKA (smeri: Astronomska, Fizika, Izobraževalna in Meterološka)

Kandidate izbirajo po naslednjih ključih:30 % splošni uspeh pri maturi, 30 % uspeh iz matematike pri maturi, 20 % uspeh iz fizike pri maturi oz. v 3. letniku, če je kandidat ni opravljal pri splošni maturi in 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz maturitetnega predmeta matematika (če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta, ki ga še ni opravil pri poklicni maturi), ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh iz matematike pri poklicni maturi ali pri maturitetnemu predmetu matematika.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomatov: diplomirani fizik (UN)
Zaposlitev: raziskovalna dejavnost, visoko šolstvo, računalniška industrija elektro – in elektronska industrija, telekomunikacije, optična industrija, strojna industrija, gradbeništvo, energetika, kemijska industrija, farmacevtska industrija, zdravstvo, certifikacijske institucije, izobraževanje in mediji, finance, državna uprava (različne agencije).

Tomaž Cvetko, program: UN Fizika
»Omejitev pri vpisu na fakulteto ni bilo že nekaj let, tako da je dostopna vsem, ki bi se želeli vpisati nanjo. V 1. letniku ima veliko študentov težave  z glavnimi predmeti letnika, to je z matematiko 1 in 2 ter klasično fiziko. Zdi se mi, da večino preseneti obseg snovi in hitrost, s katero se snov jemlje. Obiskovanje predavanj ni obvezno, je pa koristno. V 1. letniku zadostujeta okrog 2 uri študija na dan, kar se lahko v 3. letniku podaljša tudi do 5 ur na dan, pred samimi izpiti in kolokviji pa je potreben minimalno 1 teden intenzivnega učenja. Skripte, naloge z vaj in pretekli kolokviji ter izpiti so večinoma objavljeni na spletu, zato kupovanje literature ni potrebno. Študentski žuri na fakulteti niso zelo pogosti, so se pa v zadnjih dveh letih zelo izboljšali. Vrhunec sezone je »MaFijski piknik« v maju, na katerem se družimo s svojimi kolegi fiziki/matematiki in našimi profesorji.«

Miha Srdinšek, program: UN Fizika
»Za sprotno delo namenim kakšno uro ali dve na dan – praktikum in domače naloge. Učiti se začnem približno teden dni pred izpiti in kolokviji. Skoraj vse predmete se da opraviti s kolokviji in potem ustnim izpitom. Med zahtevnejše predmete se štejeta klasična fizika in matematika 2 – je pa odvisno tudi od asistentov. Gradivo se najde na spletni učilnici (tudi skripte za matematiko 1, 2 in klasično fiziko) in na FMF študentski spletni strani, kjer vsi študenti objavljamo svoje zapiske in kolokvije. Teorije je dosti, praksa pa je računska. Prisotnosti ni obvezna in se je ne preverja nikjer, razen pri praktikumu in pri vajah. Imamo super študentsko skupnost, svojo študentsko sobo, kjer pijemo čaj, kaj prigriznemo in beremo revije in knjige.«

Zala Žnidaršič, smer: UN Meteorologija z geofiziko
»Dnevno porabim kakšno uro za sprotno ponavljanje in en dan v tednu nekaj ur za poročilo, ki ga imamo enkrat tedensko. Pred izpitom se učim kakšen teden prej. Za večino študentov so najtežji predmeti fizika 1 in 2 v 1. letniku in matematika. Matematika je zahtevna zaradi teorije pri ustnem izpitu. Skripte dobimo od profesorjev ali starejših študentov, veliko pa uporabljamo tudi predpisano literaturo. Stari kolokviji in izpiti so vedno na spletni učilnici. Zelo koristno je hoditi na vse vaje, predavanja pa so zelo sistematična, tako kot v skriptah, zato načeloma nanje ni treba hoditi, vendar je mnogo lažje za kasnejše učenje. S faksom sem zelo zadovoljna in bi se, če bi se še enkrat odločila, še enkrat vpisala. Študentski žurov je na našem programu bolj malo. Zraven študija ne delam, ker nimam časa, saj se rada ukvarjam s hobiji, predvsem s športom, faks pa mi vzame kar nekaj časa. «

Gašper Fašun, program: UN Fizika
»Prisotnosti na vajah ne preverjajo, vendar je zelo priporočljivo hoditi, prav tako je dobro, da si prisoten na predavanjih. Večina gradiva se dobi na spletnem naslovu zapiski.fmf, ampak so poceni tudi knjige pri založbi. Za gradivo sem porabil okrog 200 evrov, lahko pa bi manj. Rekel bi, da je naš faks prijetno presenečenje za študente, ki jih ta študij zanima. Osebje na faksu je sproščeno, prav tako vzdušje. Za študij fizike sem se odločil, ker me fizika zanima. Učim se vsaj 2–3 tedne pred izpitom po 2 uri dnevno, zadnji teden pa tudi po 6 ur na dan. Najtežja predmeta sta statična termodinamika in elektromagnetno polje. V 1. letniku je najtežji predmet fizika 2. Zahtevne jih naredi količina snovi, ki jo moraš predelati. Prostega časa ostane kljub vsem obveznostim dovolj, vendar pa je delo ob študiju težko izvedljivo.«

Tomaž Čegovnik, program: UN Fizika
»Na naši smeri predavanja in vaje niso obvezni, razen fizikalnega praktikuma, kjer je treba sproti opravljati meritve in pisati poročila. Sam se učim bolj kampanjsko pred kolokviji in izpiti, za kar porabim dva do tri dni. Učim se večinoma iz zapiskov, za razumevanje katerih pa je treba obiskovati predavanja. Na voljo imamo tudi skripte profesorjev, ki so prav tako uporabne za učenje, študenti pa lahko pobrskamo za literaturo tudi v fizikalni in matematični knjižnici, kjer je na voljo vse potrebno gradivo. Sam sem se vpisal na to smer, ker me fizika zanima in hitro razumem stvari. Kateri predmet je težji je odvisno predvsem od posameznika in tega, koliko fizike so obravnavali v srednji šoli.«

Mateja Zalar, smer: UN Meteorologija z geofiziko
»Dnevno porabim za študij približno dve uri, pred izpiti pa za intenzivnejše učenje okoli enega tedna. Učim se predvsem iz zapiskov, knjig in skript, gradivo pa po večini fotokopiram, kar je tudi najugodneje. Predavanja in vaje niso obvezne, vendar obisk teh priporočam. V 1. letniku so med bolj zahtevnimi predmeti klasična matematika ter fizika 1 in 2, težave se pojavijo zaradi pomanjkljivega predznanja in omejenega števila vaj, v nadaljevanju pa je zahteven predmet matematika. Študij na moji smeri je zanimiv, a tudi zahteven, najbolj super pa so zabave, ki so organizirane.«

UNIVERZITETNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): MATEMATIKA, FINANČNA MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri splošni maturi, 30 % uspeh iz matematike pri splošni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom splošne mature iz predmeta matematika, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % uspeh pri predmetu splošne mature matematika, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani matematik (UN), diplomirani finančni matematik (UN)
Zaposlitev: tehnološki in logistični sektorji gospodarstva, raziskovalne in razvojne inštitucije in tehnološki parki, javna uprava, statistični zavod, banke, zavarovalnice, borze in borzno-posredniške hiše, pokojninski in zdravstveni skladi.

Nejc Žnidar, program: UN Finančna matematika
»Študij priporočam vsem, ki jih zanima matematika in si po študiju želijo biti lahko zaposljivi za dobro plačilo. Fakulteta je dobre kakovosti, vendar zahtevna. V 1. letniku so najtežji predmeti analiza 1 in 2 ter algebra, predvsem zaradi velikega obsega snovi, katero je potrebno razumeti. Povprečno sem za delo za faks porabil 8 ur na dan, pred izpiti pa sem se učil 3–7 dni in med izpitnim obdobjem nisem imel veliko prostega časa. Gradiva ni treba kupovati, saj je dostopno v knjižnici in na e-učilnici. Med študijem sem vseeno našel čas tudi za zabavo. Udeležba se na predavanjih in vajah ne preverja, ampak so se meni zdele vaje zelo koristne. Razmerje med teorijo in prakso je približno 50:50. Sem pa, kljub zahtevnosti študija, v njegovem trajanju vseeno našel čas tudi za zabavo.«

Katja Kelvišar, program: UN Matematika
»Študij matematike ti razširi obzorja, nauči logično razmišljati in analitično reševati probleme. Priporočam, da se učite sproti in tako večino predmetov opravite s kolokviji. Čeprav profesorji redko preverjajo prisotnost, je zelo priporočljivo obiskovati predavanja in vaje. V 1. letniku sta zaradi obsežne snovi najtežji analiza 1 in algebra 1, sicer pa še topologija. Za učno gradivo zadostujejo zapiski s predavanj, imamo pa na fakulteti tudi prodajalno literature. Ob intenzivnem študijo ni veliko prostega časa, se pa najde čas za delo.«

Ana Borovac, program: UN Matematika
»Zahteven študij, ampak mislim, da nam bo pridobljeno znanje prišlo prav. Dnevno porabim 2 uri za sprotno snov. Učenje pred kolokvijem traja en teden in dva tedna pred izpitom. Med težjimi predmeti sta analiza 1 in algebra 1. Meni zanimiv predmet je programiranje. Teorija in praksa sta v enakem razmerju, ničesar ni obvezno obiskovati, je pa priporočljivo že zaradi zapiskov, ki so dobro gradivo za učenje. V spletni učilnici so objavljeni stari izpiti in kolokviji. Kljub vsem obveznostim s študijem ostane nekaj prostega časa za zabavo. Delo ob študiju je pa zelo zahtevno in težko izvedljivo.«

Katarina Černe, program: UN Finančna matematika
»Naša fakulteta je zahtevna, vendar če te snov zanima, je ok. Mislim, da je finančna matematika nekoliko lažja od matematike, ker je zraven vključena še snov ekonomije. Negativna stran je še vedno zahtevnost. Najtežji predmeti so analiza 1, analiza 2 in algebra. Težavne jih naredi sama snov, ne pa njen obseg. Bistveno je razumevanje. Predavanja in vaje niso obvezne, je pa priporočljivo, da si prisoten, ker je bistveno razumevanje snovi. Za faks delam približno po 2 uri na dan, pred izpiti in kolokviji pa po cele dneve. Super je, da se večina predmetov lahko naredi s kolokviji, kar te spodbudi k sprotnemu delu. Knjige se lahko kupi na faksu, stare teste objavijo profesorji in asistenti na spletno učilnico fmf. Prav tako je na spletu objavljena večina skript.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): APLIKATIVNA FIZIKA (prej: FIZIKALNA MERILNA TEHNIKA)

Kandidate izbirajo po naslednjih ključih: 20 % splošni uspeh pri splošni/poklicni maturi, 30 % uspeh iz matematike pri splošni/poklicni maturi oziroma v 4. letniku srednje šole, če kandidat matematike ni opravil pri poklicni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh iz fizike v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir fizike (VS)
Zaposlitev: raziskovalna dejavnost, računalniška industrija, elektro in elektronska industrija, telekomunikacije, optična in strojna industrija, gradbeništvo, energetika, kemijska in farmacevtska industrija ter državna uprava.

Ylenia Žiber, program: VS Fizikalna merilna tehnika
»Faks je zelo naravoslovno nastrojen in usmerjen v pripravo študentov na reševanje problemov. Pozitivna stvar je praksa za pridobivanje delovnih izkušenj, kot študent lahko delaš tudi na Inštitutu Jožefa Štefana. Pred posameznim izpitom se učim 1 ali 2 tedna prej, odvisno od zahtevnosti. Najtežji predmet na smeri je Matematično fizikalni seminar, saj je potrebno nekaj znanja programiranja. V 1. letniku sta najtežja Matematika 1 in Fizika 1, saj sta precej obsežna. Edina knjiga, ki se jo splača kupiti je Matematični priročnik, ostale literature je dovolj v knjižnicah, stari testi in skripte pa so v spletni učilnici. Prisotnost je obvezna le pri eksperimentalnih predmetih. Skoraj vsi predmeti imajo kolokvije – toplo priporočam, da jih študentje opravijo sproti, saj je manj snovi za učenje. Na tej smeri mi je ostalo precej prostega časa, ki sem ga večinoma porabila za študentsko delo. Vsako leto imamo Mafijski piknik, kjer se profesorji in študenti družijo.«

Tina S., program: VS Fizikalna merilna tehnika
»Dnevno poleg predavanj in vaj za študij porabim 2 uri, malo se učim sproti, več pred izpitom. V 1. letniku je najtežji predmet za večino študentov matematika, po mojem mnenju pa statična termodinamika ali merjenja, kjer je veliko snovi, vendar premalo kontaktnih ur. Najbolj zanimiv predmet je industrijska fizika, sicer je izbirni predmet, ampak je zelo zanimiv in predavatelj je super. Rabljene knjige se lahko kupi preko oglasov na faksu, skripte dobimo na spletnih straneh profesorjev, zapiske pa na zapiski.fmf.si. Za knjige na leto zapravim približno 25 evrov. Predavanja niso obvezna, prav tako tudi večina vaj ni, vendar so priporočljiva za vse. Poleg tega naš faks organizira nekaj študentskih žurov, kot so mafijski piknik, planinski dnevi, brucovanje. Naš faks te dobro pripravi na soočenje z različnimi problemi, naučiš se aplicirati znanje na mnoga področja.«

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): PRAKTIČNA MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjih ključih: 30 % uspeh pri splošni/poklicni maturi, 30 % uspeh iz matematike pri splošni/poklicni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani matematik (VS)
Zaposlitev: informacijski sektorji gospodarstva (programerji, razvijalci informacijskih tehnologij, skrbniki strežnikov, podpora uporabnikom), tehnološki in logistični sektorji gospodarstva, statistične službe (načrtovanje anket, statistična obdelava podatkov), informacijska in matematična podpora v finančnih inštitucijah, javna uprava.

Žiga Starešinič, program: VS Praktična matematika
»Veliko študijskega dela opravim sproti – za faks dnevno porabim približno eno uro, večinoma za delanje domačih nalog, pred posameznih izpitom se zato ne učim več kot en teden. Za večino študentov so najtežji predmeti matematika 1 in linearna algebra v prvem letniku in matematika 2, ti predmeti so bolj abstraktni. Za izpit se zahteva znanje snovi, ki jo obravnavaš na predavanjih/vajah. Stari testi in skripte so običajno objavljeni na spletni učilnici, dodatna gradiva pa imamo tudi v matematični knjižnici. Prakse imamo kar dovolj, toliko kot teorije. Faks ni najlažji, zato je dosti študentov, ki ponavljajo letnik. Vsako leto je organiziran piknik, na katerega gre veliko študentov in zaposlenih s faksa.«

ENOVITI MAGISTRSKI PROGRAM II. STOPNJE (5 let): PEDAGOŠKA MATEMATIKA

Kandidate izbirajo po naslednjih ključih: 30 % splošni uspeh pri splošni maturi, 30 % uspeh iz matematike pri splošni maturi, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom splošne mature iz predmeta matematika, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % uspeh pri predmetu splošne mature matematika, 10 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku. Kandidati, ki niso zaključili srednje šole v Sloveniji, morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov: magister profesor matematike
Zaposlitev: poučevanje, zaposlitev v inštitucijah, ki se ukvarjajo z razvojem šolstva, zaposlitev lahko najdejo tudi v gospodarstvu.

Žana Strgar, program: EM Pedagoška matematika
»Prvi trije letniki Pedagoške matematike potekajo skupaj s splošno matematiko, tako da bi smer odsvetovala tistim, ki jim matematika ni preveč všeč. Nobena predavanja in vaje niso obvezne, je pa priporočljivo, da hodiš, saj hitro ugotoviš, da težje narediš izpit, če manjkaš. Najtežja v 1. letniku sta sigurno Analiza in Algebra. Na FMF so zelo kvalitetna predavanja, učenja je kar veliko, ampak se da. Zelo pametno je sprotno učenje, vsak dan vsaj po kakšno uro, dve, v času kolokvijev in izpitov po več ur na dan. Osnovno gradivo so zapiski iz predavanj, stare teste pa profesorji po navadi kar objavijo v spletni učilnici. Pozitivna stran študijskega programa je zagotovo obvezna pedagoška praksa, da vidiš, če ti pedagoško delo sploh ustreza. Med študijem sem se ukvarjala s športom vsa leta, tudi druženja s prijatelji niso trpela, bi pa ob študiju prva leta zelo težko delala. Moj nasvet bodočim študentom: ne obupajte prehitro, vse se da, če vložiš primerno količino truda.«

Katja Prezelj, program: EM Pedagoška matematika
»Na našem faksu se je, kolikor se le da, potrebno učiti sproti. Ni veliko pisnih izdelkov, seminarjev, je pa veliko snovi, ki jo je dobro predelati sproti in utrjevati z reševanjem nalog. V 1. letniku sta najtežja predmeta analiza 1 in algebra 1. Študentje imajo pri teh predmetih težave zaradi slabega predznanja. Problem je, da nekateri dijaki v srednjih šolah samo računajo, skoraj ničesar pa ne izpeljujejo ali dokazujejo. Učbenike in zbirke nalog si lahko izposojamo v matematični knjižnici. Nekatere zbirke se po ugodni ceni dobi tudi v prodajalni literature na naši fakulteti. Stari kolokviji in izpiti so pri nekaterih predmetih objavljeni v starih spletnih učilnicah. V 4. letniku imamo študenti pedagoške matematike obvezno pedagoško prasko. V različnih srednjih in osnovnih šolah moramo opraviti vsaj 50 ur hospitacij in vsaj 15 nastopov. Če delaš sproti in narediš predmete s kolokviji (junija potem še ustne izpite), ti ostane dovolj prostega časa za prijatelje, družino in razne hobije.«

Anže Kršinar, program: EM Pedagoška matematika
»Na ta študij sem se vpisal, ker me področje zanima, zato mi je študij zelo zanimiv. Dnevno porabim za faks okoli štiri ure, učim pa se sproti, zato rabim pred izpitom okoli šest ur učenja. Učim se večinoma iz zapiskov, ostalo gradivo, ki ga potrebujem, pa si sposodim v knjižnici ali pa do njega dostopam na spletni učilnici. Tako imamo z literaturo minimalne stroške, saj ne porabimo skoraj nič denarja za nakup in fotokopiranje. V 1. letniku spadajo med težje predmete analiza in algebra, v nadaljevanju pa topologija. Zabave pa faksu so odlične, med študijem pa nimam veliko prostega časa, zato tudi ne opravljam študentskega dela.«

Število točk potrebnih za vpis