Študijski programi pokrivajo vsa osrednja humanistična področja in se obenem ozirajo tudi preko meja stroge humanistike proti družboslovju in naravoslovju. V procesu akreditacije je drugostopenjski pedagoški program Slovenistika.
Dodiplomski programi:
- Slovenistika UN
- Kulturna zgodovina UN
Podiplomski programi:
- Slovenistika, smer Jezikoslovne vede
- Slovenistika, smer Literarne vede
- Migracije in medkulturni odnosi
- Pedagoški študijski program Slovenistika
- Digitalna humanistika
Vpisni pogoji in mnenja študentov
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3. leta): SLOVENISTIKA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:60 % splošna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku, 10 % uspeh iz slovenščine v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina, sociologija, filozofija, psihologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2021/22 znaša 2.800 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a slovenist/-ka (UN)
Zaposlitev: diplomirani slovenisti se lahko zaposlujejo na področjih raziskovanja literarnih in jezikovnih pojavov, oblikovanja in lektoriranja govornih in pisnih sporočil, novinarskega in publicističnega ustvarjanja, uredniškega in drugega dela v medijskih hišah, dokumentarističnega dela, bibliotekarskega dela, raznih kulturnih dejavnostih.
Anika Velišček, program: UN Slovenistika
»Svetujem vam sprotno učenje, saj s sprotnim učenjem in izpolnjevanjem obveznosti, ne potrebujemo napornega učenja pred izpiti. Pred izpitom snov tako le ponovimo in utrdimo osvojeno znanje ter si razjasnimo morebitne dileme. Zahtevnost predmeta navadno ocenimo glede na količino dela, predvsem seminarskih in domačin nalog. Menim, da jih je veliko, vendar po drugi strani to vzpodbuja sprotno učenje. S samostojnim in raziskovalnim delom lahko celo spoznamo, s čim bi se lahko ukvarjali po koncu študija. Dnevno moram napisati kakšno domačo nalogo, poiskati besedilo in ga prebrati, ali pa napisati seminarsko nalogo. Znanje se preverja s pisnimi in ustnimi izpiti, včasih je kakšen izpit sestavljen iz obeh načinov. Nekateri predmeti pa so zastavljeni tako, da lahko opravimo obveznosti tudi na drug način. Pri predmetih, ki zahtevajo branje večje količine literarnih del, je najkoristnejše, da začnemo z branjem že kakšen mesec pred izpitom, saj tako snov zagotovo obvladamo. Na predavanjih si študentje večinoma zapisujemo vsebino predavanj, od pa profesorjev dobimo izročke, predstavitve, skripte. Profesorji nam tudi priporočajo gradivo (članke, monografije) in literarna dela, ki jih dobimo v knjižnici in na spletu. Študentov je malo, zato profesorji hitro opazijo, kdo je in koga ni na predavanjih ali vajah. Obvezna je prisotnost na vajah v določenih odstotkih. Imamo privilegij, da nas poučujejo prijazni, odprti, širokega znanja polni profesorice in profesorji.«
Heidi Vrčon, program: UN Slovenistika
»Vsak dan si vzamem par ur za sprotno delo, tj. branje literature, urejanje zapiskov, ponavljanje snovi in pisanje domače naloge. Na izpit se ponavadi začnem pripravljati en teden prej, učim se približno 6 ur na dan. Med težje predmete spada SJ1 – Glasoslovje, ki je zahteven zaradi učenja zgodovinskega razvoja glasov. Študijsko gradivo dobim v univerzitetni in drugih knjižnicah, nekaj literature pa nam priskrbijo profesorji (prosojnice in skripte). Na faksu poteka predajanje znanja v kombinaciji teorije in prakse. Ponavadi najprej poslušamo teoretični del, na sledečih urah pa s pomočjo vaj to znanje utrdimo s pomočjo praktičnih primerov. Na našem faksu imamo zelo zanimive izbirne predmete (npr. Psiholingvistika, Slovenska uprizoritvena umetnost itd.). Ena najbolj pozitivnih stvari na našem faksu je manjše število študentov, odnosi pa so bolj osebni.«
Deni Drnovšček, program: UN Slovenistika
»Moj faks je priložnost za tiste, ki so samoiniciativni in ambiciozni. Nekateri predmeti zahtevajo sprotno delo, ki obsega pripravo na prihodnja predavanja, branje literature, pri jezikoslovnih predmetih imamo tudi naloge ali pa kratke preizkuse znanja. Zaradi specifike študija se študenti večinoma delimo na tiste, ki imajo več izzivov pri predmetih jezikoslovja in tiste, ki imajo izzive pri literarno obarvanih predmetih. Osebno mi je bil najbolj zanimiv in hkrati v največji izziv predmet slovenska književnost 1. Predavatelji nam večino gradiva pripravijo sami, literatura pa je dosegljiva v knjižnici. Predavanja in vaje so obvezne, s profesorji smo si dokaj blizu, saj je naša univerza majhna. Posebej moram pohvaliti univerzo, ki skrbi za zaposljivost študentov, tako imamo karierni center, sodelovanje na različnih natečajih, prireja različne dogodke, velik plus pa je še način študija in edinstven predmetnik. Študentski žuri potekajo v sodelovanju s študenti iz sosednje Italije.«
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3. leta): KULTURNA ZGODOVINA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura ter 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % uspeh pri maturitetnem predmetu (zgodovina; če je kandidat zgodovino opravil že pri poklicni maturi pa geografija, umetnostna zgodovina, sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi).
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2021/22 znaša 2.800 €.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani/-a zgodovinar/-ka (UN)
Zaposlitev: delo v javni upravi, dokumentaristično delo, bibliotekarsko delo, izobraževanje posebnih skupin učencev (odrasli, mlajši brezposelni), delo pri zemljiški knjigi, delo v notarskih pisarnah, turistično delo, časopisne organizacije. Z izbiro pedagoških predmetov lahko študent poučuje na osnovnih in srednjih šolah.
Urban Makorič, program: UN Kulturna zgodovina
»Študij Kulturne zgodovine na UNG je izredno dobra odskočna deska za bodoče zgodovinarje. Fakulteta sodeluje na veliko mednarodnih projektih ter ponuja zelo veliko možnosti za opravljanje študija v tujini. Za faks na dan porabim približno 2 uri, ki vključujeta ponovitev snovi, pisanje domačih ali seminarskih nalog. Najtežja predmeta sta verjetno Lektorat nemškega jezika 1 in 2, saj predmet obsega zelo veliko slovnice, besedišča in domačih nalog. Velika večina izpitov je ustnih, tako da se največ informacij dobi od starejših študentov. Večji del študija je teoretske narave, kar tudi odsevajo predavanja in vaje, v 3. letniku pa imamo tudi 80 ur prakse v arhivu. Priporočam obiskovanje vseh predavanj saj so profesorji dobri predavatelji in zelo radi odgovarjajo na vprašanja. Prostega časa mi ostane dovolj za šport ter druženje, poleg študija sem tudi delal v muzeju, kar mi je dalo še več časa in priložnosti za študij zgodovine.«
Rok Bratina, program: UN Kulturna zgodovina
»Dnevno delo za fax pri meni pomeni pregled dnevne snovi, kar mi vzame približno pol ure. Učiti se skušam sproti – večkrat berem študijsko literaturo, nekje mesec pred izpitom, pa se začnem intenzivneje učiti. Učim se iz literature, ki jo dobim v knjižnici, starih testov pa se pri nas ne da dobiti, ker imamo večino izpitov ustnih. Za najtežje predmete se štejejo jeziki- tukaj zato priporočam stalno udeležbo na predavanjih, tudi sicer prevladuje teorija. Za ta faks sem se odločil, ker sem blizu doma in mi nudi dobre pogoje, da nemoteno študiram in tudi treniram. Ostaja mi dovolj časa tudi za občasno delo, za študentske žure pa sem slišal, da so noro dobri.«
Tjaša Kožuh, program: UN Kulturna zgodovina
»Moj faks je res zanimiv, zato sem se tudi vpisala, pa tudi nadaljevala bom izobraževanje na 2. stopnji. Učim se eno uro na dan, sproti ponavljam in opravljam tekoče obveznosti. Pred izpitom se učim intenzivneje iz svojih zapiskov. Več študentov bi se strinjalo, da če nimaš podlage od prej, je najtežji predmet politična zgodovina Habsburške monarhije. Na drugih faksih sicer uporabljajo veliko skript, ki pa jih pri nas ni, razen za pravno zgodovino, uporabljamo kar knjige iz knjižnice. Večino gradiva si fotokopiram. Predavanja so obvezna. Prakse bi lahko imeli več, imamo le nekaj malega pri izbirnem predmetu didaktika in arhivsko delo. Prostega časa za druge aktivnosti ostane dovolj, zato občasno delam, žal pa ni žurov na faksu.«
Kaja Krump, program: UN Kulturna zgodovina
»S svojim faksom sem zelo zadovoljna, všeč mi je predvsem to, da delo poteka v majhnih skupinah, kjer se vsi med sabo poznamo. Tudi s profesorji imamo vzpostavljene zelo dobre medsebojne odnose in so le-ti dostopni tudi izven predavanj. Za učenje porabim približno dve do tri ure, pred posameznim izpitom dnevno pet ur cel teden. Učim se sproti, če mi le uspe. Za večino študentov so najtežji predmeti politična zgodovina habsburške monarhije, gospodarska zgodovina in kultura fevdalne družbe. Učim se iz knjig in zapiskov. Rabljene knjige se lahko dobim od starejše generacije študentov, za knjige nisem porabila nič, da so nam profesorji veliko knjig podarili, ostalo pa sem si izposodila v knjižnici. Menim da je razmerje med teorijo in prasko dobro, saj so pri večini predmetov organizirane ekskurzije in obiski raznih muzejev, arhivov, kjer dobimo študenti tudi dejanske podatke in informacije. Zanimivi so skoraj vsi predmeti. Predavanja niso obvezna, so pa pri večini predmetov zelo koristna. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije in druge opravke.«
Število točk, potrebnih za vpis
| 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | |
| Kulturna zgodovina (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Kulturna zgodovina (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Slovenistika (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Slovenistika (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
