Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Študentom je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo omogočeno vključevane v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri katerih sodeluje fakulteta. Pri projektih lahko sodelujejo v okviru predmetov, projektov, delavnic in zaključnih del.

Fakulteta se vsako leto pozanima tudi o okvirnih razvojnih načrtov delodajalcev in kadrovskih potrebah ter kompetencah bodočih zaposlenih, kar jim omogoča da tesneje povezujejo teme diplomskih in magistrskih del z aktualnimi primeri iz stroke. Zaposleni na fakulteti si prizadevajo za motivacijo in razvoj potencialov, znanja, razumevanja, ustvarjalnosti in sposobnosti študentov in profesorjev.

vir spletna stran fakultete

Dodiplomski programi:

• Gradbeništvo UN
• Prometno inženirstvo UN
• Arhitektura UN
• Gradbeništvo VS
• Prometno inženirstvo VS
• Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo (interdisciplinarni študij) UN

Podiplomski programi:

Študijski programi II. stopnje

• Arhitektura
• Gradbeništvo
• Prometno inženirstvo
• Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo (interdisciplinarni študij)

Študijski programi III. stopnje

• Gradbeništvo
• Prometno inženirstvo

Vpisni pogoji in mnenja študentov

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, ARHITEKTURA, PROMETNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: GRADBENIŠTVO: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu. PROMETNO INŽENIRSTVO: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu. ARHITEKTURA: Kandidati za program Arhitektura morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki velja le za tekoče leto. Kandidat lahko opravlja preizkus nadarjenosti samo enkrat v istem študijskem letu. Končna izbira kandidatov se izvede po naslednjem ključu: 60 % uspeh pri preizkusu nadarjeno­sti, 20 % splošna matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi), pri čemer velja: 60 % uspeh pri preizkusu nadarjenosti, 15 % točk poklicna matura, 20 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 5 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva (UN), diplomirani inženir arhitekture (UN), diplomirani inženir prometa (UN)
Izredni študij: ne
Zaposlitev:
GRADBENIŠTVO: vodenje in organizacija graditve objektov; projektiranje gradbenih in infrastruk­turnih objektov; zasnova ter načrtovanje tehnologij in izvajanje nadzora pri graditvi objektov ter podobnih nalog; zahtevnejše strokovno in raziskovalno delo na področju visokih in nizkih gradenj, prometa, hidrotehnike, preskrbe z vodo, vodenje gradbenih podjetij; dela pri zasnovi, statičnih analizah, dimenzioniranju in konstruk­cijski ter tehnološki izvedbi vseh vrst gradbenih objektov; načrtovanje, projektiranje in upravljanje prometnic, zasnova in načrtovanje ter graditev vodnogospodarskih objektov.
PROMETNO INŽENIRSTVO: načrtovanje in upravljanje prometnih sistemov; načrtovanje in vzdrževanje pro­metnic; upravljanje s prometom in prometnimi tokovi; samostojno izvajanje prometno varnostnih analiz; načrtovanje in izvajanje prevozov; povezovanje načel trajnostnega razvoja, ekonomike, pravne ureditve, pro­blematike razvoja prostora in poselitve; problematike varstva okolja s problematiko zagotavljanja mobilno­sti prebivalstva in konkurenčnosti gospodarstva.
ARHITEKTURA: povezovanje temeljnih in specifičnih znanj z veščinami, potrebnimi za opravljanje del in nalog arhitekturnega oblikovanja, arhitekturnega projektiranja, urbanističnega načrtovanja ter prostorskega planiranja; poznavanje osnov zasnove konstrukcij ter tehnologije gradnje in gradbenih materialov z vidika tehničnih in oblikovno-estetskih zahtev s ciljem zagotavljanja kako­vosti bivalnega okolja.

Ivana Kurnjicki, program: UN Arhitektura, 3. letnik
»Za to fakulteto sem se odločila, ker mi omogoča, da vsak dan počnem nekaj novega in drugačnega. Sprejemni izpit za smer Arhitektura je obvezen. Traja 3 ure. Za izpite/ kolokvije se učimo v povprečju 2–7 dni, kar je odvisno od zahtevnosti predmeta. Najmanj časa porabimo za učenje teorije, največ pa za vaje, seminarje in projekte, ki so pogoj za opravljanje izpita. Manj je učenja iz knjig, več pa praktičnega dela in risanja. Najtežja predmeta v 1. letniku sta Arhitekturno projektiranje I in II, prav zaradi tega, ker so študenti izzvani h kritičnemu pogledu na prostor in ker sta to predmeta, ki sta za študente prvi korak k spoznavanju svojega poklica. Vsak semester študenti dobijo nov projekt. Prisotnost se preverja pri predmetih, kjer moramo pokazati svoje projekte in opraviti korekture. Fakulteta organizira ekskurzije in terenske vaje, lahko so v Sloveniji ali v sosednjih državah. Vsako leto potekajo različne delavnice ali natečaji, ki se jih študenti lahko udeležijo.«

Jernej Osvald, program: UN Arhitektura
»Za vpis je treba opraviti preizkus nadarjenosti, ki je sestavljen iz praktičnega (risanje) in teoretičnega dela. S prvim preizkusijo kreativno plat in inovativnost, pri teoretičnem delu pa komunikativnost in splošno razgledanost. Pozitivne lastnosti so dobra komunikacija z asistenti in profesorji, veliko ekskurzij, ter možnost opravljanja predmetov s kolokviji. Negativna lastnost je strošek nakupa opreme za študij (računalnik, material za makete…). Najbolj zanimiva predmeta sta Arhitekturno projektiranje I in II, saj se prvič srečaš s kreativnim delom v arhitekturi. Na vaje in predavanja je potrebno hodit, ker se preverja prisotnost. Za večino študentov so najtežji gradbeno-tehnični predmeti, saj se pri teh predmetih pridobiva največ specifičnega znanja, ki zahteva nekaj matematičnih in logičnih sposobnosti. Večina gradiva se dobi pri profesorjih/asistentih v obliki skript in prezentacij. Ostalo gradivo dobimo knjižnici ali pri višjih letnikih.«

Živa Doberšek, program: UN Gradbeništvo
»Za mojo smer sprejemni izpiti niso potrebni. Za ta študij sem se odločila, ker me že od nekdaj zanima gradbeništvo. Menim, da je to težak faks, ampak vreden. Sprotno delo za študij obsega približno 2 uri na dan. Sama se učim pred izpiti ali kolokviji, časovno je odvisno od zahtevnosti predmeta, za nekatere predmete tudi po 2 tedna. Na našem programu so med težjimi predmeti Fizika, Statika ter Mehanika deformabilnih teles. V 1. letniku sta najtežja predmeta Matematika in Fizika, predvsem zaradi obsega snovi. Osebno so mi zanimivi vsi predmeti. Na predavanjih se prisotnost večinoma ne preverja, je pa dobro, da jih obiskuješ redno. Veliko učnega gradiva lahko dobiš od starejših študentov, sama pa večino literature najdem v knjižnici. Prostega časa mi ostane zadosti, včasih več, včasih manj. Zraven študija tudi aktivno sodelujem v Študentskem svetu, obiskujem pa tudi računalniške tečaje, ki jih organizira naša fakulteta.«

Tadej Kac, program: UN Prometno inženirstvo
»Izredna povezanost med študenti in profesorji, kar je plod dobrega skupnega dela. Fakulteta se vključuje v različne projekte, kar omogoča študentom vključiti svoje razmišljanje in hkrati s sodelovanjem pridobiti nove izkušnje. Pozitivna stvar mojega programa je zagotovo manjše število študentov, kar nam omogoča lažje dogovarjanje s profesorji, hkrati smo pa tudi med seboj bolj povezani. Dobro se mi zdi tudi to, da lahko večino predmetov opravimo s sprotnim preverjanjem znanja (kolokviji). Učim se 3–4 dni pred izpitom (dnevno 2–3 ure). Delo za faks obsega izdelavo seminarskih nalog, učenje za izpite in opravljanje domačih nalog. Meni je osebno najbolj zanimiv predmet Gradbene konstrukcije v prometu, ki smo ga imeli v 2. letniku. Do zdaj so se mi zdeli najbolj zahtevni predmeti Statistika, Osnove matematične optimizacije in Teorija prometnega toka, predvsem zaradi pomanjkanja predznanja in slabšega sodelovanja na predavanjih. Delo za faks obsega izdelavo seminarskih nalog, učenje za izpite in opravljanje domačih nalog. Vso gradivo, ki sem ga potreboval za študij, sem si izposodil v knjižnici ali nam ga je pripravil profesor (skripte, PowerPoint predstavitve …). Prostega časa nam ostane dovolj, sam sem občasno poleg študija opravljal tudi različna študentska dela, ukvarjam pa se tudi s športom. Po končani I. stopnji bom s študijem zagotovo nadaljeval na II. stopnji.« 

Nejc Časar, program: UN Arhitektura
»Sprejemni izpiti predstavljajo 80 % točk ob vpisu, preostalih 20 % sestavlja – 10 % splošni uspeh in 10 % uspeh na maturi. Največ se učim pred izpiti. Sprotno delo je potrebno pri predmetih, kjer se rišejo načrti in oblikujejo projekti. Najtežja predmeta sta po mojem mnenju fizika in statika, v 1. letniku pa matematika. Večino študijskega gradiva lahko dobimo preko tutorjev in študentov višjih letnikov. Prisotnost se preverja pri vajah in le pri nekaterih predavanjih. Za razumevanje snovi je pomembno, da ste dosledni pri predmetih kot so fizika in matematika. Faks zahteva veliko sprotnega dela, ki ga moramo tedensko predstavljati na korekturah. Če si delo dobro porazdeliš in sproti rišeš načrte ti ostane precej časa za žure in hobije. Faks organizira različne tečaje za programe potrebne pri stroki in so koristni tudi za nadaljnjo kariero.«

Alma Karahmet, program: UN Arhitektura
»Faks, ki nam da znanje na vseh področjih, opremljen z najsodobnejšo tehniko in prostori za učenje (npr. risalnico). Za študij arhitekture je potrebno opraviti sprejemni izpit. Predstavlja kar 60% skupne ocene (40% je uspeh na maturi), zato vam svetujem udeležbo risalnega tečaja. Kar se tiče snovi je matematika najtežja za večino, glede sprotnega dela pa arhitekturni elementi, saj profesorji zahtevajo dodelavo v podrobnosti. Na dan tako porabim okoli 3 ure za izdelavo projektov. Prisotnost se pri predavanjih ne preverja, so pa zato vaje obvezne, saj je potrebno imeti določeno število prisotnosti na korekturah. Za literaturo ne zapravimo veliko, saj smo večino dobili pri višjih letnikih, imamo pa tudi knjižnico, kjer najdemo knjige za večino predmetov. Za konec pa: bodite prepričani da si tega resnično želite, pokažite vztrajnost in ustvarjalnost pa ste na pravi poti.«

Aljaž Košec, program: UN Gradbeništvo 
»Za ta faks sem se odločil, ker sem želel obiskovati tehnično fakulteto, vendar je bil program gradbeništvo bolj zanimiv od strojništva. Večinoma se učim redno okoli dve uri na dan. Bolj intenzivno se učim 3–4 dni pred izpitom. Učim se s pomočjo gradiva, ki ga dobim pri tutorjih, asistentih, na razredni e-pošti in spletu. Za gradivo sem do zdaj zapravil okoli 230 evrov. V kolikor se le da, se učim iz fotokopij, ker je to najbolj ugodna možnost. Zaradi sprotnega učenja mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo in občasno za žure. Kar se tiče najtežjih predmetov v 1. letniku, sta bili to fizika in statika. Zahtevni sta zaradi prehoda iz gimnazije na fakulteto. Najtežja predmeta za večino študentov pa sta mehanika deformabilnih teles in mehanika linijskih elementov. Faks, ki ga obiskujem, predstavlja zahteven študijski program, ki ga sestavlja več teorije kot prakse. Tako pri teoriji kot pri praksi se prisotnost preverja pri določenih predmetih. Prednost tega študija vidim v širokem spektru zaposlitve, negativna stran pa je premalo ur prakse. Dijake, ki se odločajo za ta faks, želim opozoriti, naj dobro razmislijo, ali se bodo vpisali v visokošolski ali univerzitetni študijski program.«

Blaž Flisar, program: UN Arhitektura
»Za vpis na program Arhitektura je bilo potrebno opraviti sprejemne izpite, ki imajo pri vpisu dokaj veliko težo in niso najbolj enostavni. Če si res priden, dnevno porabiš vsaj štiri ure za delo, ki obsega predvsem sprotno delo na projektih, risanje načrtov. Najtežji predmet v 1. letniku so arhitekturni elementi, predvsem zaradi zahtevnosti samega risanja in razmišljanja o funkcionalnosti projekta. Gradiva za učenje nismo nikoli kupovali, ker smo literaturo dobivali čez vsa leta po e-pošti od profesorjev ali asistentov. Študij je nasploh zastavljen tako, da v 80 % prevladuje teorija, zato je dobro obiskovati predavanja, ki pa niso obvezna. Za hobije in zabave se vedno najde čas.«

Aljaž Košec, program: UN Gradbeništvo 
»Za ta faks sem se odločil, ker sem želel obiskovati tehnično fakulteto, vendar je bil program gradbeništvo bolj zanimiv od strojništva. Večinoma se učim redno okoli dve uri na dan. Bolj intenzivno se učim 3–4 dni pred izpitom. Učim se s pomočjo gradiva, ki ga dobim pri tutorjih, asistentih, na razredni e-pošti in spletu. Za gradivo sem do zdaj zapravil okoli 230 evrov. V kolikor se le da, se učim iz fotokopij, ker je to najbolj ugodna možnost. Zaradi sprotnega učenja mi ostane veliko prostega časa, ki ga izkoristim za delo in občasno za žure. Kar se tiče najtežjih predmetov v 1. letniku, sta bili to fizika in statika. Zahtevni sta zaradi prehoda iz gimnazije na fakulteto. Najtežja predmeta za večino študentov pa sta mehanika deformabilnih teles in mehanika linijskih elementov. Faks, ki ga obiskujem, predstavlja zahteven študijski program, ki ga sestavlja več teorije kot prakse. Tako pri teoriji kot pri praksi se prisotnost preverja pri določenih predmetih. Prednost tega študija vidim v širokem spektru zaposlitve, negativna stran pa je premalo ur prakse. Dijake, ki se odločajo za ta faks, želim opozoriti, naj dobro razmislijo, ali se bodo vpisali v visokošolski ali univerzitetni študijski program.«

Ana Rak, program: UN Gradbeništvo 
»Za faks sem se odločila zato, ker me gradbeništvo veseli. Knjige in zapiski se dobijo od višjih študentov ali na spletni strani FG študenti. Najtežja je fizika, najbolj zanimiv predmet pa lesene konstrukcije, ker vsebuje delo z lesom. Prakse ni, kar je tudi velika slabost te smeri, prav tako je izjemno malo vaj. Prisotnost nikjer ni obvezna, priporočam pa prisotnost na predavanjih matematike. Ob študiju mi ostane le nekaj prostega časa za hobije in odlične študentske žure, vendar pa ne dovolj za delo. Če te zanimata delo z načrti in risanje, želiš obiskovati faks, ki je zanimiv in poln dogodivščin, ter se naučiti veliko novega, kar ti bo koristilo kasneje v življenju, potem je ta faks zate.«

VISOKOŠOLSKA STROKOVNA ŠTUDIJSKA PROGRAMA I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina v študijskem letu 2022/23 je znašala 3.500 €.
Strokovni naslovi diplomantov: diplomirani inženir gradbeništva (VS), diplomirani inženir prometa (VS)
Zaposlitev:
GRADBENIŠTVO: načrtovanje, gradnja, vzdrževanje in uporaba objektov; industrija gradbenega materiala; samostojno delo v upravnih službah na področju gradbeništva oz. v povezavi z gradbeno problema­tiko; samostojno delo kot strokovnjak v lokalni ali državni upravi pri vodenju in organizaciji graditve objektov; svetovanja s področja gradbeništva, organizacije in tehnologije grajenja.
PROMETNO INŽENIRSTVO: sodelo­vanje pri pripravi strokovnih podlag za občinske, mestne, regionalne, nacionalne prostorske in razvojne plane; samostojne priprave mestnih in regionalnih trajnostnih mobilnostih načrtov; sodelovanje pri dimenzioniranju prometnic, prometnih površin in terminalov; planiranje vzdrževanja cestne infrastrukture; samostojno analizi­ranje gibanja prometnih tokov, železniška infrastruktura, vodenje in organiziranje železniškega prometa, zase­denost kapacitet ter načrtovanje potrebe po prometni infrastrukturi; samostojno izvajanje prometno varno­stnih analiz in prognoz; sodelovanje pri analizah s področja transportne ekonomije ter rentabilnosti poslovanja; samostojno dogovarjanje poslov in sklepanje pogodb za izvedbo transportnih in prometnih storitev.

Martin Luskar, program: VS Prometno inženirstvo, 3. letnik
»Za smer prometno inženirstvo ni sprejemnih izpitov. Za ta faks sem se odločil, saj me promet zanima že od osnovne šole. Pridobimo ogromno znanja, ki ga podaja strokovno osebje, študentje se čutimo cenjene in spoštovane. Dnevno porabim za študij povprečno dve uri, večinoma so to seminarske naloge in obdelava podatkov. Učim se sproti, saj tako največ odnesem od predavanj. Večino izpitov lahko opravimo s kolokviji. Med težje predmete bi uvrstil Matematiko II ter Osnove tehniške mehanike, predmeta naredi zahtevna nepripravljenost študentov. Za vso gradivo poskrbijo predavatelji in profesorji, v največji meri so gradiva elektronska ali pa si jih lahko sposodimo v knjižnici na faksu. Za stare kolokvije in izpite se lahko obrnete na odličen tutorski sistem. Predavatelji in profesorji so nam omogočili veliko terenskih vaj in ogledov, da smo naučeno lahko videli tudi v realnem okolju. Obiskali smo številne kongrese in konference. Predavanja niso obvezna, na vajah pa profesorji prisotnost preverjajo. Sodelujem v študentskem svetu fakultete, s katerimi pripravljamo številne dogodke, tečaje in usposabljanja za študente. Na fakulteti se trudijo, da najdemo zaposlitev po zaključku študija, pomagajo nam tudi pri iskanju praktičnega usposabljanja v 3. letniku.«

Jurij Zemljič, program: VS Gradbeništvo
»Sprejemnih izpitov nisem imel. Za sprotni študij porabim največ uro na dan. Po navadi se učim teden pred izpiti. Za večino študentov so najtežji predmeti tisti, ki obravnavajo mehaniko in statiko. V 1. letniku je najtežji predmet, zaradi velikega poudarka na teoriji, fizika. Najboljše si je knjige izposojati v univerzitetni knjižnici, saj tam najdemo vso potrebno gradivo. Stare teste lahko dobimo od starejših študentov, nekateri profesorji pa jih z nami delijo kar sami. Imamo približno enako teorije in prakse. Najbolj zanimiv predmet je uvod v gradbeništvo. Prisotnost se ne preverja skoraj pri nobenem predmetu, razen pri laboratorijskih vajah. Na faksu se vsako leto organizira prireditev »Ali je kaj trden most?«, kjer študentje tekmujejo v oblikovanju mostov iz špagetov. Faks vsako leto organizira spoznavni žur. Po navadi mi popoldne ostane kakšna ura prostega časa. Poleg študija lahko sodelujemo v raznih drugih stvareh ali pa izpopolnjujemo svoj hobi, tako kot jaz. Fakulteta velikokrat organizira tečaje in predavanja, kjer se lahko naučimo uporabljati dodatno programsko opremo za risanje. Dijakom svetujem, da v kolikor imajo veselje za to smer, naj se vpišejo.«

Luka Kukec, program: VS Gradbeništvo
»Na naši smeri imamo sprejemne izpite, ki so težki. Za izpit se začnem učiti nekaj dni prej in potrebujem približno 10 ur. Najtežji predmet v 1. letniku je mehanika 2, predvsem zaradi matematike, v višjih letnikih pa je težka tudi statika, kjer je zraven računanja pomembno tudi razumevanje. Kot učno gradivo uporabljam rabljene knjige, stare teste in skripte, do sedaj pa sem si kupil le eno knjigo in sicer Vodne zgradbe. Pri predavanjih je koristneje poslušati bolj praktično snov, kot teoretično. Na njih se splača hoditi, po večini pa se preverja tudi prisotnost. Fakulteta organizira dodatne dejavnost pri delu z računalniškimi programi za risanje, to znanje nam koristi pri iskanju službe. Prostega časa mi sicer ostane bolj malo, vendar so študentski žuri na našem faksu redni. Zraven študija lahko tudi hodim v službo. Našo fakulteto bi opisal, kot faks za prihodnost.«

Domen Mlinarič, program: VS Prometno inženirstvo
»Učim se sproti, približno 1 uro na dan. Najtežji predmet na naši fakulteti je mehanika, najtežji predmet v 1. letniku pa je bila matematika. Oba sta težka predvsem zaradi računanja in razumevanja. Meni sta najbolj zanimiva predmeta analiza prometnih nesreč in analiza prometnih nesreč v železniškem prometu, kjer opravljamo analize prometnih nesreče. Pri učnem gradivu ne uporabljam nič posebnega, po večini se učim na e-študiju preko spleta. Knjige nisem rabil kupiti nobene. Na predavanja je dobro hoditi, saj dobiš veliko dodatnih razlag, ki ti nato na izpitu pomagajo. Preverja se tudi prisotnost. Načrtujem nadaljevanje svoje študijske poti na magisteriju, menim da se ga splača opraviti. Prostega časa imam dovolj, občasno grem tudi na kakšen žur na naši fakulteti. Zraven študija lahko tudi hodim v službo in delam na projektnem delu.«
Borut Štelcar, program: VS Gradbeništvo 
»Študij gradbeništva je težji, kot sem sprva pričakoval, vendar sem si to želel že od osnovne šole. Profesorji so super in vedno pripravljeni pomagati. Sprva smo imeli zelo veliko študijskih obveznosti (prve dve leti), v višjih letnikih pa se stanje malo umiri, pa tudi tempa študija se navadiš. Sedaj imam veliko več prostega časa. Učim se večinoma pred izpiti, sproti le utrjujem snov, včasih. Najtežji predmet v 1. letniku je gradbena mehanika zaradi obsega in zahtevnosti snovi. Študijsko gradivo dobimo od starejših študentov in profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso je nekje 1:4, teorije je seveda več. Fakulteta organizira različne seminarje in razpisuje tečaje za programe, imamo pa tudi zabave, ki so dobro zorganizirane.«

Niko Tisaj, program: VS Prometno inženirstvo 
»Učno gradivo se dobi od profesorjev ali tutorjev, sama smer pa vsebuje več teorije kot prakse. Vaje so obvezne, medtem ko predavanja niso, priporočljiva pa je prisotnost pri mehaniki, elektromagnetizmu, materialih in računalništvu, ker se sam ne moreš naučiti tako zahtevne snovi. Za ta faks sem se odločil zaradi želje po pridobitvi izobrazbe, ki mi bo kasneje koristila v življenju. Študentskih žurov ne obiskujem, prostega časa pa mi drugače ostane dosti, zato lahko ob študiju tudi delam in imam hobije. Če te zanima vse v zvezi s prometom in imaš dobre osnove iz matematike in fizike, je ta smer prava zate.«

Saša Golob, program: VS Prometno inženirstvo 
»Za študij porabim dnevno okoli eno uro, pa še to največ v obliki seminarskih nalog. Za izpite se učim približno dva dneva, za zahtevne pa si približno dva tedna prej že malo pogledam. Za večino so najtežji predmeti mehanika, fizika in matematika 2. Mehanika je bila zame težka, ker nisem imela osnov iz srednje šole. Zapiske sem dobila od višjih letnikov, drugače pa se učimo tudi iz knjig, ki so jih naši profesorji napisali. Predavanja niso pomembna za razumevanje snovi, ker dobimo vse, kar se moramo naučiti, v elektronski obliki. Pri vajah pa je bolje biti prisoten, saj pri nekaterih lahko dobiš bonus-odstotke pri kolokvijih. Na našem faksu imamo v tretjem letniku tri mesece prakse. Najbolj zanimiv predmet je bil zame osnove prometnega sistema, ker me to zanima, zaradi česar sem tudi prišla na ta faks.«

INTERDISCIPLINARNI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOSPODARSKO INŽENIRSTVO – SMER GRADBENIŠTVO (program se izvaja skupaj z Ekonomsko–poslovno fakulteto Maribor)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Spreje­majo tudi kandidate s poklicno maturo in izpitom iz petega maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) glede na: 40 % poklicna matura, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku, 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani gospodarski inženir (UN)
Zaposlitev: opravljanje različnih tehničnih in poslovnih nalog v gradbenih podjetjih, planiranje in vodenje gradbenih projektov pri investitorjih, inženiring oz. svetovalnih podjetjih in v javni upravi; vodenje gradbišč; izvajanje nadzora gradnje objektov; izdelovanje projektne dokumentacije; opravljanje tehnične in finančne kontrole v proizvodnji gradbenih izdelkov in materialov; delovanje na področjih upravljanja nepremičnih ter v sektorjih bančništva in zavarovalništva; izvajanje del zagotavljanja in kontrole kakovosti.

Mateja Pifer, program: UN Gospodarsko inženirstvo – gradbeništvo
»Faks bi opisala kot razgiban in zelo uporaben. Pozitivna stran mojega študijskega programa je ta, da sem pridobila znanja iz gradbeništva kot tudi ekonomije, ki skupaj v sinergiji sodelujeta nepogrešljivo. Meni se najbolj dopadejo predmeti v 3. letniku – Betonske konstrukcije in Lesene konstrukcije, saj se končno v celotnem procesu študija srečamo z dejanskimi primeri konstrukcij, na katerih tudi računamo. Glede na to, da je ta smer tehnična, bi rekla da je zelo pomembno, da se učiš z razumevanjem ter sproti. Zame sta med najtežje predmete v 1. letniku spadala Fizika in Gradbena Statika I, predvsem zaradi primanjkovanja predznanja ter tempa predavanj, ki jih imata predavatelja teh dveh predmetov. Predavanja in vaje načeloma niso obvezna, doprinese pa ogromno, če jih obiskuješ. Na dan mi ostane vsaj 6–8 ur prostega časa. Poleg študija opravljam tudi študentsko delo.«

Število točk potrebnih za vpis