Ekonomska fakulteta

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je prva izobraževalna inštitucija v Sloveniji in regiji, ki je postala okronana s trojno akreditacijo, saj je pridobila mednarodno priznane akreditacije EQUIS, AACSB in AMBA. Ta dosežek fakulteto uvršča med 1 % najboljših poslovno-ekonomskih šol na svetu.

Ekonomska fakulteta ponuja študijske programe na vseh treh ravneh študija. Na prvostopenjskem študiju lahko izbirate med dvema prvostopenjskima študijskima programoma 3+:

• univerzitetni program Univerzitetna poslovna in ekonomska šola (UPEŠ) – usmeritve: Denar in finance, Poslovna ekonomija, Mednarodna ekonomija, Bančni in finančni management, Management, Mednarodno poslovanje, Podjetništvo, Oskrbovalne verige in logistika, Poslovna informatika, Računovodstvo in revizija, Trženje, Turizem; (usmeritvi Trženje in Mednarodno poslovanje se izvajata tudi v angleškem jeziku, študenti teh dveh usmeritev pa se lahko odločijo tudi za opravljanje študijskega programa v obliki dvojne diplome).
• visokošolski program Visoka poslovna šola (VPŠ) – usmeritve: Bančni in finančni management, Management, Podjetništvo, Poslovna informatika, Oskrbovalne verige in logistika, Računovodstvo, Trženje, Turizem.

Drugostopenjski (magistrski) študijski programi:  

• Bančni in finančni management
• Denar in finance
• Ekonomija
• Kvantitativne finance in aktuarstvo
• Management
• Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu
• Management v športu
• Mednarodno poslovanje
• Podjetništvo
• Poslovna informatika
• Oskrbovalne verige in logistika
• Poslovodenje in organizacija
• Računovodstvo in revizija
• Trženje
• Turistični management (EMTM)
• Turizem

12 magistrskih programov se izvaja tudi v angleščini.

Vpisni pogoji

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): UNIVERZITETNA POSLOVNA IN EKONOMSKA ŠOLA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošna matura: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku; poklicna matura: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri predmetu splošne mature.*
* Kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja (ekonomski tehnik, tehnik računalništva) in izpit iz splošne mature iz predmeta matematika. Če je kandidat predmet matematika že opravljal na poklicni maturi, pa iz predmetov ekonomija, informatika, maturitetni predmet iz tujega jezika (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina ali ruščina), psihologija, računalništvo, sociologija ali zgodovina, splošne mature.
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2022/2023 za prvi, drugi in tretji letnik bo znašala 2.650 € / letnik.
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani ekonomist (UN)
Zaposlitev: finančne institucije (banke, zavarovalnice, borza), upravne in organizacijske dejavnosti v podjetju, računovodska in revizijska dela, trženje, mednarodne institucije (tuja podjetja, predstavništva v tujini, EU), menedžment, turizem, poslovodenje, evropski projekti itd.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): VISOKA POSLOVNA ŠOLA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2022/2023 za prvi, drugi in tretji letnik bo znašala 2.650 € / letnik.
Zaposlitev: finančne institucije (banke, zavarovalnice, borza), upravne in organizacijske dejavnosti v podjetju, računovodska in revizijska dela, trženje, mednarodne institucije (tuja podjetja, predstavništva v tujini, EU), menedžment, turizem, poslovodenje, evropski projekti itd.

Aljaž Velkavrh, program: UN Mednarodno poslovanje (angl.)
»Za študij na dnevni ravni poleg predavanj, vaj in seminarjev ne porabim veliko časa, saj zelo veliko odnesem že od samega pouka. Največ študentov ima probleme z Mikroekonomijo, Makroekonomijo in Pravom, saj zahtevajo veliko samoiniciative, prisotnosti na predavanjih in sprotno delo skozi cel semester. Za nakup učbenikov je najugodnejša opcija nakup od starejših letnikov (v 1. letniku cca. 80 €), lahko pa kupiš tudi nove v knjižnici EF. Prostega časa imamo dovolj, če si znamo razporediti obveznosti. Sam brez problema delam različna študentska dela, plešem folklorne plese in svoj čas namenjam tudi organizaciji obštudijskih dejavnosti. Na fakulteti se trudimo, da vsako leto organiziramo vsaj 3 študentske žure, ki so navadno razprodani in po mnenju študentov nepozabni. Ta študij mi je pisan na kožo, ker me je že od nekdaj zanimala tujina in povezovanje z ljudmi iz tujih držav. To so nepozabna leta, ko spoznaš veliko prijateljev in ljudi, s katerimi boš sodeloval tudi v prihodnosti.«

Klodian Ademaj, program: UN Računovodstvo in revizija
»Sprejemni izpiti na EF niso potrebni. Dnevno za študij porabim 3–4 ure. Večinoma se učim sproti, pred posameznim izpitom pa se učim 7–10 dni, odvisno od obsega predmeta. Za stare učbenike in zapiske po navadi odštejemo med 100 € in 130 €, obstaja tudi paket novih učbenikov po ugodni ceni, ki se ga lahko dobi v knjižnici. Razmerje med prakso in teorijo je po moji oceni nekje 60 : 40, v prid teorije. Meni najljubša predmeta sta bila Uvod v računovodstvo in Mikroekonomija. Svetujem prisotnost na predavanjih in vajah, saj se tam odnese največ znanja od zelo izkušenih profesorjev. Na EF imaš odlične opcije za študij v tujini, svetujem tudi udeležbo na različnih tekmovanjih, organiziranih s strani društev. Sam delam že od 1. letnika in mi to ne predstavlja nikakršnega problema, nasprotno, še bolje spoznam stvari, ki se jih na faksu učimo. Sem tudi član neprofitne organizacije Management Group, ene šestih društev na fakulteti, preko katere zbližujemo študente s potencialnimi delodajalci.«

Dora Strmole, program: UN Management
»Sprotno učenje je odvisno od predmeta, vendar sem se za večino izpitov učila teden dva pred samim izpitom. Težji predmeti 1. letnika so Mikroekonomija, Makroekonomija ter Pravo družb in Poslovno pravo. Rabljene učbenike lahko kupimo od višjih letnikov – prodajajo jih v Facebook skupini Bruci EF, kjer lahko najdete tudi preostale zapiske in stare izpite. Večina predmetov je sestavljenih iz predavanj in seminarjev oziroma vaj, kjer se rešujejo praktični primeri. Praksa ni obvezna, saj si namesto nje študentje lahko izberejo nek predmet. Na EF pridobiš veliko znanja in novih poznanstev. Na fakulteti deluje veliko društev, ki študentom omogočajo sodelovanje pri različnih projektih in vpogled v praktično delovanje podjetij in organizacij. Študentsko društvo poleg žurov organizira tudi izlete in najrazličnejše aktivnosti. Ob študiju je možno tudi delati, vendar je to odvisno od posameznikove organiziranosti.«

Karin Pungartnik, program: UN Trženje
»Moj faks ponuja pridobivanje veliko koristnega znanja in izkušenj za življenje, a je zelo odvisno od osebe, kako bo to izkoristila. Prostori na faksu so prostorni in  urejeni, imajo tudi dobro tehnološko opremljenost, študij pa ponuja veliko mednarodnega sodelovanja in možnosti izmenjave. Dnevno porabim kar veliko časa za študij, predvsem za poslušanje predavanj in izdelavo seminarskih nalog. Načeloma se ne učim veliko sproti, ampak mislim, da se veliko naučim že s skrbnim poslušanjem predavanj. Večina študentov ima predvsem probleme s predmeti v 1. letniku – Mikroekonomijo, Pravom in Makroekonomijo. Nekaterim dela probleme Matematika, a meni je bila osebno eden najljubših predmetov. Najbolje je kupiti že rabljene učbenike in kakšne zapiske iz prejšnjih let. Razmerje med teorijo in prakso je po mojem mnenju polovično. Poleg študija načeloma ne delam, včasih le priložnostno, sem pa aktivna članica društva Management Group. Vsekakor je možno imeti poleg faksa tudi druge aktivnosti.«

Marko Šola, program: UN Bančni in finančni management, podiplomski študent
»Smer sem izbral ker me zanimajo finance. Sprejemnih izpitov ni treba opravljati, vendar je pred vpisom dobro razmisliti, če te ekonomija res zanima. Najtežja predmeta v 1. letniku sta bila mikroekonomija in makroekonomija, saj sta najbolj obsežna, precej zahtevna je tudi statistična analiza. Če ti ne leži matematika in ne spremljaš redno predavanj, imaš na tej smeri pred izpiti nekoliko več dela. Sam porabim za pregled snovi uro in pol na dan, tako da imam kar nekaj sprotnega učenja, intenzivno pa se učim za izpite 2 tedna prej, nekje 4 do 6 ur na dan. Literaturo običajno kupim na vsakoletnem sejmu knjig, katerega organizira študentska organizacija, nekaj skript pa je najdem tudi na internetu. Ta smer te obogati s finančnim znanjem, kar je poleg številnih tekmovanj in delavnic velik plus. EF študentom ponuja vse potrebno strokovno znanje in je zato z razlogom med najboljšimi poslovnimi  šolami na svetu.«

Milan Kovačević, program: VS Poslovna informatika
»Za poslovno informatiko sem se odločil, ker imam rad matematiko ter mi ležijo poslovne stvari, hkrati pa sem hotel razumeti ekonomijo ter delovanje podjetij. Zato mi je bil tudi najbolj zanimiv predmet Uvod v poslovanje, saj je veliko praktičnih primerov. Vsem, ki razmišljajo o tej smeri priporočam, da se za poslovno informatiko odločijo le, če jih res zanima, saj bo to ključno, če bodo želeli dokončati študij. Na tej smeri se mi zdita na splošno najtežja predmeta razvoj informacijskih sistemov ter osnove baz podatkov in podatkovne analitike. Zaradi veliko sprotnega dela in količine snovi menim, da je v 1.letniku najtežja makroekonomija. Literaturo za učenje dobim večinoma na internetu in sejmu rabljenih knjig. Učim se približno 2 uri na dan, pred izpiti v povprečju 8 ur na dan za posamezen izpit. Poleg vsega pridobljenega strokovnega znanja pa ponuja fakulteta tudi mnogo priložnosti za osebni napredek.«

Jan Štrukelj, program: Management, podiplomski študent
»Najbolj zanimivi se mi zdijo po celotni stavbi razpršeni prostori za skupno delo in učenje. Pozitivne strani programa so dobri profesorji in kolegi študenti, negativna stran pa je urnik, ker je razporejen čez cel dan. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu na EF predlagam, naj se vpišejo in so na študiju proaktivni ter se udeležujejo obštudijskih dejavnosti. Najtežji letnik je 1., saj študente čaka t. i. sveta trojica – pravo, mikroekonomija in makroekonomija, zato priporočam tudi čim več sprotnega učenja, saj je za praktično razumevanje potrebna teoretična podlaga. Vso potrebno literaturo lahko kupite v knjižnici na fakulteti ali na sejmu rabljenih knjig, kjer je cenejša. Na dodiplomskem študiju sem za študij sem dnevno, poleg udeležbe na vajah in predavanjih, porabil 1 uro. Za izpite sem se ponavadi učil 1 teden prej. Svojo fakulteto bi opisal kot napredno, akreditirano in polno doživetij.«

Julija Kancler, program: UN Podjetništvo 
»Sama menim, da je Ekonomska fakulteta primerna predvsem za tiste, ki se v tej stroki vidijo. Ekonomska fakulteta poleg novega znanja ponuja tudi veliko obštudijskih dejavnosti. Študentje imamo možnost, da se udeležimo brezplačnih izobraževanj, ki se jih definitivno splača izkoristiti. Takšna predavanja sicer stanejo tudi do 100 €. Večina študentov govori, da se v prvem letniku naredi tako rečena ”selekcija”- če narediš 1. letnik, bi lahko rekel, da si naredil že dodiplomski študij. Najzahtevnejši predmeti so tako imenovana ”trojica”: mikroekonomija, makroekonomija in pravo. Zahtevne jih naredi po eni strani obsežnost, po drugi pa tudi razumevanje. Knjige, si so obvezna literatura za izpit, je vedno možnost kupiti od starejših študentov. Veliko izpiskov, starih izpitov, kolokvijev ipd. je možno dobiti na spletnem portalu EF GRADIVA, kjer je zbrana vsa potrebna literatura.«

Janez Češarek, program: UN Poslovna logistika 
»Za ta faks sem se odločil, ker lahko študiram smer logistike, ki sem si jo želel. Na fakulteti je sicer zelo veliko različnih usmeritev in možnosti za študij. V našem programu pogrešam morda malce več prakse, saj je teorije občutno več. Sicer pa imamo pri predavanjih praktične primere, ki jih obdelujemo v sklopu učnega načrta. Je pa praksa zelo dobra odskočna deska za naprej. Tako sam osebno želim poleg teorije, ki jo podajajo na faksu, pridobiti še dovolj praktičnega znanja, da bom po končanem faksu lažje našel delo. Najtežji predmeti so sicer mikro in makro ekonomija, statistika in pravo, morda še matematika za tiste, ki niso obiskovali gimnazije. Smo si pa različni, tako da vsakemu odgovarja nekaj, kar drugemu ne in obratno. Ob študiju mi sicer ostane precej prostega časa, da lahko delam priložnostna dela ter se udejstvujem v športu.«

Neža Jenko, program: UN Računovodstvo in revizija 
»Študij na Ekonomski fakulteti je zelo razgiban, saj poleg klasičnih predavanj nudi tudi ogromno različnih aktivnosti. Na fakulteti je tako več društev, katerim se posameznik lahko pridruži, npr. povezaniEF, Management group, Društvo študentov računovodstva in revizije ipd. Močno priporočam tudi sodelovanja za različnih projektih, ki jih organizirajo društva na fakulteti, kot na primer business hive, innovative all-nighter, računovodsko tekmovanje in podobno, saj v primeru uspešno izpeljane določene naloge, lahko prejmeš celo priporočilo podjetja, s katerim ste sodelovali ali pa povabilo v samo podjetje. Taka izkušnja je seveda močno dobrodošla, saj obogati tvoj življenjepis, ti prinese eno lepo izkušnjo, poleg tega pa te podjetje spozna osebno. Vsem, ki menite, da imate poslovno ali ekonomsko žilico, tako iskreno svetujem vpis na našo fakulteto, kjer dobite vse potrebno znanje za vstop v poslovni svet in svet ekonomije.«

Urša Arih, program: UN Denar in finance 
»Na faksu so ti odprte vse možnosti. Meni je najlepši del faksa atrij, kjer se veliko družimo. Nekateri profesorji so res odlični, prostori na faksu pa so idealni za učenje. Če imaš željo po učenju, lahko z našega faksa odneseš veliko kvalitetnega znanja. Nimamo pa veliko prakse in študentje na ekonomski smeri, ki zahteva veliko več dela, imamo z diplomo isti naziv kot tisti na poslovni smeri. V 1. in 2. letniku je potrebno nameniti približno 1–2 uri na dan za učenje, v 3. letniku pa minimalno 3 ure dnevno zaradi velike količine sprotnega dela. Med zahtevnejšimi predmeti so makroekonomija, poslovno pravo, ekonometrija, statistična analiza in evropski monetarni sistem Vsako leto je organizirana stojnica, kjer študentje prodajajo rabljene knjige. Predavanja in vaje niso obvezne, razen angleščine, pri nekaterih predmetih pa lahko dobiš bonus točke zaradi prisotnosti. Za ta faks sem se odločila, da bi dojela, zakaj je denar, povzročitelj veliko tegob, ljudem tako pomemben.«

Sabina Majcen, program: UN Management 
»Na moji smeri je potrebno izdelati veliko seminarskih, za spodbudo sprotnega študija, nekje pa so tudi domače naloge. Veliko je predavanj, kjer pridejo gostje iz prakse in predstavijo svojo poslovno pot. Obstajajo tudi sejmi rabljene literature in knjigarna s knjigami samo za naš faks. Na spletni strani Forum EF-Gradiva se najde veliko gradiv za vse smeri. Na leto zapraviš okoli 200 evrov za knjige. Z obiskovanjem te fakultete dobiš znanja na uporabnih področjih. Zelo uporabno je predvsem pridobljeno poslovno znanje, je pa bolj malo prakse. Če bi se morala odločati še enkrat, bi se zopet odločila za ta faks. Ekonomsko fakulteto priporočam vsem, ki si želijo ustvariti kariero v poslovnem svetu. Študentski žuri so zakon in je jih kar nekaj. Vedno je veliko zabave in sklepanja novih poznanstev. Ob študiju se lahko opravlja tudi kakšno delo, samo potrebno si je organizirati svoj čas.«

Blaž Železnik, program: VS Poslovna informatika  
»V 1. letniku sta med težjimi predmeti definitivno makroekonomija in osnove statistike. Težka je sama snov, razumevanje je izredno zahtevno, predmet zahteva dobesedno celega človeka, kot se reče. Če se le da, je učenje sprotno, je pa vsekakor bolj intenzivno pred vsakim izpitom. Kar se tiče teorije in prakse, je razmerje majhno. V celem programu imamo samo 180 ur prakse, kar je premalo. Ekonomska fakulteta je po mojem mnenju dober faks, vse se da zmenit (če se znaš zmenit na pravi način). Tudi za študente invalide ima faks izreden posluh, povem iz svojih izkušenj. Pozitivna stvar je, da se res veliko naučiš, negativna pa, da je takega kadra enostavno preveč na trgu in po končanem študiju se moraš res potruditi, da prideš ”iz množice”. Dijakom, ki bodo šli na EF, vsekakor svetujem, da že v času študija razvijajo nova znanja, se mrežijo, sodelujejo v projektih, se učijo tuje jezike, razvijajo sposobnosti, skratka, vlagajo vase.«

Anja Ogrin, program: VS Računovodstvo 
»Dodiplomski študij na Ekonomski fakulteti je zanimiv in že z nekaj učenja in sprotnega dela ga je lahko opraviti. Prakse na tej fakulteti sicer ni veliko, je pa vseeno dobro, da jo opravite, kot je treba, in iz tega pridobite kar se da veliko izkušenj. Najbolj zanimiv predmet je v 2. letniku, in sicer podjetništvo. V skupinah se ustvari podjetje z inovativno idejo za prodajo določenega izdelka ali storitve. Vse se naredi tako, kot da bi podjetje res odprli. Na Ekonomski fakulteti ni noben predmet razen jezika in strateškega managementa obvezen. Imamo veliko društev, kot sta ŠEF (Študenti Ekonomske fakultete) in ŠOEF (Študentska organizacija Ekonomske fakultete). Le-ta organizirajo veliko delavnic in seminarjev, katerih se udeležite po želji, in so uporabna pri študiju in nadaljnji karieri. Lahko se udeležite tudi Business weekenda, kjer so razne delavnice, športne aktivnosti in zvečer zabave.«

Kristjan Lavrič Cascio, program: UN Turizem 
»Za študij dnevno porabim dve uri, pred izpitom pa se učim kakšen teden, vendar svetujem, da študirate sproti. V 1. letniku sta mi bila najtežja predmeta mikroekonomija ali pravo zaradi obsega. Študijsko gradivo lahko kupimo vsakoletno na sejmu na začetku študijskega leta, veliko uporabnega pa najdem tudi na spletu. Najbolj zanimiva mi je bila izmenjava v Španiji, sicer pa je veliko teorije, ki se v praksi ne uporablja, saj vsebuje premalo vpogleda v ekonomsko stanje v državi in predmeti, ki so preveč splošni, kar zadeva področje turizma. Prednosti so sodelovanje s tujino, povezovanje s podjetji. Na fakulteti deluje tudi CERŠ, ki veliko pripomore k iskanju prakse.«

Rok Smrekar, program: UN Mednarodna ekonomija 
»Dnevno porabim dodatno za študij uro in pol, za izpit kakšen teden. V 1. letniku so najtežji predmeti matematika ter mikro- in makroekonomija. Težko je tudi računovodstvo, če ni predznanja iz srednje šole. Za študijsko gradivo uporabljam predvsem skripte, katerih kopije me stanejo nekje 60 evrov letno. Prisotnost se na predavanjih preverja le v 30 odstotkih. Najbolj zanimivi so predmeti, ki so v praksi povezani s poslovnim okoljem (seminarske, raziskava trga). Prednosti, ki mi jih omogoča ta program, so razmišljanje kot ekonomist. Poleg študija mi ostane kar nekaj časa za lastne interese in delo. Na fakulteti deluje nekje osem društev (za vsako smer), na primer poslovna logistika, debatni klub, je pa tudi društvo najboljših študentov, ki so se izkazali v 1. letniku glede na povprečje. Odprta za vse študente je tudi Management Group, kjer je treba izdelovati projekte neposredno za podjetja.«

Valentina Stržinar, program: UN Management 
»Zahtevnost posameznega predmeta je odvisna od zahtev profesorjev. Tako je v 1. letniku najtežji predmet pravo družb in poslovno pravo. Nikoli se nisem učila sproti, razen za kakšen kolokvij, za izpit pa porabim od enega do desetih dni. Gradivo lahko dobim na spletni strani (EF-gradiva.net, Facebook stran, Bruci EF in letnik, npr. 2015), v mesecu oktobru pa je organiziran tudi sejem rabljenih učbenikov. Pretežno gre za teoretično usmerjen študij, praksa je le v 3. letniku. Osebno se mi je zdel najbolj zanimiv predmet temelji managementa v 1. letniku. Svetujem udeležbo na predavanjih pri predmetih mikro- in makroekonomija. Za ta faks sem se odločila zaradi želene pridobitve splošnega znanja in osebnih interesov. Pestro je tudi obštudijsko dogajanje (čokoladni in sadni dan, aktivnosti, delavnice in žuri). Poleg študija pa lahko tudi delam ali se ukvarjam z različnimi dejavnostmi.«

Sanja Toprek, program: Visoka poslovna šola 
»Najlažje je opravljati posamezen predmet sproti, s kolokviji, veliko dela je tudi s seminarskimi nalogami, seveda pa je vse odvisno od zahtevnosti predmeta. V 1. letniku je najtežja makroekonomija (snov, računske naloge), v drugem računovodstvo, v tretjem pa strateški management. Najbolj zanimiv predmet mi je bil pravo v 1. letniku, katerega uporaba je praktična na vsakodnevni ravni. Predmeti do 3. letnika niso usmerjeni v dejansko področje. Učno gradivo kupim na začetku leta na organiziranem sejmu, dobim ga lahko tudi na spletni strani (EF-gradiva), da pa prihranim, uporabljam fotokopije prejšnjih letnikov. Le pri nekaterih predmetih je nujno kupiti knjigo. Praksa pride na vrsto šele v zadnjem letniku (180 ur), pri pridobitvi katere ti lahko pomaga fakulteta (CERŠ). Poleg študija ostane dovolj časa, če si ga seveda organizirano razporediš, vendar predlagam, da prvi letnik vzamete resno in šele potem iščete študentsko delo.«

Doris Barbiš, program: VS Bančni in finančni management
»Razmerje med teorijo in prakso je na naši fakulteti približno 80:20. Obveznost na predavanjih in vajah večinoma ni obvezna, je pa priporočljivo, da jih obiskuješ. Sicer vsak dan porabim za faks približno 30 minut, pred izpitom pa se učim tudi do dva tedna prej, odvisno od predmeta. Zaradi domačih nalog in kolokvijev se po navadi učim kar sproti. Učim se predvsem iz zapiskov in skript, delno pa uporabljam tudi knjige. Rabljeno gradivo se lahko dobi na ef-gradivih na spletu, vsako leto pa imamo na začetku leta tudi sejem rabljene literature. Med težje predmete na naši fakulteti bi uvrstila makroekonomijo, angleščino in računovodstvo. Meni osebno pa je bil najbolj zanimiv predmet finančne institucije in trgi. Zaradi vseh dejavnosti mi prostega časa ostane bolj malo.«

Jakob Virk, program: VS Mednarodno poslovanje 
»Za študij porabim od tri do pet ur dnevno, pred izpiti pa se učim po več dni skupaj. Učim se bolj kampanjsko, pri čemer si pomagam s knjigami, skriptami in zapiski. Najtežja predmeta na naši fakulteti sta poslovne finance in statistika, ki je v 1. letniku. Predavanja niso obvezna, so pa priporočljiva, medtem pa je obvezna prisotnost na vajah odvisna od predmeta. Na našem faksu je nekoliko več teorije kakor prakse. Rabljene knjige, skripte in stari testi se lahko dobijo na ef-gradivih. Ker mi ostane kar nekaj prostega časa, si lahko privoščim ob študiju tudi kakšno priložnostno študentsko delo. Po končanem študiju si želim najti zaposlitev.«

Marko Zidar, program: VS Turizem 
»Predmeta statistika in poslovne finance spadata med najtežje predmete na fakulteti, v 1. letniku pa jima lahko ob bok postavim tudi pravo, predvsem zaradi obsega snovi. Prisotnost na predavanjih ni nikjer obvezna, je pa prisotnost pri vseh predmetih dobrodošla zaradi lažjega razumevanja snovi. Sam se najraje učim sproti, pred posameznim izpitom pa učenju namenim približno en teden. Večinoma se učim kar iz zapiskov. Rabljeno literaturo in stare teste lahko dobimo na ef-gradivih, od sošolcev ali pa od starejših kolegov. Na faksu je več teorije kot prakse, to imamo samo v 3. letniku. Prostega časa imam kar precej, razen med izpitnim obdobjem, tako da si poleg študija lahko privoščim tudi delo. Ko končam študij, pa bom nadaljeval na drugi stopnji, želim si študirati v tujini.«

Matic Zupančič, program: VS Management
»Večini študentov povzročata največ težav predmeta osnove poslovnih financ in makroekonomija. Meni osebno pa sta bila najbolj zanimiva predmeta podjetništvo in trženje. Učim se kampanjsko, večinoma iz zapiskov, ki jih dobim od sošolcev. Rabljeno literaturo lahko dobimo na ef-gradivih ali pa na sejmu rabljene literature. Najbolj ugodna varianta za gradivo je fotokopiranje. Razmerje med teorijo in prakso bi v odstotkih opredelil 80:20. Predavanja in vaje večinoma niso obvezni, prisotnost se preverja samo pri nekaterih predmetih. Zaradi lažjega razumevanja snovi pa priporočam prisotnost pri vseh predmetih. Ker mi prostega časa ostane veliko, lahko poleg študija tudi delam. V prihodnosti se nameravam vpisati na podiplomski študij.«

Anita Durakovič, program: VS Javni sektor 
»Za ta faks in to smer sem se odločila, ker se v prihodnosti vidim v tem poklicu. Večinoma se učim bolj kampanjsko, pred posameznim izpitom pa se učim približno en teden prej. Pri učenju si pomagam s knjigami, skriptami in zapiski. Rabljene knjige, stare teste in skripte lahko dobimo na internetu, ef-gradivih ali pa na sejmu rabljene literature, ki je vsako leto organiziran na fakulteti na začetku leta. Med težje predmete na fakulteti bi uvrstila statistiko in makroekonomijo. Obvezna prisotnost na predavanjih in vajah je odvisna od posameznega predmeta. Poleg študija mi ostane dovolj časa, tako da lahko opravljam kakšno priložnostno študentsko delo. Načrt po končanem študiju na dodiplomskem programu je magisterij iz mednarodnega poslovanja.«

Miha Košmerl, program: UN Računovodstvo in revizija 
»V 1. letniku veljata za najtežja predmeta makroekonomija in mikroekonomija. V 2. letniku pa sta najtežja predmeta statistična analiza ter temelji finančnega in poslovodnega računovodstva. Sam se večino predmetov učim iz skript, ki se dobijo na internetu, prav tako so zelo priročni kvalitetni zapiski in učbeniki. Rabljene učbenike in zapiske se lahko kupi tudi na sejmu rabljene literature na začetku leta. Letos sem za gradiva zapravil okoli 70 evrov. Ekonomska fakulteta je izredno kakovosten in dober faks, kjer ti dajo znanje, ki ga lahko koristno uporabiš v nadaljnjem življenju. Želim si le, da bi bilo več prakse, saj se večino časa poudarja le teorija. Predavanja in vaje v večini niso obvezni, zato mi ostane kar nekaj prostega časa, ki ga izkoristim tudi za obisk naših odličnih žurov. Dnevno opravljam le seminarske in domače naloge, za izpite pa se učim od dva do tri tedne.«

JinLei Lin, program: UN Podjetništvo 
»Od predmeta do predmeta se razlikuje obvezna prisotnost na predavanjih in vajah, vendar priporočam udeležbo povsod, zaradi lažjega razumevanja snovi in kasnejšega lažjega učenja. Prakse na faksu ni veliko, dobijo jo predvsem preko seminarskih nalog. Urnik je zelo prilagodljiv, če si ga dobro uskladiš, imaš lahko na teden tudi kakšen dan čisto brez obveznosti. Tako lahko stane dovolj prostega časa, ki se ga lahko porabi za obisk naših študentskih žurov. Sam sicer na dan porabim za faks eno uro, pred izpitom pa en teden. V prvem in drugem letniku sem se učil kampanjsko, v tretjem sproti. Učim se iz knjig in lastnih zapiskov, stari izpiti in zapiski ostalih študentov se lahko dobi na ef-gradivih. Vsako leto je tudi je tudi sejem, rabljene knjige lahko kupimo tudi na forumu fakultete. Najtežja predmeta prvega letnika sta mikroekonomija in makroekonomija, po navadi zaradi slabšega predznanja. Med težje predmete spadata tudi statistika in poslovne finance.«

Roberta Kavčič, program: UN Denar in finance 
»Za vpis na Ekonomsko fakulteto sem se odločila, ker me ekonomija zelo veseli in se vidim v tej stroki tudi v prihodnosti. Za faks porabim v povprečju od dve do tri ure na dan. Najtežji predmeti so mikroekonomija, makroekonomija in statistika. Meni osebno so najbolj zanimivi matematično-finančni predmeti. Predavanja niso obvezna, vaje pa samo nekatere. Priporočam obisk vaj, saj si tako v pravem kontaktu s predmetom, izve pa se tudi veliko koristnih informacij za izpit. Za učenje mi je osnova knjiga, skripta v pomoč, lastni zapiski pa olajšajo celotno razumevanje. Zapiske se dobi na ef-gradivih ali pa od prijateljev iz višjih letnikov. Sejem rabljene literature se organizira vsako leto na začetku semestra. Predvsem bi pohvalila organiziranost, imamo pa tudi veliko aktivnosti, društev, kamor se lahko študenti vključimo in kjer se lahko izpopolnimo.«

Število točk potrebnih za vpis

	2017	2018	2019	2020	2021
Univerzitena poslovna in ekonomska šola (redni)	brez omejitve za prvo željo, minimum za 2. in 3. željo je 59 točk	59	57	60	60,5
Univerzitena poslovna in ekonomska šola (izredni)	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve
Visoka poslovna šola (redni) VS	brez omejitve	59	60	63	70,5
Visoka poslovna šola (izredni) VS	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve	brez omejitve