Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C da razvijejo bogat okus in značilne kakavove barve. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem “conching”. Priprava za to je bila izumljena leta 1880; izumil jo je švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. školjka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Ta čas razvijejo okus čokolade in jo zmehčajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka.

Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, in to že od časa Aztekov naprej. Razen kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Mešanica sestavin se stopi in meša. Pri ohlajanju čokolade nastanejo kristali, zato je trda in krhka.

Vrste čokolade

  • grenka čokolada: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora čokolada, da bi si prislužila pridevnik srednje grenka (grenko-sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase; je torej “boljša” čokolada.
  • mlečna čokolada: Mlečna čokolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi. Med sladokusci velja za “slabšo” čokolado, je pa pri množicah zagotovo najbolj priljubljena!
  • bela čokolada: Bela čokolada je pravi posebnež med čokoladami. Vsebuje namreč kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega masla vsebuje še sladkor, mlečne dele in arome – zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj lomljiva vrsta čokolade.
  • čokolada za kuhanje in druge.

Pozitivni učinki čokolade

Raziskovalci z York Medical School so bili nad rezultati, ki so jih dobili, tudi sami presenečeni. Endokrinolog doktor Steve Atkin, je povedal, da je idejo za raziskavo dobil, ko mu je ena od bolnic povedala, da se je precej bolje počutila, ko je popila skodelico vroče temne čokolade. V raziskavi v kateri je sodelovalo deset bolnikov s kronično utrujenostjo so ugotovili, da temna čokolada vpliva na nivo seratonina (hormona sreče) v možganih. Pomembno je, da čokolado, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov kakava, uživamo v zmernih količinah, ne več kot 50 gramov na dan.

Znano je, da temna čokolada vsebuje visok nivo polifenolov, antioksidantov, ki imajo precej pozitivnih učinkov na zdravje. Polifenoli med drugim zmanjšujejo visoki krvni tlak, vplivajo pa tudi na zvišanje seratonina. Kadar je nivo seratonina povišan se počutimo evforično, kadar pa je nivo prenizek nas muči depresija.

Zanimiva dejstva o čokoladi

– Svetovni dan čokolade praznujemo 13. septembra, ta dan pa beleži rojstni dan Miltona S. Hersheya, ki je znan kot ustanovitelj Hershey Co., ene izmed največjih ameriških proizvajalk sladkih dobrot.

Za 500 g čokolade je potrebnih okoli 400 kakavovih zrn. Kakavovec začne proizvajati zrna šele po štirih letih.

– Kar 70 % svetovnega kakava prihaja iz zahodne Afrike, kar 40 % tega pa s Slonokoščene obale.

– V času majevske civilizacije, so bila kakavova zrna tako cenjena, da so jih uporabljali kot denar.

Bela čokolada v resnici ni čokolada, saj vsebuje kakavovo maslo. Da pa lahko beli poslastici rečemo čokolada, mora vsebovati 20 % kakavovega masla, 14 % je lahko mlečnih sestavin, imeti pa mora manj kot 55 % sladkorja.

– Ime čokolada prihaja iz azteške besede xocalati, ki pomeni grenka voda. Azteki so kakav mešali s čilijem, dodajali pa so mu tudi halucinogene gobe.

Največji porabniki čokolade so Švicarji. Ti jo zaužijejo kar 9 kg na leto. Sledijo jim Nemci z 8 kg, tretje mesto pa si delijo Irci in Britanci, ki letno zaužijejo okoli 7 kg čokolade. Za zanimivost, Američani so šele na 9. mestu, s 4 kg na leto.

– Čokoladna industrija je tudi največji porabnik oreščkov, saj ocenjujejo, da je kar 40 % mandljev uporabljenih za pripravo sladkih tablic.

Trenutno je v svetu čokoladna kriza. Poraba čokolade se je v zadnjih letih krepko zvišala, medtem pa proizvodnja ostaja enaka. Zato so se dvignile tudi cene, na katere pa so vplivale tudi suša in bolezni v kakavovem pasu zahodne Afrike.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR