Na trgu dela vlada veče povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih profilih – teh je na trgu dela namreč premalo. Samo na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) v Evropi iščejo skoraj milijon IKT strokovnjakov, na svetu se potrebuje kar 4,5 milijona podatkovnih inženirjev. V projektu Inženirke in inženirji bomo! vidimo, kako zelo podjetja hrepenijo po sodelavcih s tehniško, naravoslovno oziroma inženirsko izobrazbo – to velja tako za Slovenijo kot svet, pove Metka Škofic.
STEM je angleška kratica za sklop študijev: naravoslovja, tehnike, inženirstva in matematike (angl. science, technology, engineering, mathematics). Tako kot na primer izraz družboslovje, ki zajema širok nabor študijev. Gre za študijska področja, za katera se v zadnjih desetletjih po celem svetu kaže njihova perspektivnost in potreba na trgu dela.
Bodoči študenti: Povezovanja med različnimi študijskimi smermi, ki jih uvrščamo med t. i. STEM študije so možna na visokošolski stopnji, zelo je pogosto da na primer nekdo diplomira na elektrotehniki in potem dela magisterij iz strojništva, in obratno. Veliko povezav je tudi med elektrotehniko in fiziko, elektrotehniko in računalništvom, in še kar nekaj drugih.
STEM izobraževanje v Sloveniji
Mag. Anton Petrič, nekdanji direktor CISCO Slovenija in eden od treh pobudnikov projekta Inženirke in inženirji bomo!, s katerim mlade navdušujejo za STEM študije, je že pred leti ugotavljal: »Mladih na najboljših gimnazijah v Sloveniji inženirski poklici več ne zanimajo.« Zato so že leta 2012 začeli s predstavljanjem inženirjev, inovatorjev, podjetnikov ter njihovih zgodb na gimnazijah po celi Sloveniji. Na voljo je spletna stran in nastal je tudi natečaj Inženirka leta. Sodelujejo s Časorisom, FIRST Lego League, Zavodom 404 in vrsto drugih, ki si prizadevajo v mladih ohraniti radovednost in ustvarjalnost. Od decembra 2020 je mladim na voljo tudi brezplačna spletna STEM aplikacija, ki pokaže, kako se kompetence in karakter posameznika ujemajo z določeno inženirsko študijsko smerjo.
Želja projekta Inženirke in inženirji bomo! je, da imate mladi na voljo dovolj informacij o STEM študijih, da se lahko samozavestno in samostojno odločite, o tem kateri od njih vam ustreza. V spletni STEM aplikaciji (www.inzenirji-bomo.si) boste našli širok spekter inženirskih smeri.
Pot mladih s STEM znanji
Po napovedih raziskovalcev bo do leta 2034 izumrlo 47 % poklicev, ki jih poznamo danes. Imena poklicev prihodnosti bodo raznolika in zelo verjetno je, da jih bodo snovali prav mladi, ki danes stopajo na študijsko pot. Nekaj poklicev, ki že prihajajo iz prihodnosti v sedanjost in pred kratkim še niso obstajali:
- strokovnjak za urejanje prometa v vesolju,
- strokovnjak za 3D-tisk,
- oblikovalec telesnih udov in organov,
- preverjen in verificiran posrednik za človeške organe,
- specialist za virtualne valute,
- specialist za čiščenje in servisiranje robotov,
- tehnolog robotik,
- tehnolog/vodja za inovacije in kakovost,
- koordinatorka e-mobilnosti,
- daktiloskopilog (disciplina kriminalistične tehnike), itn.
Konkretni poklici, ki jih opravljajo diplomanti STEM študijev, so predstavljeni na spletni strani (www.inzenirji-bomo.si). Zanimive so tudi predstavitve nominirank za Inženirko leta. V letu 2020 je med njimi recimo daktiloskopinja na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju.
Lastnosti in veščine
Znanje študenta tehniških študijev iz prvega letnika zastari že, ko študent pride v četrti letnik. Tehnologija in z njo organizacije ter okolje se danes namreč razvijajo tako hitro, da je ta razvoj nemogoče dovolj hitro spravljati v šolska gradiva. Vedno več je poudarka na neprekinjenem, vseživljenjskem učenju – ne le vsebinskem, temveč tudi razvoju veščin: timskega dela, projektnega pristopa in analitičnega razmišljanja.
STEM študiji poudarjeno razvijajo sposobnost reševanja kompleksnih problemov, vizualizacije in inoviranja. Tehniški študiji dajejo analitičen in sistemski način razmišljanja, to pa družba danes potrebuje. Da ne boste le uporabniki, temveč ustvarjalci novih tehnologij, pojasni Metka Škofic.
Izobrazite se za nekaj kreativnega, vznemirljivega ali inovativnega
»Želela sem študirati nekaj vznemirljivega, kar bi bilo zabavno, kar bi me povezalo z zanimivimi ljudmi in mi omogočilo dobro službo. Odločila sem se za neznano. Za nekaj, o čemer nisem vedela ničesar. A vedela sem za Nikolo Teslo. In že to je bilo zame dovolj skrivnostno in drugačno, da sem se odločila za študij elektrotehnike, smer računalništvo in informatika. To je bila ena mojih najboljših odločitev,« razkriva inženirka mag. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet.
Priporočamo vam, da opazujte in raziskujte. Sebe in svet okoli vas. V čem ste dobri ali vam gre lažje kot komu drugemu? Kaj vas veseli in v tem uživate? Opazujte tudi, kaj okolje in družba potrebujeta. Presek navedenega je kažipot za prave odločitve.
