V letošnjem šolskem letu bodo informativni dnevi potekali v petek in soboto, 17. in 18. februarja 2023. Informativnih dni se udeležite, da boste na šoli ali fakulteti videli in začutili življenje in možnosti, ki jih ponuja, videli, kakšni odnosi vladajo med učenci in profesorji, študenti in profesorji ter dobili na svoja vprašanja neposredne odgovore.
Pri vprašanjih nam je pomagala Gabrijela Fidler, univ. dipl. psih., šolska svetovalka z Gimnazije Velenje.
1. KOLIKŠNI SO STROŠKI ŠTUDIJA?
Redni študij je na večini fakultet brezplačen. Pred vpisom je treba poravnati le nižjo vsoto za stroške vpisa, sicer pa je izobraževanje brezplačno. Nekateri programi imajo nadstandardne storitve, ki so plačljive in predstavljajo pomembno obogatitev študija. Pozanimajte pa se, kakšni so stroški študija: npr. cene učbenikov, gradiv, dodatnega materiala (npr. arhitektura), ali je veliko vaj in predavanj izven fakultete (dodatni stroški prevoza), je treba kupiti uniformo (predvsem višje šole), kakšna je članarina v knjižnici. Če se boste na fakulteto vpisovali izredno, se pozanimajte o ceni izrednega študija. Cene se razlikujejo po fakultetah. Vprašajte tudi, kako je s plačilom po obrokih in ali je kakšen popust na plačilo celotnega zneska. Še pred vpisom si zato izračunajte, koliko vas bo šolanje stalo in si naredite finančni načrt.
2. KAKŠNI SO POGOJI ZA VPIS, KAKO JE Z OPRAVLJANJEM SPREJEMNEGA IZPITA?
Pri nekaterih študijskih programih je pogoj za vpis še preizkus posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti. Povprašajte, ali je ta plačljiv, kakšna je cena, kdaj in kako izveste rezultate in kaj ti rezultati sploh pomenijo. Pozanimajte se, kolikokrat se sprejemni izpit lahko opravlja in koliko časa velja. Ponekod na informativnih dnevih študenti tudi predstavijo svoje izkušnje s sprejemnim izpitom, zato jih povprašajte, kakšne naloge so bile predhodno leto ter kaj svetujejo, kako naj se dijaki pripravijo na sprejemne. Pogosto izvajajo tudi priprave na preizkuse. Pozanimajte se o času priprav, trajanju in o stroških takšnega tečaja. Poleg preizkusov je na nekaterih programih pogoj za vpis določen predmet na maturi posebej, če ima program omejitev vpisa.
3. KONCESIONIRANI IN NEKONCESIONIRANI ŠTUDIJSKI PROGRAMI?
Ponekod lahko študirate na nekoncesioniranih zavodih. Zato preverite tudi to, kakšno izobrazbo boste dosegli po zaključku študija, ali je vaša izobrazba javno veljavna, s čim je primerljiva itd.
4. KAKŠNE SO VAŠE PREDNOSTI V PRIMERJAVI Z DRUGIMI USTANOVAMI, KI IZVAJAJO ENAK ALI PODOBEN PROGRAM?
Posamezne ustanove lahko predstavljajo odličen program, ki pa ima velike pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi, ki jih ponujajo druge ustanove, pa tega ni mogoče razbrati iz obstoječih informacij na spletni strani ustanove.
5. KAKŠNI SO POGOJI ZA NAPREDOVANJE?
Nekatere smeri imajo določene pogoje, ki jih mora opraviti vsak študent, preden se vpiše v višji letnik (npr. določene predmete, prakso, število doseženih kreditnih točk ECTS itd.). Pozanimajte se tudi, kakšni so pogoji za ponavljanje letnika, če vam ne bo uspelo opraviti vseh obveznosti. Nekatere fakultete imajo za ponavljanje določeno minimalno število točk ali pa npr. opravljeno prakso.
6. KAKO JE Z MOŽNOSTJO PREPISA MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI?
Ker včasih ne gre vse po maslu, se že na informativnih dnevih pozanimajte, katera je primerljiva smer ali pa fakulteta za vaš študij, če ne boste sprejeti. Ali pa, kako se študent lahko kasneje prepiše na to smer? Je treba opraviti kakšne diferencialne izpite?
7. IMA FAKULTETA SVOJ KARIERNI CENTER?
Karierni center je pravo mesto za študente, ki potrebujejo pomoč in svetovanje pri nadaljevanju študija ali pa preprosto iščejo nasvet o zaposlitvi. Vse univerze v Sloveniji imajo svoj karierni center, vedno bolj razviti pa so tudi na fakultetah. Povprašajte, kakšne aktivnosti organizirajo in kako so dejavni, saj so lahko dober most med študijem in bodočo zaposlitvijo.
8. KJE SE ZAPOSLIJO NJIHOVI ŠTUDENTJE?
Vprašajte, kakšno prihodnost ima študij, kakšne poklice opravljajo njihovi diplomanti, kje se največ zaposlujejo in koliko časa po zaključku študija iščejo zaposlitev. Je kadra s to izobrazbo v Sloveniji že veliko? Je zaposlitev možna tudi na drugih področjih, ki delujejo v slogi z izbrano smerjo? Pozanimajte se tudi o zaposlitvi v tujini. Potrebujejo tam določen kader? Lahko povprašate tudi za točno določena delovna mesta.
9. ALI SO MOŽNOSTI IZMENJAVE, KDO LAHKO GRE NA IZMENJAVO, KJE POTEKAJO IZMENJAVE?
Izmenjava je proces, v katerem študent odpotuje v izbrano državo in se udeleži predavanj svoje smeri (ponavadi traja en semester, lahko tudi dlje). Izmenjave odpirajo vrata novim izkušnjam in znanjem, širijo obzorja ter prispevajo k samostojnosti. Predavanja načeloma potekajo v angleščini, razen če je drugače določeno. Za študente raznih jezikovnih smeri je še posebej priporočljiva. Zato, če vas mika tujina in nepozabna izkušnja, povprašajte, v katerih državah se izvaja vaš program oziroma v katere države lahko odidete na izmenjavo.
10. KAKO, KDAJ IN KJE POTEKAJO PREDAVANJA?
Nekatere smeri so glede na predmete razdeljene po različnih lokacijah. Največkrat je tako, da so te lokacije pretežno blizu ena drugi, vseeno pa se pozanimajte, kje so. Seveda pa ne pozabite vprašati, kakšen je okviren urnik predavanj, ali ta potekajo do pozne ure zvečer in ali potekajo predavanja strnjeno ali so med posameznimi predmeti proste ure. Na ta način si boste lahko predstavljali, kako poteka študentsko življenje. Na samostojnih fakultetah in višjih šolah vprašajte tudi, kje se bodo izvajala predavanja v primeru malo vpisanih študentov.
11. KAKO JE S ŠTUDIJSKO LITERATURO, ŠTUDIJSKIM GRADIVOM, SKRIPTAMI; IMATE LASTNO KNJIŽNICO?
Povprašajte, kako je z dostopnostjo študijske literature, ali je na fakulteti knjižnica s prostori za študij. Pozanimajte se, kje lahko dobite študijsko gradivo in v katerih tujih jezikih je literatura
12. KATERI IZBIRNI PREDMETI SO NA VOLJO IN V KATERIH LETNIKIH?
Z izbirnimi predmeti pridobite dodatna znanja in kompetence. Na večini fakultet in smeri si morate že v prvem letniku izbrati izbirne predmete. Ponekod sta to dva, ponekod pa bo polovica vseh predmetov izbirnih. Vprašajte svoje predhodnike, kaj vam priporočajo, pozanimajte pa se tudi, če je možnost izbire predmetov na drugih fakultetah, kar v vaš študij prinese vsaj malce drugačnosti. Prav tako pa vprašajte, kako je z zasedenostjo izbirnih predmetov, saj se na nekaterih fakultetah zanimivi izbirni predmeti zapolnijo hitro oziroma že prvi dan možnosti vpisa v višji letnik.
13. ALI SE IZVAJA TUTORSTVO?
V Sloveniji se je tutorstvo začelo uvajati nekaj let nazaj, v zadnjih letih pa se je dodobra razvilo in postalo pomembnem del študentskega življenja, predvsem brucev. Študij je drugačen način izobraževanja, kot ste ga bili navajeni v srednji šoli. Študenti tutorji vam s svojimi izkušnjami pomagajo pri spoprijemanju z novostmi v vašem življenju. Tutorji vam bodo močno olajšali prvo leto na fakulteti, prav pa vam bodo prišli tudi tutorji profesorji, ki vam bodo pomagali tudi z bolj administrativnimi informacijami.
14. NA KAKŠEN NAČIN SO PROFESORJI DOSTOPNI ŠTUDENTOM?
Uradne ure profesorjev so na nekaterih ustanovah samo zapisan podatek na spletni strani ali na vratih pisarne, v realnem življenju pa lahko študent zelo težko »pride« do profesorja; nekatere ustanove pa so zelo prijazne do študentov in odzivni čas profesorjev je kratek.
15. ALI IMA FAKULTETA POVEZAVO Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI IN ALI OMOGOČAJO ŠTUDENTOM PRIDOBIVANJE PRAKTIČNIH IZKUŠENJ?
Poizvedite, ali imate obvezno prakso, v katerem letniku, ali si jo morate organizirati sami ali vam jo določi fakulteta, jo je mogoče opravljati v tujini. Povprašajte, kolikšno število ur praktičnega dela je obvezno za uspešen zaključek študija. Nekatere smeri imajo že med letom tako imenovane obvezne vaje. To je lahko praktični del, lahko pa so le obvezna predavanja ter vaje, pri katerih študentje še posebej intenzivno sodelujejo. Drugod je praksa v podjetjih, kjer lahko delate zastonj, ponekod pa študente tudi plačajo. Praksa v podjetjih je dobra in priporočljiva odskočna deska za nabiranje izkušenj in za morebitno kasnejše delo. Kar pa se tiče pripravništva, se pozanimajte, ali je to po končanem študiju redna praksa in ali je brezplačno ali plačano.
16. KAKŠNA JE MOŽNOST ZA NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA NA DRUGI ALI TRETJI STOPNJI?
Pozanimajte se, kakšni so pogoji za vpis, ali šteje povprečje ocen. Kakšne so možnosti vpisa druge stopnje na drugi fakulteti, kam se najpogosteje vpisujejo? Ali je treba opraviti kakšne dodatne izpite?
»Dijaki naj čim več sprašujejo, saj so informativni dnevi namenjeni vam, ne pa vašim staršem in njihovim vprašanjem,« dodajajo študenti iz Študentskega sveta Biotehniške fakultete. Zato bodite z vprašanji pogumni, morda bodo z odgovorom na vaše vprašanje odgovorili še komu drugemu, ki bo takrat obiskal informativni dan. Nobeno vprašanje ni neumno ali nesmiselno.
STARŠI NA INFORMATIVNIH DNEVIH
»Menim, da staršem ni treba obiskati informativnih dni na fakultetah. Dijak ni več otrok, ampak odrasla in odgovorna oseba, ki se sama odloča. Starši bodite v podporo. Pogovarjajte se s svojimi otroki o razlogih izbire, postavljate mu protiargumente, sprašujte jih o kompetencah, ki jih bo pridobil z izbranim študijem, skupaj poskusite ugotoviti, ali je odločitev v skladu z njegovimi sposobnostni, talenti, kako je z zaposlitvijo. Vprašajte jih vse, kar vas zanima v povezavi z izbranim študijem,« svetuje Alenka Nagode.
Nekateri dijaki pa bodo želeli, da starši sodelujete pri izboru primernega nadaljnjega študija. V veliko pomoč jim bo, če jih boste podprli – moralno in materialno – kolikor je to mogoče. »Ker starši vidite svojega otroka v drugačni luči, kot se vidi sam, mu lahko pomagate tako, da ga spomnite na njegova močna področja, mu poveste, da lahko zaupa svojemu občutku za izbor študija, da je do cilja mogoče priti po več različnih poteh,« pravi Majda Jus Ašič.
