Prijava na e-nasvete

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana

Naslov: Trubarjeva cesta 65, 1000 Ljubljana, Slovenija

Kontaktna oseba: Nika Krelj

Funkcija: Referat za študijske zadeve

Mail: referat@sfu-ljubljana.si

Telefon: 01 425 44 33

Spletna stran: http://sfu-ljubljana.si/sl

Možnost izrednega študija: DA

Število dodiplomskih programov: 2

Število podiplomskih programov: 2; 5specialističnih programov

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana je zasebni zavod, ki izvaja izobraževalno in ambulantno dejavnost na področju psihoterapevtske znanosti in psihologije. Pomemben del študija, ki SFU Ljubljana razlikuje od drugih fakultet, je osebna izkušnja (oz. delo na sebi) in praktične izkušnje, ki jih lahko študentje pridobijo v okviru Psihoterapevtske ambulante, ki deluje v okviru fakultete. Večina študijskih programov poteka po shemi izrednega študija ob koncih tedna, kar študentom omogoča, da se lahko izobražujejo tudi ob delu. SFU Ljubljana v odprti in tolerantni skupnosti predavateljev in študentov, slednjim omogoča individualiziran pristop in vso podporo, ki jo študenti potrebujejo na svoji izobraževalni in profesionalni poti.

Na SFU Ljubljana lahko študentje izberejo dve smeri fakultetnega študija, ki potekata po bolonjski sistemu v dveh stopnjah:

Več info na spletni strani SFU – Ljubljana

Vpisni pogoji

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BAKALAVREAT PSIHOTERAPEVTSKE ZNANOSTI

Vpisni pogoji: 

  • opravljena matura (splošna ali poklicna matura – opravljen peti predmet)
  • pred 01. 06. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program,
  • zaključeno enakovredno srednješolsko izobraževanje v tujini,
  • udeležba na tridnevnem uvodnem seminarju, ki ga organizira SFU Ljubljana,
  • motivacijsko pismo,
  • znanje slovenskega in angleškega jezika na ravni B2.

Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: Bakkalaureus/Bakkalaurea psihoterapevtske znanosti (BA pth.) oz. Bakkalaureat in Psychotherapy Science.
Zaposlitev: Delo psihoterapevta lahko študenti samostojno opravljajo po končani 2. bolonjski stopnji študija Psihoterapevtske znanosti (oz. specialističnih študijev, če so izven SFU že pridobili VII. stopnjo izobrazbe po Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljana).

Mojca, program: Psihoterapevtska znanost
»Ena izmed zahtev za vpis je poznavanje angleškega jezika. Znotraj programa Psihoterapevtske znanosti nimamo klasičnega izpitnega obdobja. Preverjanje znanja poteka tekom študijskega leta, izpiti pa so običajno približno 3 tedne po zadnjem predavanju. Tako se sproti pripravljamo na izpite. Statistika je predmet, ki povzroča največ težav, saj smo večinoma družboslovci. Večina študijskega gradiva je dostopna na interni spletni strani ali ga delijo predavatelji. Pri nekaterih predmetih spodbujajo študente k nakupu kakšne knjige, saj naj bi bilo to gradivo vedno aktualno. Teoretično znanje pridobivamo na predavanjih, vaje so usmerjene k praktičnemu dojemanju snovi. Ključen element študija je praksa (v prvih treh letnikih to zajema psihosocialno prakso), ki jo lahko opravljamo v različnih ustanovah. Preko tutorskih skupin pa reflektiramo potek študijskega procesa. Osebna izkušnja nam omogoča doživeti psihoterapevtske metode na lastni koži, kar predstavlja edinstveno značilnost našega študija. Bodoči psihoterapevt mora enako kot njegovi bodoči klienti sprejeti proces osebnostne rasti in dela na sebi. Prizadevam si pridobiti čim več izkušenj dela s klienti in vzpostaviti lastno zasebno psihoterapevtsko prakso. Študij obenem omogoča, da si vzamemo čas zase, prijatelje, družino ter opravljamo študentsko delo.«

Ivana Mrdović, program: UN Psihoterapevtska znanost, specializantka sistemske psihoterapije (pod supervizijo)
»Eden izmed pogojev za vpis je znanje angleškega jezika. Znotraj programa psihoterapevtske znanosti nimamo klasičnega izpitnega obdobja. Izpiti se izvajajo tekom študijskega leta, približno tri tedne po zadnjem predavanju sledi izpit. Tako se sproti pripravljamo na izpite. Statistika je tisti predmet, ki povzroča največ težav, saj smo večinoma družboslovci. Večji del učnega gradiva je objavljen na interni spletni strani ali ga posredujejo predavatelji. Pri določenih predmetih nas spodbujajo, naj kupimo kakšno knjigo, saj bo to gradivo zmeraj aktualno. Teorijo spoznavamo preko predavanj, medtem ko so vaje izkustveno naravnane. Pomemben steber je praksa (v prvih treh letnikih je to psihosocialna praksa), ki jo je možno opraviti v različnih ustanovah. Pomemben del so tutorske skupine, v katerih študentje reflektiramo študijski proces. Osebna izkušnja študentom omogoča izkusiti psihoterapevtske metode na lastni koži, osebnostno rastemo; to je posebnost našega študija. Bodoči psihoterapevt mora sprejeti enak proces dela na sebi, kot ga bodo nekoč sprejeli njegovi klienti. Na predavanjih je potrebna 80 % udeležba, na vajah 100 %. Želim si nabrati čim več izkušenj dela s klienti in odpreti zasebno psihoterapevtsko prakso. Študij omogoča, da imamo dovolj čas zase, svoje prijatelje in družino ter opravljanje študentskega dela. Znotraj fakultete je organizirano društvo, v katerem se študentje medsebojno povezujemo.«

Maja Kvartič, progam: UN Psihoterapevtska znanost
»Vsak študent po prijavi opravi tridnevni uvodni seminar. Urnik je zasnovan tako, da imamo predavanja iz enega predmeta v nekaj zaporednih vikendih in potem izpit (približno dva tedna po zaključku predavanjih), kar je prednost, saj je predavana snov še sveža in sproti opravljamo izpite, druge pa lahko opravimo v izpitnih obdobjih. Najtežji predmeti so tisti, ki so vezani na osnove medicine, npr. Nevrobiologija in Nevroznanost, z biologijo celice. Zahtevna sta tudi predmeta Psihodiagnostike ter Metodologija. Gre za predmete, ki zahtevajo več naravoslovnega (pred)znanja in znanje iz statistike. Nekaj knjig lahko kupimo od profesorjev, ki so avtorji knjig osnovne literature za študij. Stari izpiti so dostopni v skupinah študentov na Facebooku. S pomočjo prakse, ki je obvezna, na I. in II. stopnji, se posameznik prične usmerjati in integrirati teoretično znanje s prakso. V sam proces študija je vključenih več vrst praske, praksa v psihosocialnih ustanovah, psihiatrična in psihoterapevtska praksa. Opravljanje prakse na izbrani specializaciji je mogoče izvajati v okviru Ambulante SFU, ki je del fakultete. Študij psihoterapije se verjetno najbolj razlikuje od drugih fakultet po tem, da ni pomembno le teoretično znanje, ampak je ključnega pomena to, da postane psihoterapija način življenja. Za študente je obvezen proces osebne psihoterapije. Na ta način gre študent naprej sam skozi terapevtski proces in se s pomočjo lastne izkušnje prične učiti, kaj pomeni terapevtski odnos. Ostane dosti prostega časa za samoiniciativno raziskovanje lastnega življenja, družinske dinamike, iz katere prihajamo itd.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BAKALAVREAT PSIHOLOGIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 

  • opravljena splošna matura,
  • končan katerikoli štiriletni srednješolski program pred 1. 6. 1995,
  • zaključeno enakovredno srednješolsko izobraževanje v tujini,
  • motivacijsko pismo,
  • udeležba na dvodnevnem sprejemni seminarju, ki ga organizira SFU Ljubljana,
  • znanje slovenskega in angleškega jezika na ravni B2.

Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: Bachelor of Science (BSc)
Zaposlitev: Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča pridobitve kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Po zaključeni prvi stopnji študija psihologije diplomant lahko opravlja naloge na področju družboslovnega strokovnega dela.

Maja, program: Psihologija
»Za sprejem je nujno sodelovanje na tridnevnem uvodnem seminarju, katerega morajo opraviti vsi bodoči študentje. Vodja skupine spodbuja udeležence k samorefleksiji; to je nekaj, kar sem že takrat prepoznala kot nekaj pomembnega, če si želim v prihodnosti delovati kot psiholog. Med seminarjem pridobimo vpogled v lastno soočanje z osebnimi izzivi in ocenjujemo, ali bi bili sposobni pomagati drugim. Pri predmetih sproti opravljamo naloge, kot so analize znanstvenih ali strokovnih člankov, ogled poučnih videoposnetkov,
pisanje esejev itd. Končna ocena večinoma izhaja iz dveh delov: seminarske naloge in ustnega ali pisnega izpita. Gradivo lahko najdemo v mestnih knjižnicah ali v knjižnici SFU. Če presodimo, da bi bila uporaba določenih učbenikov koristna za nadaljnje delo, se cene gibljejo med 30 in 50 €. Poudarek je na teoriji, medtem ko je praksa neobvezna; študent se lahko odloči zanjo in potem mu ni treba opravljati izpitov pri treh rednih predmetih. Študent lahko zaprosi za avstrijsko štipendijo, če tekom leta ohrani določeno povprečje. V 3. letniku dodiplomskega študija lahko celotna generacija za nekaj tednov obišče Dunaj, posluša predavanja in tam opravi izpit. Vpisala sem se, ker je program enak kot v Avstriji, a v slovenskem jeziku. Sem članica Društva študentov psihologije Slovenije (kamor spodbujam pridružitev vseh bodočih študentov psihologije) ter se dodatno izobražujem z obiskovanjem neobveznih predavanj.«

Ana Osvald, program: UN Psihologija
»Za sprejem je treba opraviti tridnevni uvodni seminar, na katerem se zberejo vsi bodoči študentje. Vodja skupine spodbuja udeležence k samorefleksiji; k nečemu, kar sem že takrat čutila, da je izjemno pomembno preveriti, če se želiš v prihodnosti udejstvovati kot psiholog. Tekom seminarja spoznaš, na kak način si se z osebnimi izzivi spopadal sam in ali bi bil posledično sposoben pomagati drugim. Dobivamo sprotno delo, kamor spadajo analize znanstvenih ali strokovnih člankov, ogled poučnih videoposnetkov, pisanje esejev ipd., kar ne vzame več kot par ur tedensko. Zaključna ocena je v večini primerov sestavljena iz dveh delov: iz seminarske naloge in ustnega ali pisnega izpita. Gradivo najdemo v mestnih knjižnicah ali v SFU knjižnici. Če ocenimo, da bi nam kateri od učbenikov koristil za nadaljnjo delo, se njihove cene gibljejo med 30–50 €. Pri iskanju knjig v tujem jeziku nam pomaga tudi spletna stran Library Genesis. Poudarek je na teoriji, praksa je neobvezna, lahko se odločiš za njo in ne rabiš opravljati izpitov pri treh rednih predmetih. Pozitivna plat je, da lahko vložiš prošnjo za avstrijsko štipendijo, če ti tekom leta uspe ohraniti določeno povprečje. Vpisala sem se, ker je program enak kot v Avstriji, a v slovenskem jeziku ter omogoča opravljanje dveh predmetov na Dunaju. Sem tutorka, včlanjena sem v Društvo študentov psihologije (kamor pozivam, naj se včlanijo vsi bodoči študentje psihologije) in se dodatno izobražujem z obiskovanjem neobveznih predavanj.«

Urban Braune, program: UN Psihologija
»Za vpis je treba opraviti sprejemni seminar. Poteka čez vikend v enem izmed Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Njegov namen je seznanitev z izkušnjo, ki je bistvena za strokovni razvoj. Osebnostna stabilnost je pomembno orodje psihološkega dela. Preverijo še študentovo pripravljenost, ustreznost in zmožnosti za samoreflektivno delo na sebi in sodelovanje v skupini. Dnevno za učenje in sprotno delo porabim od 1 do 3 ure. Učim se tekom predmeta, saj sem tako pred izpitom bolj sproščen hkrati pa znanje ostane dolgoročno. Težji so verjetno predmeti, ki se navezujejo na statistično analizo, saj nas je večina družboslovcev. Najtežja predmeta v 1. letniku sta Statistika in Nevroznanost. Imamo svojo knjižnico, kjer je na voljo veliko literature. Stare teste in zapiske si študentje izmenjujemo na spletem oblaku. Kot zanimivost lahko povem, da je univerza Sigmunda Freuda mednarodna univerza in je možnost vsako leto določene predmete opravljati na kakšni izmed drugih podružnic npr. Dunaj. Moj študijski progam je star sicer šele tri leta. Prednost tega je ta, da se naše mnenje upošteva pri  oblikovanju programa. Slabost pa je ta, da se kdaj zgodi da profesorji skupaj z nami raziskujejo, kako narediti predmet zanimiv in ga kdaj predavajo prvič (vedno pa so strokovnjaki področja). Študentih žurov nam primanjkuje, saj imamo pouk v popoldanskih urah med tednom (trikrat na teden) ter cel dan ob sobotah. Društva psihologov še nimamo, smo pa včlanjeni v Društvo študentov psihologije Slovenije. Načrtovana so izobraževanja klinične narave znotraj fakultete, saj odpirajo psihološko posvetovalnica v kateri bodo delali klinični psihologi.«

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM II. STOPNJE (2 leti): MAGISTERIJ PSIHOTERAPEVTSKE ZNANOSTI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 
a.) Kdor je končal študijski program I. bolonjske stopnje Psihoterapevtske znanosti.
b.) Kdor je končal študijski program I. bolonjske stopnje z drugega sorodnega področja (tudi v tujini). Kandidat mora pred vpisom opraviti še s pravilnikom SFU Ljubljana določene študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje psihoterapevtske znanosti.
Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: Magister/a psihoterapevtske znanosti oz. Magisterium in Psychotherapy Science.
Zaposlitev: Psihoterapevti se največkrat odločijo za izvajanje zasebne prakse, ki jo vodijo v okviru zavoda ali samostojnega podjetništva. Psihoterapevt se lahko zaposli v zdravstvenem domu, v bolnišnici, v zasebnih ali javnih socialnovarstvenih zavodih in drugih nevladnih organizacijah, kjer je v ospredju delo z ljudmi in so kompetence psihoterapevta dobrodošle oz. potrebne. Javni zavodi zaenkrat ne razpisujejo mest za psihoterapevte, saj poklic psihoterapevta v Sloveniji ni registriran. Poklic psihoterapevta lahko študenti samostojno opravljajo po končani 2. bolonjski stopnji študija Psihoterapevtske znanosti (oz. specialističnih študijev, če so izven SFU že pridobili VII. stopnjo izobrazbe po Uredbi).

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM II. STOPNJE (2 leti): MAGISTERIJ PSIHOLOGIJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 
a.) končana 1. bolonjska stopnja Psihologije;
b.) zaključen drug študijski program 1. bolonjske stopnje sorodne smeri (pokrivanje predmetnikov predhodnega študija in 1. stopnje SFU Psihologije v vsaj 50 KT) in pred vpisom opravljene ostale študijske obveznosti, določene s SFU diferencialnim programom;
c.) končano izobraževanje 1. bolonjske stopnje psihologije v tujini oziroma primerljivo drugo izobraževanje (pogoji iz točke 2.).
Dodatna pogoja:

  • motivacijsko pismo;
  • sprejemni intervju/uvodni seminar.

Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: Master of Science (MSc)
Zaposlitev: Zaposlitvene možnosti za psihologe so široke. Ti se lahko zaposlijo v zdravstvu, šolstvu, gospodarstvu, socialnem varstvu (centri za socialno delo), zasebnih ali javnih socialnovarstvenih zavodih. Poklic psihologa lahko študenti opravljajo po končani 2. bolonjski stopnji študija Psihologije.

ŠTUDIJ PSIHOTERAPIJE KOT DODATNO IZOBRAŽEVANJE ZA SEKUNDARNI POKLIC: PROGRAM PSIHOTERAPEVTSKA PROPEDEVTIKA (1 leto) 

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 
a.) kandidati z visokošolsko izobrazbo katerekoli smeri (VII raven v skladu s SOK oz. VI/II raven po Uredbi).
b.) kandidati, ki se vpišejo po skrajšanem programu (z diferencialnimi izpiti): strokovnjaki iz sorodnih področji: zdravniki, psihologi, socialni delavci in socialni pedagogi.
c.) kandidati s V. stopnjo izobrazbe je študij psihoterapevtske propedevtike smiseln predvsem v primerih, ko že delajo z ljudmi (npr. telefon v stiski, medicinske sestre…) in bi želeli dopolniti svoja znanja in veščine z osnovnimi znanji iz psihoterapije.
d.) kandidati pogoje za vpis izpolnjujejo tudi, če so opravili enakovredno izobraževanje v tujini.
Dodatni pogoji: opravljen tridnevni uvodni seminar.
Izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: Študentje pridobijo zaključni certifikat ovrednoten s kreditnimi točkami (KT). Ta omogoča nadaljevanje neformalnega študija psihoterapije v določenem psihoterapevtskem pristopu (specialistični študij). Torej je le prvi del na poti pridobitve izobrazbe za psihoterapevta.
Zaposlitev: Program študente pripravi na nadaljnjo specialistično usposabljanje iz psihoterapije po neakademski poti v okviru specializiranega psihoterapevtskega pristopa. Študent osvoji teoretične osnove s področij: psihoterapija, psihosocialna praksa in osebna izkušnja.

PODOBNE ORGANIZACIJE

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

PREBERI VEČ