Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Vpisni pogoji in mnenja študentov
Družbena omrežja & spletna stran
Število točk potrebnih za vpis
Obveznosti izbranih kandidatov ob vpisu

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je sodobna, mlada in ambiciozna fakulteta, na kateri so študijski programi mednarodno primerljivi in odgovarjajo na zdravstvene potrebe prebivalstva. V študijski proces so vključeni sodobni procesi iz področja zdravstvene obravnave in organizacije zdravstvenega sistema.

Študijski programi:

Visokošolska strokovna študijska programa I. stopnje

• Zdravstvena nega (VS)
• Fizioterapija (VS)
• Delovna terapija (VS)

Podiplomski študijski programi

• Napredna zdravstvena nega (II. stopnja)
• Promocija zdravja (II. stopnja)
• Management zdravstvenih organizacij (II. stopnja)
• Zdravstvene vede (III. stopnja)
• Študijski programi za izpopolnjevanje v obsegu 60 ECTS (Okužbe povezane z zdravstvom, Mentorstvo v kliničnem okolju in Zdravstvena nega na področju duševnega zdravja in psihiatrije).

Prve študente je sprejela leta 2007 in ima danes že več kot 891 diplomantov na študijskem programu Zdravstvena nega (VS) (diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov), več kot 132 diplomantov na študijskem programu Fizioterapija (VS) (diplomiranih fizioterapevtk in diplomiranih fizioterapevtov) in več kot 86 diplomantov na magistrskih študijski programih ter 2 doktorandki na doktorskem študiju. 

Fakulteta študentom ponuja veliko možnosti mednarodnih izmenjav, edinstven model kliničnega mentorstva, opravljanje kliničnega usposabljanja na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in bogate razvojno-raziskovalne možnosti.

vir spletna stran fakultete

Uporabne povezave

Vpisni pogoji in mnenja študentov

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ZDRAVSTVENA NEGA

Vpiše se lahko, kdor je opravil:

• splošno ali poklicno maturo ali pred 1. 6. 1995 zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, kandidate izbirajo po na slednjem ključu:

• 60 % uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.

Obveznosti izbranih kandidatov za Zdravstveno nego in Fizioterapijo

Redni in izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Zaposlitev: Bolnišnice, zdravstveni domovi (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, nujna medicinska pomoč, patronažna dejavnost), zasebna zdravstvena praksa, zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča, domovi za starejše občane, zavodi za rehabilitacijo invalidov, šole in vrtci, dietne kuhinje, humanitarne organizacije, lokalne skupnosti.

Daniela Vojniković, program: VS Zdravstvena nega, 3. letnik
»Za vpis v program ni sprejemnih izpitov, če imaš končano zdravstveno šolo, v nasprotnem primeru opraviš kratek program propedevtiko kot uvod v zdravstveno nego. Kot mama in redno zaposlena se sproti težko učim, zato se intenzivneje pripravim pred izpiti in si delam povzetke. Težko rečem, da je kateri izpit lahek, a so ob dobri pripravi vsi izvedljivi. Med najtežjimi je t. i. trojček (Anatomija, Patologija, Fiziologija), čeprav je zahtevnost zelo individualna. Gradivo dobimo prek ŠIS-a in od starejših študentov, ki z nami delijo teste in zapiske, med letniki vlada dobra medsebojna pomoč. Predavanja za izredne študente potekajo na daljavo in v živo, prisotnost na predavanjih je delno obvezna, na seminarjih in kabinetnih vajah pa je obvezna 100% prisotnost, kar je tudi pogoj za prijavo na izpit. Veliko dela poteka skupinsko, kar olajša obveznosti in še povežemo se med seboj. Klinično usposabljanje prinaša veliko znanja. Po diplomi bom nadaljevala delo v isti enoti, a kot diplomirana medicinska sestra. Svetujem vam pogum in motivacijo, saj je zdravstvena nega poslanstvo. Mlajšim je študij lažje usklajevati, a izredni študenti z redno službo in družino dokazujemo, da so omejitve pogosto le v glavi. Klinična praksa ponuja vpogled v možnosti za študentsko delo in kariero, kjer lahko vsak najde področje, ki ga najbolj motivira.«

Eva Pajić Ambrožič, program: VS Zdravstvena nega
»Faks je dinamičen in praktično usmerjen, ponuja trdne temelje za delo v zdravstvu in omogoča osebnostno ter strokovno rast. Če imate veselje do dela z ljudmi, ste sočutni in pripravljeni na izzive, je ta faks odlična izbira. Posebnost našega programa je zagotovo poudarek na klinični praksi, kjer že med študijem dobimo vpogled v realne delovne situacije in pridobimo neprecenljive izkušnje. Sprejemnih izpitov ni, vendar je v primeru, da bodoči študent nima opravljene zdravstvene srednje šole, potrebno opraviti predavanja in izpit iz propedevtike. Ta izpit ni pretirano zahteven, a vseeno zahteva osnovno razumevanje zdravstvene tematike. Za večino so v 1. letniku najtežji predmeti Anatomija, Fiziologija in Patologija, saj so med najobsežnejšimi in zahtevajo veliko razumevanja ter poglobljenega učenja. Študij zahteva organiziran pristop, saj obsega različne aktivnosti. Dnevno delo za fakulteto vključuje povprečno 2–4 ure, odvisno od zahtevnosti študijskega programa in obdobja v semestru. Med študijem je mogoče tudi delati, vendar je to pogosto kar naporno, saj je urnik študija, še posebej med klinično prakso, precej intenziven. Večina študentov si delo organizira v obdobjih, ko ni klinične prakse ali predavanj, ob vikendih ali v počitnicah. Najpogosteje opravljajo študentsko delo v zdravstvu, kar jim omogoča, da že med študijem pridobivajo dragocene izkušnje.«

Dejan Kovač, program: VS: Zdravstvena nega
»Vpisal sem se zaradi bližine študija domu in priporočil zaposlenih v bolnišnici na Jesenicah. Slovimo kot ena zahtevnejših fakultet, a dobimo ogromno znanja iz prakse in teorije. Po faksu smo pripravljeni na samostojno delo. Najzanimivejši predmet mi je bila Nujna medicinska pomoč in praksa v tem sklopu. Priporočam prisotnost na predavanjih, saj predavatelji delijo svoje izkušnje iz prakse. Na predavanjih je prisotnost 50 %, na seminarjih in kliničnih vajah 100 %. Zna biti, da je včasih veliko stvari (izpiti, vaje) na kupu, a to pomeni, da si poleti, tudi če ne opraviš nobenega izpita, vsaj 3 tedne v kosu prost. Prakse za vikende ni, zato lahko delaš prek študenta. Fakulteta organizira predavanja in delavnice, ki študente spodbujajo k dodatnemu pridobivanju znanja ter karierni in osebni rasti. Na primer pokrijejo stroške tekmovanja »Best cpr team«, na katerem smo lani zmagali. Gre za tekmovanje iz postopkov obravnave kritično bolnih ljudi. Imamo zelo dobro vzpostavljen sistem tutorstva, vsak letnik dobi dodeljenega tutorja. To je tudi najlažji način pridobitve starih testov. Dodatna gradiva, se dobi na internetu oziroma prek portalov, posebej ni potrebno kupovati dodatne literature.«

Jasmina Hadžić, program: VS Zdravstvena nega
»Nekateri predmeti so zahtevni, vendar izrednega pomena za opravljanje poklica, zato je prav, da so. Za večino so to Anatomija, Patologija, Fiziologija, Diagnostično terapevtski postopki in Farmakologija, predmeti 1. letnika. Zahtevne jih naredi snov, ki ni najlažja in njen obseg. Menim, da so lažji za študente, s podlago iz srednje zdravstvene šole. Kadar imamo praktične vaje, jih imamo dopoldne, popoldne pa predavanja teorije. Učenje za izpit je odvisno od predmeta, po navadi se začnem učiti vsaj 14 dni. Večina profesorjev svoje prosojnice objavi na internetni strani. Za vse knjige, ki sem jih kupila v treh letnih sem zapravila okoli 40 €. Tutorji mlajšim kolegom delimo zapiske, stare teste, skripte in različna gradiva profesorjev. Razmerje med teorijo in prakso je skoraj 50-50. Veliko imamo prakse, kar je zelo dobro, saj je to poklic, ki se ga  naučiš z izkušnjami, ne gre samo s teorijo. Prisotnost na vajah je 100 %, morebitne odsotnosti je treba nadomeščati. Prisotnost na predavanjih je 50 %. Faks bi opisala, kot zahteven, a vendar vreden obiskovanja. V študentskem svetu se trudimo za aktivnosti, kot so različni svetovni dnevi, obdarovanja otrok, skušamo vključiti čim več študentov. Vpisala sem se, ker obožujem poklic medicinske sestre. Menim, da sem pridobila veliko novega znanja, ki mi bo koristilo na poklicni poti. Če bi radi postali zdravstveni delavci, je fakulteta prava izbira, kljub morebitni zahtevnosti, vam bo dala veliko znanja in izkušenj, da vam bo kasneje v življenju lažje.«

Adrianna Melev, program: VS Zdravstvena nega
»2–3 ure na dan namenim učenju za sprotno snov in pisne izdelke, kot so seminarske naloge. Za posamezen izpit se običajno začnem učiti vsaj 10 dni prej, odvisno od zahtevnosti predmeta, lahko tudi več. Spomnim se Anatomije v 1. letniku, za katero sem porabila 2 meseca učenja. Učim se sproti, če ne ostane preveč snovi za izpitno obdobje. Najtežji predmeti so v 1. letniku (Anatomija, Farmakologija, Diagnostično terapevtski postopki) zaradi obsežne snovi. Študentje smo med seboj izjemno organizirani, gradivo stalno shranjujemo in ga konec leta posredujemo nižjim letnikom. Profesorji priskrbijo gradivo v obliki PowerPointov, člankov in pdf knjig. Literaturo si lahko izposojamo v založeni knjižnici. Velik obseg prakse študenti pohvalijo, saj je tudi potrebna za naš bodoči poklic. Poteka v različnih učnih bazah, ki so idealna okolja za pridobivanje praktičnega znanja (UKC, Klinika Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Porodnišnic Kranj, zdravstveni domovi, domovi za starejše). Za redni študij je potrebna 50 % prisotnost na predavanji in 100 % prisotnost na seminarjih in kliničnih vajah, prisotnost se vedno tudi preverja. Med tednom nimam veliko časa, prost dan si vzamem za vikend, sem namreč koordinatorka tutorjev in tudi sama tutorka nižjim letnikom, članica Študentskega sveta in Senata.«

Tomo Hodžić Černe, program: VS Zdravstvena nega
»Sprejemni izpiti sicer niso potrebni, imamo pa Propedevtični program, ki ga morajo opraviti vsi, ki niso obiskovali srednje zdravstvene šole. Program opraviš pred začetkom študijske poti, da se naučiš osnov in strnjeno znanje. Obseg dnevnega dela je odvisen od predmetov posameznega obdobja in praktičnega usposabljanja. So izpiti, ki so izredno zahtevni in so potrebne obsežnejše priprave. Sam se vedno učim pred izpitom, nikoli sproti, saj je zame takšen način bolj učinkovit. V 1. letniku bi med težjimi predmeti izpostavil Anatomijo, Patologijo, Fiziologijo, Biokemijo in Farmakologijo, ki so zahtevni zaradi obsežnosti in podrobnosti. Večino učnega gradiva dobimo od starejših letnikov in tutorjev. Če je pri kakšnem izpitu trebe uporabljati knjige, si jih izposodimo v šolski knjižnici. V skupinah na Facebooku si delimo zapiske in gradiva, skoraj vsi predavatelji pa na šolsko spletno stran objavijo PowerPoint predstavitve. Veseli me urgenca in nujna medicinska pomoč, kjer se nameravam tudi zaposlitvi, zato sta bila moja najljubša predmeta Travmatologija in Nujna medicinska pomoč. Pozitivnih stani je veliko, od znanj, ki jih pridobimo, do izkušenj na praksi, ki jih ni mogoče doživeti drugje. Fakulteto bi opisal kot »zahtevno, a vredno truda«. Veliko časa vzame v obdobju prakse in izpitov, vendar menim, da je povsod tako. Žurov ni veliko, saj Jesenice niso tako blizu drugih študijskih mest. Ob študiju lahko delamo, vendar bolj čez vikend, saj imamo med tednom obvezne vaje, prakso (vedno dopoldne) in popoldanska predavanja.«

TUKAJ preberite več mnenj študentov fakultete. 

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): FIZIOTERAPIJA 

Vpiše se lahko, kdor je opravil:

• a) splošno maturo, 
• b) poklicno maturo v srednješolskih programih zdravstvenih ali drugih smeri (pogoj je, da je v programu eden od predmetov biologija / kemija / fizika), 
• c) pred 1. 6. 1995 zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu (pogoj je, da je v programu eden od predmetov biologija / kemija / fizika). 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, kandidate izbirajo po na slednjem ključu:

• kandidati iz točke a) izbrani glede na:  uspeh pri splošni maturi: 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 20 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval: 20 % točk; 
• kandidati iz točke b) izbrani glede na: uspeh pri poklicni maturi: 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predmet predaval: 40 % točk; 
• kandidati iz točke c) izbrani glede na: uspeh pri zaključnem izpitu: 30 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk, uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) pri zaključnem izpitu (če kandidat pri zaključnem izpitu ni opravljal nobenega od navedenih predmetov, se upošteva uspeh pri enem od predmetov (biologija, kemija ali fizika) v zadnjem letniku, ko se je predaval): 40 % točk. 

Obveznosti izbranih kandidatov za Zdravstveno nego in Fizioterapijo

Redni in izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana fizioterapevtka (VS) – dipl. fiziot. (VS) oz. diplomirani fizioterapevt (VS) – dipl. fiziot. (VS)
Zaposlitev: Bolnišnice, zdravstveni domovi (dispanzerji, posvetovalnice, splošne in specialistične ambulante, nujna medicinska pomoč, patronažna dejavnost), zasebna zdravstvena praksa, zavodi za zdravstveno varstvo, zdravilišča, domovi za starejše občane, zavodi za rehabilitacijo invalidov, šole in vrtci, dietne kuhinje, humanitarne organizacije, lokalne skupnosti.

Uršula Mulej, program: VS Fizioterapija, 3. letnik
»Navajena sem sprotnega dela že iz gimnazije, zato dnevno porabim približno tri ure za učenje, med izpitnim obdobjem tudi do osem. V 1. letniku je veliko seminarskih nalog, ki so pogoj za pristop k izpitom, kasneje je teh obveznosti manj. Za najobsežnejše izpite sem se učila tudi po tri tedne, saj sem perfekcionistka in želim razumeti vsako podrobnost. Študentsko tutorstvo je odlično organizirano, vsak letnik ima svojega tutorja. Praksa v 1. letniku traja en teden, v 2. pa pridobimo veliko praktičnega znanja in samozavesti pri izvajanju fizioterapevtskih postopkov. Prisotnost na predavanjih mora biti 50 %, na kabinetnih vajah in seminarjih 100 %. Predavanja je dobro obiskovati, saj profesorji radi pomagajo in dodatno razložijo snov. Ves čas se vključujem v prostovoljne zdravstvene dogodke. Najbolj cenim odnos med študenti in profesorji, ki so vedno dostopni in pripravljeni pomagati. Po diplomi načrtujem magistrski študij fizioterapije in dodatna izobraževanja iz nevrofizioterapije, iz tega področja sta tudi moja najljubša predmeta. Želim se zaposliti na URI Soča ali na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, dolgoročno me mika doktorat, saj bi rada svoje znanje predajala naprej. Ob dobri organizaciji imam dovolj prostega časa, ob študiju pa lahko opravljam študentsko delo. Zaključila sem več tečajev masaž in terapij ter sem aktivna na dogodkih, ki jih organizira fakulteta.«

Maruša Šporn, program: VS Fizioterapija
»Za študij fizioterapije sem se odločila, ker me zanima optimizacija gibanja, šport, medicina in rehabilitacija. Všeč mi je manjše število študentov v letniku, saj se nam profesorji na vajah res lahko popolnoma posvetijo, kar nam omogoča razvoj veščin in osebnostno rast. Med študijem sem opravljala delo smučarske trenerke in delala v turizmu, trenutno sem na Japonskem, ker poučujem različne stranke iz celega sveta. 1. letnik je zahteven, potrudite se, vložite trud in ne obupajte. Najzanimivejši predmeti so mi bili Manualna terapija in Ortopedija v 2. letniku ter Rehabilitacija v osnovnem zdravstvu in Nevrologija v 3. letniku. Večino gradiva predavatelji objavijo na spletni portal ŠIS. Pri nekaterih dobimo dostop do PDF dokumentov, kot so anatomski atlasi, knjige in članki. Preko tutorstva si pomagamo z deljenjem zapiskov, izpitov in drugega gradiva. Za učenje uporabljam lastne zapiske, ki temeljijo na literaturi in predavanjih. Čeprav je njihova izdelava zamudna, je ključna za razumevanje snovi. Z oblikovanjem zapiskov že med predavanji ponovim snov in jo prilagodim svojemu razumevanju. Teden pred izpitom začnem z intenzivnimi pripravami, pri čemer uporabljam metodo ‘active recall’.«

Ema Prusnik, program: VS: Fizioterapija
»Fakulteta je manjša in z zelo osebnim pristopom, v letniku nas je od 20 do 30. Študenti se med seboj zelo dobro poznamo in si z veseljem pomagamo. Teorija in praksa se na naši fakulteti res povezujeta. Profesorji so nam vedno dali neke temelje, in nas naučili vse potrebno, da smo prakso obvladali. Vsako leto nam je bil dodeljen tutor, s katerim smo imeli vsaj 4 sestanke v enem študijskem letu. Predstavil nam je zimski in letni semester ter opozoril na predmete, ki so težji, pri katerih je res treba poslušat in katere lahko vzamemo malo lažje. Meni je bil najtežji 1. letnik, saj gre za nekakšen preskok iz srednje šole. Za večino je najtežji trojček predmetov Anatomija, Fiziologija in Patologija. Ter tudi naša biblija Funkcionalna anatomija in fiziologija gibalnega sistema. Res, da je študij naporen, saj se vedno dogaja nekaj novega in si podvržen drugemu tempu. A če te nekaj tako veseli, če si vsak dan vpet v delček tega, ni dvoma, da ti bo uspelo. Lahko poudarim še to, da ima naša fakulteta največ ur kliničnega usposabljanja in to se s časom tudi vidi v samozavesti študentov.«

Ana Žerovnik, program: VS Fizioterapija
»Sprotno delo največkrat zajema pisanje seminarjev, torej predelava teme, ki jo določi profesor ali si jo izbereš sam, ki jih je treba na koncu tudi predstaviti. Če se dovolj potrudiš, ti profesor lahko pošlje seminarske naloge na različne konference. Učim se večinoma nekaj dni pred izpitom, odvisno kako zahteven se mi zdi predmet. Najtežja se mi je zdela Patologija, zaradi obsežnosti snovi. Poleg tega je za fizioterapijo značilna Funkcionalna anatomija in fiziologija, kjer se učimo o mišicah. Ponovno zelo obsežen predmet, vendar osnova za delovanje fizioterapevta. Fakulteta spodbuja tutorstvo, kar tudi najbolj pripomore brucem. Tutorji delijo največ gradiva in vse je zbrano na enem mestu. Določeno literaturo se dobi v knjižnici na faksu. Veliko gradiva se dobi tudi v pdf obliki na internetu. Nekateri profesorji so oblikovali »delovne zvezke«, ki so povzetek snovi in so zelo koristni pri učenju. Prakse je res veliko, kar je odlično, ker se iz tega največ naučiš. Najzanimivejši predmet mi je Nevrofizioterapija in nevrologija, ker so mi bili možgani, hrbtenjača in živci ter njihovo delovanje že od nekdaj zanimivi. Preverjanje prisotnosti je odvisno od profesorja, vendar jih večino pravi, da na predavanja hodimo zaradi sebe in ne njih. Vaje so 100 % obvezne. Naša največja prednost je, da je faks majhen. Profesorji nas poimensko poznajo, zato trema na kolokvijih in izpitih mogoče ni tako velika. Za vpis sem se odločila, ker sem si vedno želela delati z ljudmi, program Fizioterap

Lovro Krumpestar, program: VS Fizioterapija
»Večino dni imamo predavanja od jutra do večera, veliko časa za sprotno učenje ni. Učim se izključno pred izpiti v izpitnem obdobju. Veliko je sprotnega dela (seminarske naloge, predstavitve, priprave na vaje, poročila). 1. letnik se mi je zdel glede sprotnega dela najobsežnejši, saj smo imeli veliko seminarskih nalog in predstavitev, ki ti vzamejo precej časa a se s tem že pripravljaš na pisanje diplomske naloge. Verjetno se bodo tudi sošolci strinjali, da so izpiti, ki so nam povzročali največ težav Funkcionalna anatomija, Biofizika in trojček: Anatomija, Fiziologija ter Patologija. V višjih letnikih so tudi težji izpiti, a smo bili študenti že navajeni sistema dela. Veliko tiskane literature za smer fizioterapije sploh ne obstaja. Učim se iz prosojnic, ki nam jih posredujejo predavatelji. Stare teste dobimo od kolegov. Razmerje med teorijo in prakso je ustrezno, že od 1. letnika imamo obvezno in izbirno klinično usposabljanje, kjer teorijo preneseš v prakso. Najbolj zanimiv predmet mi je Manualna terapija, ker me ta smer fizioterapije izjemno zanima in po končanem študiju in pripravništvu nameravam nadaljevati izobraževati področju manualne terapije. Za vse, ki razmišljate o tem študiju, razmislite ali ste pripravljeni obravnavati paciente z najrazličnejšimi težavami, saj je fizioterapija mnogo več kot le obravnava profesionalnih športnikov, kot nas je večina mislila pred vpisom na faks. Fizioterapija je poklic, ki osrečuje oba-pacienta in terapevta.«

Hana Mohorič, program: VS Fizioterapija
»Za vpis na študijski program Fizioterapija ni treba opraviti propedevtičnega programa, ne glede nato iz katere smeri prihajate. Nekatere predmete lahko opravimo z izpitom, pri drugih je treba opraviti tudi praktični kolokvij ali seminarsko nalogo. Nekateri dnevi so natrpani s študijskimi obveznostmi, drugi bolj sproščeni in dnevi, ko imamo prosto. Urnik je raznolik in to mi je najbolj »nora stvar« študija. Najtežji predmeti so vsekakor v 1. letniku, saj gre za splošne predmete, ki so podlaga za nadaljnji študij. Največ težav povzroča slavni trojček (Anatomija, Fiziologija in Patologija). Zahtevne jih naredi predvsem obsežnost snovi. Poleg tega so predavatelji zelo natančni in zahtevajo poznavanje podrobnosti. Knjižnega sejma na naši fakulteti ni, smo pa toliko bolj aktivni na družbenih omrežjih. V 1. letniku je klinične prakse zelo malo. Ravno toliko, da stopiš v klinično okolje in se pobližje srečaš z delčkom poklica fizioterapevta. V 2. in 3. letniku je klinične prakse bistveno več. Moj študij je zelo zanimiv, pravijo mu študij prihodnosti in začela sem verjeti, da je temu tako. Velika prednost je, da smo majhna fakulteta. Smo zelo povezani. Tukaj se nam zelo prilagodijo. Študentje fizioterapija imamo tudi nove prostore. Poleg študija je mogoče delati, je pa študentsko delo bolj vezano na vikende. Teden to redko dopušča, sploh v obdobju klinične prakse in izpitov, a si lahko tudi med tednom vzameš kakšen dan za delo. Fakulteta se redno vključuje v številne projekte in prireja izobraževalne dogodke ter se lahko udeležujemo obštudijskih dejavnosti.«

TUKAJ preberite več mnenj študentov fakultete. 

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): DELOVNA TERAPIJA  

Vpiše se lahko, kdor je opravil:

• splošno ali poklicno maturo ali pred 1. 6. 1995 zaključni izpit v štiriletnem srednješolskem programu.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, kandidate izbirajo po na slednjem ključu:

• kandidati iz točke a) izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;
• kandidati iz točke b) izbrani glede na splošni uspeh pri poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk, uspeh pri slovenskem in tujem jeziku v 3. in 4. letniku srednje šole 30 %  točk.

Redni in izredni študij: da
Strokovni naslov diplomantov: diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Zaposlitev: Zdravstveni domovi, bolnišnice, rehabilitacijski centri, inštituti, naravna zdravilišča, medgeneracijski centri, domovi starejših občanov, posebni zavodi za odrasle, socialno varstveni zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov s težjo, težko ali najtežjo motnjo v razvoju, zasebna delovnoterapevtska praksa, javna okolja za promocijo zdravja, neprofitne organizacije, ki pokrivajo zdravje družbe, preventivne programe, izobraževalni in raziskovalni centri, hospici, domovi posameznikov, lokalna skupnost, področje gospodarstva, področje šolstva.

Obveznosti izbranih kandidatov za Zdravstveno nego in Fizioterapijo

(Za Delovne terapevte veljajo pogoji izkazovanja znanja slovenskega jezika.)

Izbrani kandidati, ki nimajo opravljenega zaključnega izpita ali poklicne mature v programu tehnik zdravstvene nege, opravijo pred začetkom rednih predavanj 80 ur Uvoda v zdravstveno nego. Ob vpisu predložiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika (obrazec DZS 8,204). Predhodne preventivne zdravstvene preglede opravljajo dispanzerji za medicino dela, prometa in športa v Republiki Sloveniji. 

Najkasneje do konca oktobra predložiti potrdilo o urejenem cepilnem statusu v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Vsi izbrani kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.   

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so: 

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo; 
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom; 
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik; 
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom; 
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku. 

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika. 

Število točk potrebnih za vpis