Biotehniška fakulteta

Naslov: Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana, Slovenija

Funkcija: referat za dodiplomski študij

Mail: referat@bf.uni-lj.si

Telefon: 01/320 30 40 (42)

Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si

Število dodiplomskih programov: 13

Število podiplomskih programov: 15

HTML / JS Code

Vpisni pogoji in mnenja študentov
Družbena omrežja & spletna stran
Število točk potrebnih za vpis

Osrednje poslanstvo Biotehniške fakultete je univerzitetno, visokošolsko strokovno in podiplomsko izobraževanje ter znanstvenoraziskovalno, strokovno in svetovalno delo na področju:

  • ved o živi naravi (biologija, mikrobiologija),
  • kmetijstva, gozdarstva in ribištva (gozdarstvo, zootehnika, agronomija)
  • in z njimi povezanih proizvodnih tehnologij (lesarstvo, živilstvo, biotehnologija).

Vse študijske in znanstvene discipline na Biotehniški fakulteti so študije o naravnih virih (zemlja, prostor, rastlinstvo, živalstvo, voda). Usmeritev fakultete v proučevanje naravnih virov in v trajnostno gospodarjenje z njimi postavlja fakulteto med tiste družbene institucije, ki jih mora imeti vsak narod, ki želi oblikovati in ohraniti svojo identiteto.


Študij lesarstva usposablja strokovnjake za trajnostno rabo lesa, od razumevanja njegovega nastanka in lastnosti, do sodobnih načinov predelave in uporabe. Študenti pridobijo znanja o lesu in lesnih kompozitih, naprednih tehnologijah obdelave, konstruiranju, ekonomiki, oblikovanju ter gospodarjenju z lesom in lesnimi proizvodi, v povezavi z digitalizacijo in sodobnimi proizvodnimi sistemi. Študij temelji na povezovanju teorije in prakse ter poteka v sodobno opremljenih laboratorijih. Diplomanti lesarstva pridobijo širok spekter znanja in so usposobljeni za delo v lesnopredelovalni industriji, gradbeništvu, projektiranju in oblikovanju, kemijski industriji, raziskovalnih in izobraževalnih inštitucijah ter pri raziskavah lesa na področju kulturne dediščine, razvoja novih materialov in tehnologij.

Študij agronomije usposablja strokovnjake za trajnostno rastlinsko pridelavo ter upravljanje kmetijskega prostora, pri čemer povezuje naravoslovna, tehniška, ekonomska in družboslovna znanja. Študenti spoznavajo sodobne tehnologije pridelave zdrave in varne hrane v poljedelstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pridelavi okrasnih in zdravilnih rastlin ter se usposabljajo tudi za gospodarjenje v kmetijstvu, razvoj podeželja in varstvo okolja. Študij vključuje laboratorijsko, terensko in praktično delo v sodobno opremljenih učilnicah, laboratorijih ter na poskusnih poljih in razvojno-raziskovalnih enotah Biotehniške fakultete. Diplomanti agronomije se zaposlujejo v kmetijski pridelavi, svetovalnih in storitvenih dejavnostih, javni upravi, inšpekcijskih službah ter na področjih razvoja podeželja in varstva okolja, študij pa predstavlja tudi trdno osnovo za nadaljevanje izobraževanja na magistrski in doktorski ravni.

  • ZOOTEHNIKA – Trajnostna reja živali kot temelj slovenskega kmetijstva.

Študij zootehnike je usmerjen v celostno razumevanje živali, njihovih potreb, dobrega počutja ter trajnostnih načinov reje. Temelji na sodobnih znanstvenih dognanjih in interdisciplinarnem pristopu, ki povezuje biologijo, prehrano, genetiko, agronomijo, veterino, ekonomijo ter varstvo okolja. Študenti pridobijo znanja s področja znanosti o živalih, reje domačih, družnih in prostoživečih živali, pa tudi s področja kmetijstva, ekonomike ter krožnega in trajnostnega upravljanja naravnih virov.  Poseben poudarek je namenjen zagotavljanju kakovostne, varne in zdrave hrane živalskega izvora, ob hkratnem ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjšanju vplivov živinoreje na okolje. Študij poteka v sodobnem učnem in raziskovalnem okolju ter povezuje teoretična znanja s praktičnim delom in stikom z živalmi. Študenti pridobijo tudi kompetence s področij digitalizacije v živinoreji, precizne reje, inovativnih tehnologij ter prenosa znanja v prakso. S svojim znanjem pomembno prispevajo k prehranski varnosti, odgovornemu ravnanju z živalmi ter trajnostnemu razvoju podeželja.

Vir: spletna stran BF 

Uporabne povezave


Dodiplomski programi:

  • Biotehnologija UN (3 leta)
  • Oddelek za krajinsko arhitekturo – Krajinska arhitektura UN (3 leta)
  • Oddelek za agronomijo – Kmetijstvo – agronomija UN (3 leta)
  • Oddelek za agronomijo – Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS (3 leta)
  • Oddelek za biologijo – Biologija UN (3 leta)
  • Oddelek za mikrobiologijo – Mikrobiologija UN (3 leta)
  • Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri UN (3 leta)
  • Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire – Gozdarstvo VS (3 leta)
  • Oddelek za lesarstvo – Lesarstvo UN (3 leta)
  • Oddelek za lesarstvo – Lesarsko inženirstvo VS (3 leta)
  • Oddelek za zootehniko – Kmetijstvo – zootehnika UN (3 leta)
  • Oddelek za zootehniko – Kmetijstvo – živinoreja VS (3 leta)
  • Oddelek za živilstvo – Živilstvo in prehrana UN (3 leta)

Podiplomski študij:

  • Ekologija in biodiverziteta
  • Molekulska in funkcionalna biologija
  • Biološko izobraževanje
  • Biotehnologija
  • Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov
  • Agronomija
  • Hortikultura
  • Znanost o živalih
  • Krajinska arhitektura
  • Lesarstvo
  • Mikrobiologija
  • Prehrana
  • Živilstvo
  • Bioekonomika (interdisciplinarni)
  • Bioinformatika (interdisciplinarni)
  • Uporabna statistika (interdisciplinarni)

Vpisni podatki in mnenja študentov

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – BIOTEHNOLOGIJA

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOTEHNOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo  v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta biotehnologija ali biologija, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi. Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa: 20 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % splošen uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri predmetu splošne mature.
Izredni študij: ne
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani biotehnolog (UN)
Zaposlitev: znanstveno raziskovalne in izobraževalne ustanove, vladne službe za delo v razvojnih programih kmetijstva in živinoreje, kemijski in živilski industriji, farmacevtski industriji, tehnologijah ohranjanja in sanacije okolja, medicinskih programih, v proizvodnji izdelkov za splošno rabo in v podjetjih, kjer so v rabi sodobni biotehnološki postopki.

Matic Hrabar, program: UN Biotehnologija
»Fakulteto bi opisal kot izjemno široko ustanovo, ki prek študijskih in obštudijskih dejavnosti odpre številna vrata. Aktivna so društva, ki v sodelovanju s Študentskim svetom in Študentsko organizacijo skrbijo za potrebno popestritev in dopolnitev rednega dela študija. Študij Biotehnologije je razpet med različnimi deli fakultete, imamo se priložnost učiti od najboljših strokovnjakov na področju mikrobiologije, agronomije, zootehnike, živilstva. Vpisal sem se, saj sem v programu prepoznal spoznal največ priložnosti za praktično uporabo znanja in zaposlitev, ter možnost, da se kasneje usmerim v svoje področje. Trenutno se nagibam v molekularno-medicinsko smer. Poleg teoretičnih osnov skoraj vsak predmet ponuja veliko laboratorijske prakse, čemur je namenjeno več ur na teden. Prisotnost na laboratorijskih vajah je obvezna, kar nekaterim študentom ne ustreza, vendar je ključna za nabiranje prakse. Prisotnost na predavanjih ni obvezna, vendar je v 1. letniku v veliko pomoč pri razumevanju snovi. Večina literature je v digitalni obliki, vsako leto poteka sejem rabljene literature. Predmeti pogosto vsebujejo seminarske naloge in predstavitve. Na določene laboratorijske vaje se je treba pripraviti doma, kar v povprečju obsega kakšno uro. Ob vseh študijskih obveznostih ostane dovolj prostega časa za klasično študentsko življenje. V različnih skupinah po fakulteti se za najbolj zagnane vedno najdejo raziskovalni projekti, pomoč pri raziskavah v laboratorijih in diplomske naloge, s katerimi še dodatno nadgradimo svoj CV.«

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): MIKROBIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % splošen uspeh pri splošni maturi, 30 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, biotehnologija, kemija ali fizika) na maturi; Sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo v srednješolskem programu farmacevtski tehnik, kemijski tehnik, kozmetični tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, veterinarski tehnik, zdravstvena nega, zobotehnik, živilsko prehranski tehnik in izpitom iz enega od predmetov splošne mature: biologija, biotehnologija ali kemija; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpitom iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Merila za izbiro v primeru omejitve vpisa: 20 % splošni uspeh pri poklicni maturi, 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri predmetu splošne mature.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani mikrobiolog (UN) ali diplomirana mikrobiologinja (UN); dipl. mikrobiol. (UN)

Zaposlitev: v medicini, agro-živilstvu, farmacevtski in biotehniški industriji, organizacijah za zaščito okolja, molekularni biologiji, genetskem inženiringu, izobraževanju in drugih vladnih službah ter v raziskovalni sferi.

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandi­date s poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir agronomije (UN) ali diplomirana inženirka agronomije (UN); dipl. inž. agr. (UN)

Zaposlitev: kmetijsko rastlinska pridelava (vodja dela proizvodnje, organizator, kontrolor), na področju trga in storitvenih dejavnosti (trg s svežim sadjem in zelenjavo, okrasnimi rastlinami in ostalimi kmetijskimi rastlinami in proizvodnimi materiali), v javnem sektorju (kmetijska zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, upra­va) ali kot samostojni pridelovalci ali svetovalci.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir agronomije in hortikulture (VS) ali diplomirana inženirka agronomije in hortikulture (VS); dipl. inž. agr. in hort. (VS)

Zaposlitev: strokovna mesta pri pridelavi poljščin, travinja, v drevesnicah, pri pridelavi zelenjave, sadja, grozdja, vina, zdravilnih zelišč in okrasnih rastlin, službe v botaničnih vrtovih, krajinskih parkih in gospodarskih organi­zacijah ali kot samostojni podjetniki.

Karisa Hribar

Karisa Hribar, program: VS Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, 3. letnik
»Vpis priporočam vsem, ki jih zanimajo kmetijstvo ali sorodna področja panoge, saj faks ponuja široko znanje. S programom sem zelo zadovoljna in bi ga brez dvoma ponovno izbrala. Poleg študija lahko delam, npr. opravljam študentsko delo kar na fakulteti. Hkrati hodim na tečaj sommelierstva, na faksu sem vključena v študentski svet, študentsko organizacijo ter raznorazne komisije tako na ravni fakultete kot univerze. Doma tudi pomagam na kmetiji. Po diplomi nameravam nadaljevati na magisterij, nato pa doma razvijati našo smer. Ob dobri organizaciji mi ostane dovolj prostega časa za žure naše ali drugih fakultet. Učim se sproti, pred izpiti pa običajno zadostuje nekaj dni do en teden učenja. Največ težav študentom 1. letnika delajo Matematika, Kemija z biokemijo ter Poljedelstvo, slednji zaradi obsežnosti. Stare zapiske, knjige ter druga predlagana gradiva dobimo pri starejših študentih, prav tako kakšen izpit. Knjige lahko kupimo, vendar niso nikoli dražje od 10 €. Priporočljivo je obiskovati vsa predavanja, saj so zelo uporabna pri vajah, kjer je zahtevana 80 % udeležba, in terenskem delu. Program je izrazito praktičen, z veliko terenskimi vajami ter prakso v 2. in 3. letniku. Najzanimivejši predmeti so iz stroke to so Vinogradništvo, Sadjarstvo, Vrtnarstvo. Zanimive jih naredijo prav njihove vaje, ki večino časa potekajo zunaj, v rastlinjaku ali sadovnjaku.«

Nina Kresnik, program: UN Kmetijstvo – agronomija
»Študijsko leto je razdeljeno na 4 bloke, vsak traja približno 2 meseca in mu sledi 1 teden za sprotno opravljanje izpitov in kolokvijev. Po končanem ocenjevanju z nekaterimi predmeti zaključimo in dobimo nove. Pozitivna stvar so sošolci, odnosi s profesorji, praktične vaje ter bližina menze in študentskega naselja v Rožni dolini. Agronomija je bila moja druga izbira, ampak sem zelo zadovoljna. Doma imamo kmetijo, zato je bila odločitev veliko lažja. Poleg nekaterih kmetijskih predmetov imamo ogromno interdisciplinarnih tem, ki jih obravnavamo (biotehnologija, kemija, informatika, statistika, žlahtnenje rastlin, ekologija, varstvo okolja). Med zahtevnejše predmete spadajo Mikrobiologija, Fitomedicina, Travništvo, Fiziologija rastlin in Statistika. Rabljene knjige, skripte in teste se lahko dobi od starejših študentov (tutorjev). Večina izpitov in zapiskov je v ‘google drive-u’ za posamezen letnik. Snov, ki jo je potrebno znati, je zajeta v gradivu, ki ga posredujejo profesorji. Najbolj zanimiv predmet je skupek predmetov iz hortikulture (Vinogradništvo, Vrtnarstvo, Sadjarstvo) zaradi profesorjev, snov je praktična in ni učenja na pamet. Žuri na faksu so predvsem pikniki, je pa veliko bolj aktivno študentsko življenje 15 minut stran v študentskih naseljih. Lahko se žura in hodi na faks, samo ravnotežje je treba najti.«

Ema Bizjak, program: VS Kmetijstvo – Agronomija in hortikultura
»Biotehniška fakulteta je prava zakladnica znanja za vse navdušence nad rastlinami in naravo. Študij hortikulture me je približal sodobnim pristopom gojenja rastlin, ki upoštevajo okoljske omejitve in potrebe prihodnjih generacij. Med pozitivnimi stranmi programa izpostavljam možnost sodelovanja pri različnih projektih in prijetno vzdušje med študenti. Na programu je veliko ur namenjenih laboratorijskim vajam in praktičnemu usposabljanju. Pri skoraj vsakem predmetu so vaje, pri katerih se večina dela opravlja v laboratorijih, rastlinjakih ali na polju. Predavanja niso obvezna, so pa pri večini predmetov zelo koristna za pridobivanje dodatnih točk pri izpitu. Dnevno študijsko delo je namenjeno sprotnim nalogam in pisnim izdelkom. Na voljo imamo sprotno opravljanje delnih kolokvijev in izpitov. Zraven študija lahko tudi delam, žuram in se dodatno izobražujem. Če si dobro razporediš izpite, se potrudiš vse obveznosti opraviti sproti, je prostega časa veliko. V 1. letniku sem se sicer raje osredotočila le na študij, saj velja za najtežji letnik, kasneje pa brez težav.«

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KRAJINSKA ARHITEKTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 75 % preizkus posebne nadarjenosti, 15 % splošna matura oz. po­klicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi; in 10 % uspeh v 3. in 4. letniku. Preizkus posebne nadarjenosti velja 1 leto.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir krajinske arhitekture (UN) ali diplomirana inženirka krajinske arhitekture (UN); dipl. inž. kraj. arh. (UN)

Zaposlitev: podjetja za izdelovanje načrtov krajinskih ureditev, prostorskih planov, presojanja vplivov na oko­lje, ministrstva, agencije, občine oz. njihovi oddelki za področje gradnje, urejanje prostora, varstvo okolja, ra­zvoj podeželja.

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA BIOLOGIJO

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BIOLOGIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 50 % matura, 20 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % uspeh pri enem od naravoslovnih predmetov (biologija, kemija, fizika, biotehnologija) pri splošni maturi. Sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz maturitetnega predmeta biologija; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpitom iz enega od naravoslovnih predmetov splošne mature (kemija, fizika, biotehnologija): 30 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri predmetu splošne mature.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani biolog (UN) ali diplomirana biologinja (UN); dipl. biol. (UN)

Zaposlitev: raziskovalni laboratoriji, upravne ustanove (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občin­ske uprave), nacionalni in krajinski parki, botanični in zoološki vrtovi, v muzejih ter v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah.

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVI GOZDNI VIRI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandida­te s poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja ekonomski tehnik, farmacevtski tehnik, gastronomija in turizem, geodetski tehnik, gozdarski tehnik, hortikulturni tehnik, kemijski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, naravovarstveni tehnik, okoljevarstveni tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine, veterinarski tehnik, zdravstvena nega, živilsko prehranski tehnik, in izpitom iz splošne mature iz predmeta: matematika, fizika, biologija ali kemija; če je kandidat ta predmet že opravil na poklicni maturi, pa izpitom iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri maturitetnem predmetu.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir gozdarstva (UN) ali diplomirana inženirka gozdarstva (UN); dipl. inž. gozd. (UN)

Zaposlitev: javne gozdarske službe, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarske družbe, šolstvo, področje samostojnega podjetništva (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikultura, okrasno drevesničarstvo, ekoturizem, zasebni uradi za gozdarsko svetovanje, biološko in­ženirstvo, okoljsko načrtovanje, upravljanje z visokogorskim svetom, saniranje ekoloških žarišč).

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOZDARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir gozdarstva (VS) ali diplomirana inženirka gozdarstva (VS); dipl. inž. goz. (VS)

Zaposlitev: javna gozdarska služba, organizacije za gospodarjenje z divjadjo ali varstvo narave, gospodarskih združbah, samostojno podjetništvo (primarna predelava lesa, gozdne gradnje, trgovanje z lesom, arborikulture in okrasno drevesničarstvo, oskrba z energijo iz obnovljivih virov).

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA LESARSTVO

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandida­te s poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % uspeh pri izbranem maturitetnem predmetu.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir lesarstva (UN) ali diplomirana inženirka lesarstva (UN); dipl. inž. les. (UN)

Zaposlitev: v podjetjih za predelavo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, samostojno podjetništvo, na področju gradbeništva, arhitekture in oblikovanja, trgovina z lesom in lesnimi proizvodi, v javnem sektorju (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije, muzeji, zavodi za spomeniško varstvo), v znanstveno raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LESARSKO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir lesarstva (VS) ali diplomirana inženirka lesarstva (VS); dipl. inž. les. (VS)

Zaposlitev: zaposlitev v javnih in lastnih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ki vključuje predela­vo in obdelavo lesa ter lesnih kompozitov, trgovina z lesom, storitvene dejavnosti, javni sektor (zbornica, kontrolne in certifikacijske organizacije) ter izobraževanje.

Peter Milanović

Peter Milanovič, program: UN Lesarstvo, 1. letnik
»Študiju vsak dan namenim približno dve uri, pred kolokviji pa štiri do šest ur dnevno dva do tri dni prej. Če snov dobro razumem, se učim le pred izpitom. Zahtevnost predmetov je odvisna od podlage iz srednje šole. Za večino veljata Matematika in Fizika kot zahtevnejša predmeta, a sta nujnost po sprotnem opravljanju vaj in razumevanju za uspešno opravljene kolokvije tista faktorja, ki pri drugih predmetih nista tako očitna. Večino knjig, razen za Matematiko, je na voljo v spletni učilnici, skupaj s profesorjevimi skriptami, prezentacijami in včasih zapiski. Dodatna literatura je na voljo v knjižnici oddelka. Redki stari kolokviji so vedno dostopni, vprašajte višje letnike po izkušnjah. Prisotnost se preverja povsod, vendar je obvezna le na vajah, ki so marsikdaj zanimivejše, saj so praktično naravnane. Poklicne prakse na našem oddelku ni, a je na nekaterih drugih, npr. na Oddelku za živilstvo. Fakulteta je naravoslovna in ima poudarek na bioznanostih, vsekakor študij prihodnosti. Na oddelku me je predvsem presenetila dobra družba, atmosfera in toplina posameznikov. Za vpis sem se odločil, saj izdelujem lesena glasbila. Profesorji imajo dober pristop do stroke in vpis priporočam vsem naravoslovcem. Fakulteta organizira tudi dejavnosti, npr. tečaj varnosti pri delu.«

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ZOOTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandida­te s poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir kmetijstva – zootehnike (UN) ali diplomirana inženirka kmetijstva – zootehnike (UN); dipl. inž. kmet. zoot. (UN)

Zaposlitev: pridobljeno znanje in veščine diplomantom omogočajo zaposlitev na področju kmetijske pridela­ve, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitvenih dejavnostih, v javnem sektorju, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO – ŽIVINOREJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir kmetijstva – živinoreje (VS) ali diplomirana inženirka kmetijstva – živinoreje (VS); dipl. inž. kmet. živ. (VS)

Zaposlitev: zaposlitev na področju kmetijske pridelave, predvsem reje živali ter proizvodnje in predelave hrane živalskega izvora, v tržni in storitveni dejavnostih, na področju razvoja podeželja, zaščite živali ter varstva okolja.

Ana Petek

Ana Petek, program: UN Kmetijstvo – zootehnika, 2. letnik II. stopnje
»Zootehnika je interdisciplinaren študij in odlična izbira za vse, ki jih zanimajo živali, kmetijstvo, narava in praktično delo, ter za tiste, ki želijo široko uporabno znanje in dobre karierne možnosti. Časovnost zahtevnost je večja, ker se snov gradi postopoma in ob sprotnem delu je dobro obvladljiva. Največ časa vzamejo seminarske naloge, dnevno pa zadostuje ena do dve uri dela. V 1. letniku sta najtežja predmeta Matematika in Kemija z biokemijo, a sta ob rednem obiskovanju predavanj in vaj izvedljiva. Gradivo je dostopno prek knjižnice, e-učilnice in izročkov profesorjev, večina knjig je brezplačno na voljo v digitalni obliki. Študij vključuje veliko prakse, laboratorijskih vaj, terenskih obiskov in rokovanja z živalmi, razmerje med teorijo in prakso pa je približno 50 : 50. Med zanimivejšimi predmeti izstopa Gradnja in oprema živinorejskih obratov, ki združuje tehnologijo in prakso. Prosti čas je odvisen od organizacije, s sprotnim delom je izpitno obdobje precej lažje. Študentsko življenje je živahno, žuri so zabavni. Ob študiju je mogoče delati, saj so obveznosti večinoma dopoldne. Aktivno deluje Društvo študentov zootehnike, ki organizira študentske kavarne, tisk puloverjev in izpite za varno delo s traktorjem. Študenti se lahko vključimo v številna izobraževanja, delavnice in strokovne ekskurzije ter prek projektov spoznamo potencialne delodajalce.«

Zara Hema Mitrovič

Zara Hema Mitrovič, program: UN Zootehnika, 2. letnik
»Za študij običajno porabim dve do tri ure na dan, največ za urejanje zapiskov, pregledovanje vaj in poslušanje seminarjev. Vsebine so zanimive, zato učenje ni naporno, če te področje zanima. Med najtežjimi predmeti v 1. letniku izstopajo Fizika, Kemija in Matematika, kar velja za celotno fakulteto. Na naši smeri sta najzahtevnejša slednja, izziv predstavljata tudi Ekonomika in Mikrobiologija. Snov je obsežna, hkrati vsebuje specifične teme, vendar se z dovolj časa in sprotnim delom vse da osvojiti. Gradivo najlažje dobimo na vsakoletni stojnici z zapiski, ki jo organizira ŠOBF, kjer si višji in nižji letniki izmenjujemo zapiske in skripte. Veliko gradiva je tudi v spletni učilnici VIS BF, kjer najdemo stare teste, predstavitve in skripte. Knjig ne kupujem, saj si jih raje izposodim v knjižnici. 1. letnik je bolj teoretičen, kasneje je prakse bistveno več. Predavanja večinoma niso obvezna, a se jih splača obiskovati, saj profesorji pogosto poudarijo, kaj bo pomembno za kolokvije ali izpite. Pri težjih predmetih je prisotnost še posebej priporočljiva. Fakulteta ima zelo domač in sproščen občutek. Na oddelkih imamo prijetne kotičke za druženje in učenje. Ob študiju je mogoče brez težav delati ali se posvetiti hobijem. Udeležujem se številnih izobraževanj, sem članica Bovčke – naše študentske organizacije Biotehniške fakultete, ki organizira tudi žure, poleg tega delam prek študentskega servisa in redno treniram.«

Katja Jeraj, program: UN Kmetijstvo – Zootehnika
»Če ne upoštevam udeležbe na predavanjih, porabim dnevno za študij (pisne izdelke, sprotno utrjevanje snovi) približno 1–2 uri. Delo zajema reševanje nalog, kvizov, učenje za izpite ter pisanje poročil. Na posamezen izpit se začnem pripravljati približno 7 dni pred rokom. V prvem letniku so najtežji predmeti Matematika, Kemija in predmeti povezani z informatiko (npr. Biometrija). Za pripravo na izpit navadno uporabljamo skripte in predstavitve, ki jih pripravijo profesorji. Študenti višjih letnikov pa nam pošljejo tudi kakšen star izpit in svoje zapiske. Najbolj so mi všeč strokovni predmeti, povezani z živalmi. Prisotnost je obvezna le na vajah, a večina profesorjev beleži tudi prisotnost študentov na predavanjih, kar pridnim študentom lahko prinese tudi kakšen bonus (predvsem v 1. letniku). Faks bi opisala kot srednje zahteven. Prednost je predvsem širok obseg področji (ne le živali, ampak tudi politika, tehnika, agronomija). Za vpis na to fakulteto sem se odločila, ker najbolje pokriva področja, ki me zanimajo. Dijakom svetujem vpis, saj program ni zahteven, če vas to področje res zanima. Poleg študijskih obveznosti lahko tudi delam, po navadi popoldan ali med vikendi. Delo je tudi moj hobi, saj delam z živalmi, kar je povezano tudi s tem, kar študiram.«

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA – ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ŽIVILSTVO IN PREHRANA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri  predmetu splošne mature.

Izredni študij: ne

Strokovni naziv diplomantov: diplomirani inženir živilstva in prehrane (UN) ali diplomirana inženirka živilstva in prehrane (UN); dipl. inž. živ. in preh. (UN)

Zaposlitev: v obratih živilske industrije, v mikrobioloških, fizikalno-kemijskih in senzoričnih laboratorijih za kon­trolo kakovosti hrane, v dejavnostih izobraževanja potrošnikov, inšpekcijskih službah za kontrolo kakovosti in varnosti hrane, institucionalnih prehranskih obratih, zdraviliščih in centrih s posebnimi prehranskimi programi, distribucijski centri ter trgovine za prodajo hrane in prehranskih dodatkov za ohranjanje zdravja.

Zoja Karanjac Kroflič

Zoja Karanjac Kroflič, program: UN Živilstvo in prehrana
»Pozitivno mi je, da imamo zelo razgiban predmetnik, ki nam omogoča, da osvojimo osnove znanj iz različnih področij in res zanimive laboratorijske ter terenske vaje. Fakulteta sodeluje v univerzitetni ligi, zato lahko še naprej uživaš v igranju in treniranju svojega športa. Všeč mi je, da smo blizu narave, društvo Bovčka in študentski svet organizirata veliko zajtrkov in stojnic s prigrizki, na katerih srečaš kolege in kolegice drugih smeri. Prosti čas je odvisen od urnika, ki se spremeni na približno 2 meseca. Če si prisoten na predavanjih in vajah, dobro poslušaš, si kaj dopišeš, po predavanjih zapiske urediš, je to za sprotno delo dovolj. Po nekaterih laboratorijskih vajah je potrebno v spletno učilnico oddati poročilo, dan ali 2 po zaključeni vaji. Včasih si med vikendom bolj podrobno pogledam sprotno snov. Težje predmete se učim teden ali 10 dni prej, lažje 3 ali 4 dni. Pri vsakem predmetu so predavanja in vaje, vendar so predavanja časovno obsežnejša. Vaje so obvezne, potrebna so opravičila ter nadomeščanje vaj, če jih izpustite. Prisotnost za razumevanje snovi je dobra pri Kemiji, Matematičnih metodah, Biologiji, Biokemiji, Tehnološkem procestništvu, Živilski kemiji, Osnovah biotehnologije ter Tehnologijah predelave. Najboljše je obiskovati kar vsa ali vsaj večino predavanj, da se lažje pripraviš na izpite. Gradivo je objavljeno v spletni učilnici (predstavitve v pdf obliki), kar je navadno dovolj za opravljanje izpita. Za informacije glede starih zapiskov in skript predlagam, da spremljate Instagram profile: @bfoodie_zp, @bovcka in @studentski.svet.bful, vodijo jih prijazni študenti, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. Letos so prvič organizirali stojnico z zapiski, verjamem da bodo dogodek ponovili. Vedno se lahko obrnete na tutorje, ki so vam predstavljeni prvi dan ali ”za rokav pocukate” starejšega kolega.«


Število točk potrebnih za vpis

 2022202320242025
Biotehnologija87,2808383
Mikrobiologija81,573,7580,7577,5
Kmetijstvo – Agronomija in hortikultura VSbrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – Agronomijabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Biologija77,7577,574,575,75
Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viribrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Gozdarstvo VS63brez omejitve6056
Krajinska arhitektura55,3363,860,5862,13
Lesarstvobrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Lesarsko inženirstvo VSbrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – zootehnikabrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Kmetijstvo – živinoreja VSbrez omejitvebrez omejitvebrez omejitvebrez omejitve
Živilstvo in prehrana63brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 59brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 71brez omejitve, minimum za 2. in 3. željo je 53

PODOBNE ORGANIZACIJE

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

PREBERI VEČ