Seznam fakultet: Univerza v Mariboru

Preverite seznam fakultet v Mariboru, ki sodijo pod Univerzo v Mariboru, ki vam omogoča izbiro med kar 17 fakultetami. S klikom na spodnje povezave si oglejte mnenja študentov o njihovem študiju, študijskem programu, odnosih s profesorji, kje dobijo gradivo, koliko časa namenijo študiju in koliko časa jim ostane za obštudijske dejavnosti, študentsko delo in druga izobraževanja.

Seznam fakultete v Mariboru

Naravoslovni študij

Družboslovni študij

Simon Simčič, program: Energetika, 1. letnik II. stopnje
»Fakulteta študentom poleg širokega spektra znanja z različnih področij omogoča veliko individualnega dela z asistenti in profesorji ter nudi visokokakovostno opremo za raziskovanje in razvoj. Posebnost fakultete je poudarek na timskem delu s sošolci, asistenti in tehničnimi sodelavci pri raznolikih, pogosto tudi finančno nagrajenih projektih. Dijakom, ki jih zanima inženirstvo, toplo priporočam našo fakulteto. Med zahtevnejšimi predmeti izstopajo Električni stroji in Hidravlični energetski sistemi, sledijo jim Jedrska energija, Toplotni stroji in motorji, Matematika ter Računalništvo v prvem letniku. Razmerje med teorijo in prakso na začetku študija znaša približno 70 : 30, kasneje pa se uravnoteži na 50 : 50. Urnik in samostojno delo omogočata dovolj prostega časa, kar številnim študentom omogoča delo ob študiju. Učno gradivo za izpite je v celoti na voljo na predavanjih, dodatna literatura pa v fakultetni knjižnici ali prek gradiv, ki jih nudijo profesorji. Za stare teste in zapiske se je najbolje obrniti na študente višjih letnikov. V prvih dveh mesecih semestra običajno namenim študiju od pol ure do ene ure dnevno med tednom, v obdobju kolokvijev in izpitov pa ta čas naraste na 2 do 3 ure dnevno, pogosto tudi ob vikendih.«

Dejan Gavrić, program: UN Kemijsko inženirstvo, 2. letnik
»Menim, da bruce najbolj preseneti preskok iz srednješolskega režima v študentskega. Namreč predmeti postanejo bolj poglobljeni kot v srednji šoli, hkrati postane ritem obveznosti intenzivnejši. Sprotno delo posledično postane odraz dobrih navad, ki jih študenti prinesejo iz srednjih šol ali jih uspejo zgraditi tekom študija. Na fakulteti se podpira in nagrajuje sprotno delo, tj. npr. to, da je vse predmete v 1. letniku (razen Splošne kemije) možno opraviti s sprotnim preverjanjem oziroma kolokviji. Rekel bi, da na faksu ni najtežjega predmeta, če se študent ob pravem času začne zavedati svojih zmožnosti in kot posledico tega, količino dela, ki jo bo moral nameniti posameznemu predmetu. Večina profesorjev ima svoje učbenike in spletno literaturo, ki je študentom dostopna takoj ob vpisu. Obvezne so laboratorijske in računalniške vaje, kot tudi kakšni seminarji v dogovoru s profesorji. Faks bi opisal z besedno zvezo ”odskočna deska”, saj menim da predstavlja zelo dobro osnovo za nadaljnje delo in/ali izobraževanje.«

Katja Rupnik

»FERI sem izbrala zaradi zanimanja za tehnologijo, predvsem področje telekomunikacij, ki postaja vse pomembnejše. Bila sem članica Študentskega sveta FERI, ki organizira brucovanja, delavnice in dogodke za povezovanje študentov, medtem ko fakulteta nudi izobraževanja za nadgradnjo znanja. Dijakom svetujem vpis, saj bodo vedno dobili pomoč, kadar jo bodo potrebovali za boljše razumevanje snovi. Med študenti vlada močan občutek povezanosti. Profesorji nas obravnavajo kot posameznike in ne zgolj kot številke. Predavanja niso obvezna, vendar je na vajah potrebna 80 % prisotnost. Obiskovanje predavanj je zelo koristno pri predmetu Optika. Največ težav študentom povzročajo programerski predmeti ter predmeti, ki zahtevajo znanje fizike in matematike. V 1. letniku sta najzahtevnejša Programiranje in Matematika. V dnevih, ko se ne učim, dokončam vaje, ki jih nisem uspela narediti na fakulteti. Za izpite se večinoma pripravljam v tednu razpisanega roka. Digitalni viri so ključni za učenje. Ponekod so za pripravo na izpit dovolj že profesorjeve prosojnice in internet. Prostega časa je dovolj, tako da ostane čas za šport, hobije, druženje, zabave in za študentsko delo.«

Živa Litrop

»Za ta študij sem se odločila zaradi idealne kombinacije tehničnih in umetniških vsebin. Sprejemni izpiti so ključni in vključujejo dve risarski oz. pisni nalogi ter intervju. Priporočljivo je predhodno obiskati tečaj risanja, kjer pridobite osnovne spretnosti, kot sta perspektiva in aksonometrija. Študiju namenjam veliko časa vsak dan, saj želim temeljito delati na projektih, katere razvijamo med vajami. Prizadevam si, da vzpostavljam ravnotežje med obveznostmi in prostim časom. Študij zahteva neprekinjeno angažiranost skozi celoten semester. Fakulteta organizira ekskurzije, ki omogočajo vpogled v arhitekturni svet, raznolike kulture in oblikovalske pristope. To je dragoceno za bodoče arhitekte, ki morajo razumeti kompleksnost in pestrost oblikovanja. Matematika in gradbene vsebine, kot sta Statika in Konstrukcije, se večini študentov zdijo najzahtevnejši. Učno gradivo je večinoma dostopno v digitalni obliki ali knjižnici. Nekatera predavanja so obvezna, na vajah je udeležba ključna za razumevanje snovi.«

Nastja Gačnikar

»Študij na tej fakulteti združuje interdisciplinarno znanje biologije, okoljevarstvenih ved in kmetijstva. Predavanja so običajno dopoldne, obvezne vaje pa popoldne. Pri nekaterih predmetih študentje urnike usklajujejo s profesorji. 1. letnik običajno ni preveč zahteven, saj večinoma ponavlja srednješolsko snov, čeprav obstajajo izjeme, kot je Strojništvo, ki lahko predstavlja poseben izziv, zlasti za dekleta. Sama sem se, podobno kot moji sošolci, pogosto učila zadnje dni pred izpiti. Kakovostni zapiski, ki jih lahko pridobite pri starejših študentih ali pripravite sami, so ključni za uspeh. Tutorji imajo pomembno vlogo pri razumevanju snovi, saj nudijo zapiske, povzetke in pomoč pri učenju. Večina seminarskih nalog je obvladljivih, prednost je možnost, da si pri večini predmetov lahko izberemo temo. Lokacija fakultete je mirna in omogoča povezanost z naravo, kar študentom ustreza. Pomembno je, da ni nujno imeti kmetijskega ozadja, saj fakulteta ponuja raznovrstne priložnosti za vse.«

Špela Podgrajšek, absolventka

»Študiju dnevno namenim okoli 2 uri. V prvih dveh letih sem največ časa posvetila pisanju poročil laboratorijskih vaj, sprotnemu učenju za kolokvije in pripravi seminarskih nalog. V višjih letnikih sem se osredotočala predvsem na pisanje seminarskih nalog, pripravo učnih priprav ter priprave na pedagoške nastope v osnovnih in srednjih šolah. Za izpite sem se učila sproti, saj smo v večini primerov izpit lahko opravili s kolokviji. Za vsak izpit ali kolokvij sem se učila približno 2 tedna. Zaradi majhnega števila vpisanih študentov se med seboj zelo dobro poznamo in imamo odlične medsebojne odnose. Prav tako so naši odnosi s profesorji zelo dobri. Za ta faks sem se odločila, ker me zelo zanimata kemija in biologija, obenem pa uživam v delu z otroki. Ob študiju lahko tudi delamo, pri čemer veliko študentov že v 5. letniku poučuje na šolah, saj je velika potreba po učiteljih. Vsa gradiva so dostopna na internetu in v knjižnici, poleg tega pa profesorji pošljejo tudi dodatna potrebna gradiva.«

Klara Hostnik, 3. letnik

»Študij je raznolik, saj združuje teoretično znanje s praktičnimi veščinami. Kako dolgo in na kakšen način študentje delajo, je odvisno od posameznika, zahtev predmeta in načina učenja. Sprotno učenje je nedvomno bolj priporočljivo, saj omogoča boljše razumevanje snovi, lažje povezovanje informacij in manj stresa v izpitnem obdobju. Faks bi opisala kot prostor, kjer se teorija sreča s prakso, študenti pa pridobivamo interdisciplinarna znanja za reševanje sodobnih varnostnih izzivov. Dijakom, ki razmišljate o vpisu, svetujem, da razmislite ali vas resnično zanimajo teme, kot so varnost, kriminalistika, pravo in družbeni sistemi. Študij zahteva angažiranost, samodisciplino in pripravljenost na samostojno delo, vendar je zelo zanimiv in odpira ogromno kariernih možnosti. Do večine gradiva, vključno z zapiski predavanj, predstavitvami in dodatnimi viri, lahko študentje dostopajo prek spletnega portala fakultete.«

Nejc Podkoritnik

»Vpisal sem se zaradi visoke zaposljivosti in zanimanja za logistiko, ki izhaja iz mojega srednješolskega izobraževanja. Fakulteta organizira ekskurzije v podjetja in raziskovalne projekte, ki povezujejo gospodarstvo s študenti, ki aktivno rešujejo izzive podjetij. V tovrstnih projektih smo lahko denarno nagrajeni. V zadnjem semestru 3. letnika imamo praktično usposabljanje, kar poleg teoretičnega znanja prinaša pridobitev izkušenj s terena. V višjih letnikih imamo pri nekaterih predmetih laboratorijske vaje, ki predstavljajo vpogled v realna delovna okolja. Predavanja na papirju niso obvezna, so pogosto predpogoj za opravljanje izpita s kolokvijem. Vsa gradiva so v digitalni obliki, profesorji jih ažurno posodabljajo in nadgrajujejo. Čas, ki ga namenim študiju je verjetno drugačen kot pri večini, saj sem poleg obveznega študijskega dela vpet v raznorazne stvari v okviru fakultete. Trikrat do štirikrat tedensko so predavanja in/ali vaje, ki trajajo med 3 in 6 ur, doma za študij porabim še kakšno dodatno uro. Sem perfekcionist za pripravo na izpit, načeloma porabim več kot ostali na fakulteti, kar nanese okoli 5 dni učenja po 3 ure na dan. Vendar menim, da lahko izpite opraviš tudi z manj učenja, pomaga pa, če si aktiven tekom predavanj in vaj.«

Maja Vita Onič, absolventka

»Obremenitve na študiju raznolike, saj gre za kombinacijo tehničnega, ustvarjalnega in teoretičnega dela. Prisotnost na predavanjih se običajno ne preverja, vendar je priporočljivo obiskovati predavanja pri predmetih, kjer je snov kompleksna. Profesorji podajajo dodatna pojasnila, primere ali nasvete za izpite, ki jih v gradivih ni. Prisotnost na vajah je obvezna pri večini predmetov. Moj program ima razmerje med teorijo in prakso razmeroma uravnoteženo, vendar se lahko razlikuje glede na predmete. Velik del dela poteka v laboratorijih ali na vajah, kjer preizkušamo materiale in tehnike. Če redno slediš obveznostim (predavanja, vaje, naloge), ostane kar nekaj prostega časa za hobije, druženje in sprostitev. Med izpitnimi obdobji je prosti čas bolj omejen. Na fakulteti deluje več društev, npr. Društvo študentov strojništva, ki organizira dogodke, predavanja in mreženja z industrijo. Kreativno usmerjeni študentje pogosto nadaljujejo s svojimi hobiji.«

Ana Marija Gričnik, 2. letnik II. stopnje

»Študenti pridobivamo znanje s področja gospodarstva in poslovanja ter številne priložnosti za osebni in strokovni razvoj. Velika prednost je možnost opravljanja številnih predmetov s kolokviji ali predroki, kar olajša izpitno obdobje in omogoča boljše načrtovanje časa. Študij je dobro uravnotežen, zato ostane dovolj časa za sprostitev, druženje in različne aktivnosti ter študentsko delo. Študentski svet fakultete vsako leto organizira različne dogodke. Poleg brucovanja tudi druge dogodke, kot so študijski izleti, športni turnirji in kavica s študentskim svetom, ki popestrijo študentsko življenje. Sprotno delo ni zahtevno, saj večinoma obsega pisanje seminarskih nalog, ki se pogosto opravljajo v skupinah, zato se delo porazdeli. V 1. letniku študenti kot najzahtevnejše predmete izpostavijo Mikroekonomijo in Matematiko ter Makroekonomijo in Računovodstvo. Skripte za predmete in predstavitve profesorjev ter asistentov so večinoma objavljene v spletni učilnici Moodle. Poleg tega pa študentski svet in tutorji dvakrat letno organiziramo sejem rabljenega gradiva.«

Dominik Škrinjar, diplomant

»Fakulteta je sodobno opremljena in ponuja veliko možnosti za obštudijsko delo (raziskovalne in interesne dejavnosti v okviru Društva študentov medicine Maribor, prostovoljstvo na bolnišničnih oddelkih UKC Maribor). Verjamem, da vsak študent najde nekaj, kar ga veseli in zanima. Študij splošne medicine je daljši od večine preostalih dodiplomskih programov in zahteva velik časovni vložek, skrbnost in (samo)disciplino. Študij se v 1. in 2. letniku osredotoča na predklinične predmete, od 3. do 6. letnika v klinična področja medicine. Izbira študija zame ni bila pretežka, saj me je od nekdaj vodila strast po raziskovanju človeškega telesa in želja po pomoči drugim. Vsem, ki vas zanima študij splošne medicine, svetujem da se nanj vpišete in si zaupate, da zmorete. Naj vam ne bo nerodno za pomoč prositi starejše kolege in tutorje. Obsežnejše učne enote, kot so Anatomija, Fiziologija, Interna medicina ali Pediatrija, zahtevajo več časa za pripravo na klinične vaje, seminarske naloge in izpite ter sprotno ponavljanje.«

Zala Bergoč

»Univerzitetni študij je bolj teoretičen, zato je prakse nekoliko manj, imamo pa odprte možnosti za samoiniciativno vključitev v prakso, študije primerov, ekskurzije in podobno. Posebej bi izpostavila blokovno izvedbo študija, ki omogoča sprotno opravljanje izpitov in podaljšan prosti čas med izpitnimi obdobji ter poletjem. Za sprotno učenje in pripravo izdelkov namenim približno 1–2 uri dnevno, med izpitnim obdobjem pa okoli 3–4 ure na dan. Moje dnevno delo vključuje predvsem pisanje seminarskih nalog ali drugih pisnih izdelkov ter branje člankov. Študijske obveznosti se med predmeti razlikujejo. Zapiski preteklih letnikov so nam dostopni pri tutorjih ali sošolcih. Do vseh gradiv lahko dostopamo prek spletne učilnice ali knjižnice. Pohvalila bi tudi organizacijo, saj se več kot polovica študijskih obveznosti izvaja na daljavo, kar je zelo praktično.«

Antonija Klokočovnik

»Fakulteto sem izbrala zaradi številnih priložnosti za mobilnost, osebno rast in ker nam odpira široke možnosti v turistični panogi. Predavanja ne zahtevajo veliko gradiv, saj profesorji uporabljajo lastne predstavitve kot osnovno učno orodje. Hkrati nam vso gradivo naložijo v spletno učilnico. Profesorji nas hitro spoznajo in nas nagovarjajo po imenu. Ker smo majhna fakulteta, imamo možnost za bolj individualen pristop in boljše odnose ter klimo med študenti in profesorji. Na vajah je prisotnost obvezna v najmanj 80 %, medtem ko je pri predavanjih to odvisno od posameznega profesorja in zahtevnosti predmeta. Prisotnost se pogosto preverja, a ker je študentov malo, si profesorji tudi zelo hitro zapomnijo znane obraze. Priznam, da se učim tik pred izpiti, vendar mi kljub temu uspe opraviti vse obveznosti ob prvem poskusu.«

Vanesa Kovač, 2. letnik

»Običajno porabim približno 1-2 uri dnevno za študij. Fakulteta ponuja odlično kombinacijo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj. Vedno bolj vključujejo VR-očala v naše praktično in teoretično učenje, kar je zelo zanimivo, hkrati smo pridobili nov simulacijski center. Pozitivne strani mojega študija so: veliko prakse, razgiban študij, spoznavanje kliničnega okolja, mnogi različni oddelki, raziskovalna dela. Staro gradivo, kot so skripte in zapiski, je mogoče dobiti pri starejših študentih. Veliko gradiva je naloženega na spletno učilnico Moodle, zato niti ne potrebujemo fizične oblike. Dijakom, ki razmišljajo o vpisu, svetujem, da naj bodo pripravljeni na razgibano timsko delo in številne priložnosti za osebni in karierni razvoj. Veliko študentov se odloča za delo ob študiju preko napotnice, kar je zame prenaporno. Sodelujem pa v prostovoljnem, tutorskem in športnem društvu.«

Hana Brezovnik, 1. letnik II. stopnje

»Fakulteto lahko opišem s sloganom »fakulteta z razgledom.« Ponuja široko znanje in izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri naši karieri. Čeprav mi študijske obveznosti vzamejo dosti časa, se vmes tudi spočijem in počnem, kar me veseli. Za študij porabim 4–5 ur na dan, če odštejem predavanja in vaje. Delo za faks pri nas ne obsega le učenja za kolokvije in izpite, ampak tudi pisanje znanstvenih člankov, poročil in seminarskih nalog ter pripravo predstavitev. Za ta študij sem se odločila, ker me človekova duševnost že od nekdaj zanima. Dijakom bi svetovala, da se študija lotijo resno in poskušajo od njega odnesti čim več, ob tem pa naj si vzamejo tudi dovolj časa zase. Študijsko gradivo je brezplačno, dostopno v elektronski in fizični obliki, pogosto pa študenti uporabljajo tudi zapiske starejših kolegov. Študentom psihologije je v 1. letniku običajno najtežja Statistika, ki nas spremlja skozi vsa leta študija, ključnega pomena so spretnosti pri delu z računalnikom in dobro razumevanje teoretične podlage. Na vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih načeloma ne. Kljub temu je zelo priporočljiva redna udeležba.«

Jasmina Medvešek, 3. letnik

»Pri vpisu so bile pomembne točke, sprejemnih pa nisem imela. Vsako leto sem se udeležila 90 % predavanj in delala svoje zapiske. Učila sem se teden pred izpitom, vendar ima vsak svoj sistem. Poleg študija že od 1. letnika vsak vikend opravljam študentsko delo v gostinstvu in nisem imela težav. Sodelujem v akademskem članstvu, sem tutor in promotor, članica študentsko plesne skupine, lani sem sodelovala pri raznih projektih v okviru fakultete. Lansko leto se je ustanovila plesno študentska skupina, ki spodbuja študentke k rekreaciji. Meni najtežji je bil Motorika otroka, ker si nisem in nisem mogla zapomniti vseh npr. mišic. Predmete zahtevne naredi, da se jih začnemo učiti prepozno. Gradivo sem dobila od tutorjev. Veliko smo si pomagali med sabo. Nekateri profesorji pripravijo predstavitve, ki so podlaga za učenje. Prakse je kar solidno pri nas, dobrodošla bi bila tudi kakšna ura več. Svetujem, da se redno udeležujete predavanj teorije, saj nekateri profesorji popisujejo, če je majhna udeležba.«

Urška Nerat, 5. letnik

»Soočiti se je treba tudi s predmeti, ki so mogoče malo manj zanimivi, ampak na koncu se trud poplača in vredno se je tudi malo žrtvovati. Razmerje med teorijo in prakso je vsaj na začetku okrnjeno. Najprej si je treba zapomniti teorijo, da lahko potem sploh slediš, kaj se v praksi dogaja. Imamo možnost, da obiskujemo obravnave na sodišču, se udeležujemo raznih tekmovanj in tako pridobimo izkušnje iz prve roke. Nekatere knjige in zakone se splača kupiti, ker jih potrebuješ tekom celotnega študija, pa še markiraš lahko. Meni, kot bolj slušnemu tipu, se splača hoditi na večino predavanj, saj tako največ odnesem. V spomin so se mi vtisnile vse obštudijske dejavnosti, kot so npr. tekmovanja, katerih sem se udeleževala. Se mi zdi, da lahko le tako dobiš neko širino, se poglobiš v tista področja, ki te najbolj zanimajo in tudi spoznaš nove prijatelje, najbolj pa sebe. Lahko seveda delam še veliko drugih stvari ob študiju. Najpomembnejša je organizacija svojega časa.«