Seznam fakultet: Univerza v Ljubljani

Katja Jeraj, program: UN Kmetijstvo – Zootehnika

»Če ne upoštevam udeležbe na predavanjih, porabim dnevno za študij (pisne izdelke, sprotno utrjevanje snovi) približno 1–2 uri. Delo zajema reševanje nalog, kvizov, učenje za izpite ter pisanje poročil. Na posamezen izpit se začnem pripravljati približno 7 dni pred rokom. V prvem letniku so najtežji predmeti Matematika, Kemija in predmeti povezani z informatiko (npr. Biometrija). Za pripravo na izpit navadno uporabljamo skripte in predstavitve, ki jih pripravijo profesorji. Študenti višjih letnikov pa nam pošljejo tudi kakšen star izpit in svoje zapiske. Najbolj so mi všeč strokovni predmeti, povezani z živalmi. Prisotnost je obvezna le na vajah, a večina profesorjev beleži tudi prisotnost študentov na predavanjih, kar pridnim študentom lahko prinese tudi kakšen bonus (predvsem v 1. letniku). Faks bi opisala kot srednje zahteven. Prednost je predvsem širok obseg področji (ne le živali, ampak tudi politika, tehnika, agronomija). Za vpis na to fakulteto sem se odločila, ker najbolje pokriva področja, ki me zanimajo. Dijakom svetujem vpis, saj program ni zahteven, če vas to področje res zanima. Poleg študijskih obveznosti lahko tudi delam, po navadi popoldan ali med vikendi. Delo je tudi moj hobi, saj delam z živalmi, kar je povezano tudi s tem, kar študiram.«

Nina Kresnik, program: UN Kmetijstvo-agronomija, 3. letnik

»Študijsko leto je razdeljeno na 4 bloke, vsak traja približno 2 meseca in mu sledi 1 teden za sprotno opravljanje izpitov in kolokvijev. Po končanem ocenjevanju z nekaterimi predmeti zaključimo in dobimo nove. Pozitivna stvar so sošolci, odnosi s profesorji, praktične vaje ter bližina menze in študentskega naselja v Rožni dolini. Agronomija je bila moja druga izbira, ampak sem zelo zadovoljna. Doma imamo kmetijo, zato je bila odločitev veliko lažja. Poleg nekaterih kmetijskih predmetov imamo ogromno interdisciplinarnih tem, ki jih obravnavamo (biotehnologija, kemija, informatika, statistika, žlahtnenje rastlin, ekologija, varstvo okolja). Med zahtevnejše predmete spadajo Mikrobiologija, Fitomedicina, Travništvo, Fiziologija rastlin in Statistika. Rabljene knjige, skripte in teste se lahko dobi od starejših študentov (tutorjev). Večina izpitov in zapiskov je v ‘google drive-u’ za posamezen letnik. Snov, ki jo je potrebno znati, je zajeta v gradivu, ki ga posredujejo profesorji. Najbolj zanimiv predmet je skupek predmetov iz hortikulture (Vinogradništvo, Vrtnarstvo, Sadjarstvo) zaradi profesorjev, snov je praktična in ni učenja na pamet. Žuri na faksu so predvsem pikniki, je pa veliko bolj aktivno študentsko življenje 15 minut stran v študentskih naseljih. Lahko se žura in hodi na faks, samo ravnotežje je treba najti.«

Nik Maček, program: Elektrotehnika 1. letnik II. stopnje

»Za dodiplomski in podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko sem se odločil, ker sem obiskoval že srednjo elektro strokovno šolo. Moj cilj je, da se zaposlim v podjetju, ki ima perspektivo in zagotovljeno stabilno prihodnost v energetiki. Nasvet za dijake: to ni srednja šola, tu vas nihče ne bo priganjal k delu, datumi bodo fiksni, preverjanj znanj in ponavljanj in dodatnih vaj ni – odvisni boste le sami od sebe. Dobro si razporedite čas, ker ga ne boste imeli neskončno. Če ima študent željo po znanju, lahko veliko znanja odnese, vendar ga mora znati uporabiti v praksi. Največ praktičnega znanja odneseš, če sodeluješ na projektih, saj sodeluješ s podjetji, inštituti, ministrstvi, kjer res spoznaš, kako deluje industrija. Delam honorarno preko fakultete ter na Superior Eng, Student formula, kar mi pomaga graditi kariero, vendar to vzame praktično ves prosti čas. Sprotnega dela je kar nekaj (kvizi, poročila), pred izpiti je učenje še toliko bolj intenzivno.«

Gašper Lah, 2. letnik II. stopnje

»Faks bi opisal kot kakovosten z dobrim učnim načrtom. Všeč mi je pozitiven odnos profesorjev, je pa včasih malo preveč poročil in seminarjev za oddati na enkrat. Dijakom svetujem, da imajo dobre učne navade in sproti opravijo vse obveznosti. Študiju dnevno namenim 1 uro, na izpite se pripravljam od 3 do 7 dni, odvisno od zahtevnosti izpita. Sam se učim le pred izpiti. Najzanimivejši predmeti mi je bil Satelitska geodezija, saj se ukvarja z novimi tehnologijami. Prakse je približno 40 %, teorije 60 %. Pri vseh predmetih se preverja prisotnost. Prostega časa imam dovolj, da mi ostane kakovosten čas zame in hobije, hkrati lahko poleg študija delam. Žuri so dobri in navadno organizirani v sodelovanju z drugimi fakultetami, imamo tudi veliko piknikov in ekskurzij v sklopu faksa. Fakulteta organizira ekskurzije in seminarje, na katerih je udeležba obvezna. Na njih se povezujemo in komuniciramo z delodajalci. Prav tako so na fakulteti organizirani ‘hitri zmenki’ z delodajalci.«

Nuša Klančar, program: Načrtovanje tekstilij in oblačil, 2. letnik II. stopnje

»NTF je zelo razgibana, kreativna in raznovrstna, kjer vsak najde področje za raziskovanje. Zanimive so razstave in dogodki grafikov ali oblikovalcev. Moja prva izbira je bila smer Oblikovanje tekstilij in oblačil. V 3. letniku sem kot vzporedni študij vpisala Načrtovanje tekstilij in oblačil (sprejemnih izpitov ni), kjer sem pridobila še več tehnološkega in kreativnega znanja. Dnevno v povprečju za faks porabim, poleg obiska predavanj, še eno uro za sprotne naloge in urejanje stvari. Učim se pred izpiti, odvisno, koliko snovi osvojiš na predavanjih, ampak v povprečju 4 dni prej, če pa je snov obsežnejša, ali imam več izpitov zapored, začnem že prej. Najtežji predmeti 1. letnika so Matematika, Fizika in Kemija, saj osnove iz srednje šole le nekoliko nadgradimo. Teorija in praksa (na vajah) se odlično dopolnjujeta, hkrati pa dobivamo vpogled v različna področja izbrane stroke. V večini predmetov vidim uporabnost za bodoče delo. Predavanja so neobvezna, vaje so. Prostega časa imam dovolj. Kadar sem lahko, sem ob študiju delala. Dejavna sem na več področjih (delavnice) in tako izpopolnjujem svoje hobije. Na fakulteti deluje karierni center, ki velikokrat organizira zanimive dogodke. Večina literature je na voljo v knjižnici fakultete, prav tako veliko gradiva (skripte) že sproti podajo profesorji.«

Marko Miočić

»Menim, da je program zahteven, saj zahteva veliko časa in intelektualne predanosti, vendar je to trdna pot do uspešne in donosne kariere. Najtežji predmeti študija so Patološka fiziologija (»pafi«), Biofarmacija s farmakokinetiko, Fiziologija ter Matematika. V 1. letniku pa sta najzahtevnejša predmeta Matematika in Fizika, predvsem zaradi obsežne snovi, ki jo je treba obvladati v kratkem času. V najzahtevnejših obdobjih študija (2. in 3. letnik) sem dnevno namenil okoli 10 ur obveznim predavanjem, vajam, učenju in pisanju poročil. Sprotno učenje je skoraj nujno. Na izpite sem se pripravljal tudi do 4 tedne vnaprej. Stare skripte in zapiske najdemo v študentski sobici ali prek tutorskega sistema, medtem ko je treba kupiti predvsem uradne skripte za tekoče leto in laboratorijsko opremo. Teorija in praksa se v študiju tesno prepletata, pri čemer so vaje strogo obvezne. Ob študiju je težko delati več kot nekaj ur tedensko. Hobije sem zasledoval na račun študija in ne ob njem.«

Tamara Zalokar

»Za vpis sprejemni izpiti predstavljajo 80 % vseh točk. Sestavljeni so iz dveh delov: preizkus likovne in prostorske nadarjenosti ter razgovor s 3-člansko komisijo, katero tvorijo profesorji in študentje višjih letnikov. Med zahtevnejšimi predmeti so Matematiko, Statiko, Gradbeno mehaniko, Gradbeno fiziko in Opisno geometrijo. Zapiske, stare teste in kolokvije dobimo pri starejših študentih. Študij arhitekture zahteva ogromno časa, vendar ne toliko za učenje, temveč predvsem za praktično delo. Predavanja običajno niso obvezna, prav tako se prisotnost pri večini vaj ne preverja, a priporočam redno udeležbo. Med letom nisem uspela delati, razen poleti, vendar mi je uspelo vsak dan vsaj eno uro nameniti gibanju, kar je to nujno, saj večino časa preživimo sede. Vaje so zastavljene v obliki projektov, ki jih izvajamo v skupinah. Izdelava projekta zahteva veliko časa, včasih se delo zavleče v nočne ure. Izpiti načeloma niso zelo zahtevni, še posebej, če redno obiskuješ predavanja in vaje. Fakulteta omogoča izposojo knjig, vendar sem je dobro kupiti kakšno in si tako postopoma ustvarjati lastno knjižnico gradiva.«

Marcel Šarko, 3. letnik

»FKKT bi opisal kot mešanica med tehniko in naravoslovjem z zelo hudimi laboratoriji ter dobrimi ljudmi. Z mostovoma smo povezani s FRI-jem, v osrednji stavbi imamo menzo in knjižnico, v laboratorijih pa odlično opremo. Pri mojem programu dobiš vpogled v to, kako so vsakdanje stvari narejene in na kakšnih principih delujejo. Za nekatere je negativna količina matematičnega razmišljanja, ki je za to seveda potrebna. V 1. letniku bi rekel, da so najtežji predmeti Matematika, Fizika in Anorganska kemija, odvisno tudi iz katere srednje šole ste. Če redno obiskujete predavanja, seminarske in laboratorijske vaje, vam doma večinoma ni potrebno veliko delati. Doma rešiš kakšno nalogo do konca, parkrat na leto narediš seminarsko nalogo, pred laboratorijskimi vajami prebereš skripto, po njih napišeš poročilo. Rabljene knjige je možno kupiti od višjih letnikov, kar organizira tutorstvo. Skripte in gradivo na spletne učilnice naložijo profesorji, Zraven študija se da tudi delati. V nižjih letniki bolj priložnostno, v višjih letnikih se lahko dogovoriš za fiksen urnik za par dni na teden.«

Jasmina Mazej, 2. letnik

»Je težek in obenem zanimiv faks. Sama sem se za zanj odločila zaradi pogovora s študenti, ki so ga že obiskovali. Pozitivna stran moje smeri je, da lažje dobiš zaposlitev, saj na tem področju ni veliko kadra. Slaba stran je veliko snovi, a dijakom svetujem, naj jih to ne skrbi preveč, saj se je da naučiti. Najtežji predmeti v 1. letniku so Analiza 1, Analiza 2 in Algebra. So res obsežni predmeti in zahtevajo veliko učenja in razumevanja snovi. Poskušam se učiti sproti, a večinoma en teden pred kolokvijem/izpitom. Stare kolokvije in izpite profesorji objavljajo na spletno stran, za nekatere predmete se da dobiti teste od starejših študentov. Vaj in predavanj ni obvezno obiskovati, so pa zelo uporabna zaradi razlage snovi. Sploh pri težjih predmetih, kot sta obe Analizi in Algebra. Prostega časa ostane veliko, žuri so vedno dobro organizirani in na top lokacijah. Ob faksu lahko tudi delam, trenutno med vikendi v strežbi. Po zaključku študija si želim opravljati prakso v tujini in se nato zaposliti.«

Nuša Habjan, program: UN Tehnologija prometa in logistika, 3. letnik

»FPP je zelo dinamična in zanimiva, vedno izvemo kaj novega. Izobrazba ponuja veliko možnosti za zaposlitev, saj je povpraševanje po dobrih logistih ogromno. Vpisala sem se zaradi želje po delu v dinamičnem okolju in v panogi, v kateri lahko s trdim delom vedno napreduješ in dosegaš vedno večje cilje. Nadaljevala bom z magistrskim študijem na FPP. Za študij (tj. urejanje zapiskov) povprečno dnevno porabim 2 uri. Dnevno izdelujem seminarske in domače naloge. Učim se sproti, saj lahko tako boljše osvojim snov. Menim, da sta najtežja predmeta Matematika ter Računalništvo in informatika. Moja univerzitetna smer ne ponuja prakse tako, kot jo visokošolska, zato imamo veliko praktičnih vaj na simulacijskih programih, kot so Vissim, Visum, AutoCAD, SolidWorks itd. Najzanimivejši predmet mi je Temelji poslovanja špedicije, saj ponuja ogromno praktičnega znanja, potrebnega za kasnejše delo. Vaje so obvezne, pri predavanjih je prisotnost priporočena, saj si tako prihraniš veliko časa za učenje za kolokvije in izpite, za katere se pripravljam 4–5 dni prej. V popoldanskem času pogosto ostane čas za študentsko delo. Študentska organizacija in Študentski svet FPP pa poskrbita za študentske žure. Fakulteta ponuja tudi razne tečaje in opravljanje raznih licenc.«

Jakob Brus, 3. letnik

»Fakulteta je vse prej kot sprehod po parku, vendar je pravi kraj za vsakega s tehnično žilico in mero potrpljenja. Zanimiv je odprti laboratorij – Peskovnik, kjer prijavljaš projekte, ki si jih želiš izpolniti in imaš možnost pridobiti sredstva s strani fakultete. Naučiš se dela z orodji, kot so 3d-printer, stružnica, CNC, Co₂ laser itn. Večino predmetov je možno opravljati s kolokviji, zato je ‘sprotno’ učenje zelo zaželeno. Največ časa namenim za pisanje poročil in reševanje obveznih domačih nalog. V 1. letniku sta za večino študentov najtežji Analiza in navadne diferencialne enačbe ter Linearna algebra in vektorska analiza, saj gre za kar precejšnjo nadgradnjo matematike iz srednje šole. Večino gradiva si je možno izposoditi v knjižnjici fakultete oz. ga objavijo profesorji v spletno učilnico. Kar nekaj gradiva je na portalu strojnik.si. Rrabljene knjige dobiš od starejših študentov po ugodni ceni. Več je teorije kot prakse, vendar je tekom študija tudi kar nekaj praktičnih laboratorijskih vaj, kjer se srečamo s praktičnim delom, kot so poskusi, meritve in delo v delavnici.«

Ema Batagelj, 1. letnik

»Zelo sem zadovoljna z izbiro študija. Faks ima veliko podporo podjetij in nemalo zaposlitvenih priložnosti. Strokovnjakov različnih področij je prav tako veliko, z njihovo pomočjo se lahko dodatno izobražuješ izven učnega načrta. Osnove matematične analize so zahtevne za študente, ki ne prihajajo iz srednjih šol, ki so imele poudarek na matematiki. Programiranje 1 je zahtevno za tiste, ki ne prihajajo iz tehničnih srednjih šol in se prvič v življenju srečajo s programiranjem. Fizika je teoretično zelo zahtevna, sam računski del pa ne. Za študij dnevno porabim 3–5 ur. Trudim se učiti sproti, vendar glede na razpored kolokvijev in izpitov to ni vedno mogoče. Za študij nisem kupila knjig, vse je dostopno v spletni učilnici in tudi na Discordu. Najzanimivejši predmet mi je kljub zahtevnosti Programiranje. Nobeno predavanje v 1. letniku ni obvezno, nekatere vaje so. Pametno je, da si prisoten na predavanjih za Programiranje, Osnove matematične analize in diskretne strukture. Fakulteta organizira veliko dejavnosti, ki nam bodo v pomoč tudi pri iskanju zaposlitve.«

Eva Potočnik

»Razumevanje enega predmeta je pogosto odvisno od razumevanja snovi prejšnjih, zato je učenje z razumevanjem izjemno pomembno. Največ učenja poteka med izpitnim obdobjem, saj so nekateri izpiti zelo obsežni. Študij veterinarstva od študenta zahteva veliko discipline. Vaje in predavanja so obvezna, treba je pripravljati tudi seminarske naloge, se pripraviti na vaje, veliko časa pa porabim tudi za sprotno učenje, ki je ključnega pomena. Za lažje izpite se učim le nekaj dni, medtem ko za težje potrebujem mesec dni ali več. V 1. letniku je najtežja Anatomija, ki velja za enega najzahtevnejših v vseh 6 letnikih. Višji letniki pomagamo nižjim in jim posredujemo zbirko zapiskov v elektronski obliki. Od 1.–3. letnika je poudarek na predkliničnih predmetih in teoriji, od 4.–6. letnika prevladujejo klinični predmeti, ki se osredotočajo na različne živalske vrste. Študijski proces je intenziven, poteka od jutra do večera. Študentske organizacije pa skrbijo za piknike, družabne večere in športne dogodke, ki nam omogočijo sprostitev.«

Dominik Škrinjar, diplomant

»Fakulteta je sodobno opremljena in ponuja veliko možnosti za obštudijsko delo (raziskovalne in interesne dejavnosti v okviru Društva študentov medicine Maribor, prostovoljstvo na bolnišničnih oddelkih UKC Maribor). Verjamem, da vsak študent najde nekaj, kar ga veseli in zanima. Študij splošne medicine je daljši od večine preostalih dodiplomskih programov in zahteva velik časovni vložek, skrbnost in (samo)disciplino. Študij se v 1. in 2. letniku osredotoča na predklinične predmete, od 3. do 6. letnika v klinična področja medicine. Izbira študija zame ni bila pretežka, saj me je od nekdaj vodila strast po raziskovanju človeškega telesa in želja po pomoči drugim. Vsem, ki vas zanima študij splošne medicine, svetujem da se nanj vpišete in si zaupate, da zmorete. Naj vam ne bo nerodno za pomoč prositi starejše kolege in tutorje. Obsežnejše učne enote, kot so Anatomija, Fiziologija, Interna medicina ali Pediatrija, zahtevajo več časa za pripravo na klinične vaje, seminarske naloge in izpite ter sprotno ponavljanje.«

Čarna Lampret, 3. letnik

»Če razmišljate o AGRFT, se pripravite. To bo najzanimivejše poglavje vašega izobraževanja. V ta poklic se moraš res potopiti, dati vanj celega sebe, brez debate in ugovarjanja, moraš biti zvest sam sebi in tej umetnosti, kar zna biti naporno. V prostem času s sošolci večinoma vadimo prizore. Zelo dobro se razumemo, smo prijatelji in si zaupamo. Sprejemni izpiti so najpomembnejši del vpisa. Najprej je samostojna predstava in interpretacija gradiva, v 2. krogu so kandidatom dodeljeni prizori v obliki dialoga, ki se ga naučijo in odigrajo pred komisijo. Pri tem je pomembno, da si, kdor si. Pri študiju ne gre toliko za učenje doma in pisanje seminarskih nalog, ampak za vadbo določenih prizorov, ki jih ustvarjamo s sošolci. Najzahtevnejši predmet je vsa štiri leta Dramska igra, zahteva največ časa, zbranost in imaginacijo. Za iskanje gradiva so najbolj zanesljivi bivši študenti akademije. Fakulteta organizira veliko zanimivih delavnic in predavanj ali pa filmskih projekcij, prav tako igralci vedno sodelujemo s filmskim oddelkom na krajših filmskih projektih in si tako nabiramo izkušnje.«

Hana Nikić, 3. letnik

»Sprejemni izpiti imajo velik pomen in menim, da so zahtevnejši od študija. Dnevno delo obsega večinoma projekte, na katerih je potrebno sprotno delo, vsaj nekaj ur na dan. Najzahtevnejši predmet mi je bil Večerna risba, ker moraš biti v poznih urah na faksu in ostati produktiven. Razmerje med teorijo in prakso je ustrezno. Prisotnost je pri vseh predmetih obvezna. Najzanimivejši mi je čas, v katerem delam na svojih poljubnih projektih. Ni klasičen faks, namesto kolokvijev imamo projekt in roke, katerih se moramo držati, zato bi rekla, da je naš faks še dokaj svoboden. Po zaključku dodiplomskega študija nameravam nadaljevati z magisterijem in se angažirati v umetniškem svetu. Dijakom svetujem, da naj bo izbira glede faksa dobro premišljena, naj bo to akademija ali druga fakulteta. Fakulteta nas redno obvešča o festivalih, na katere se lahko prijavimo, dosti se moraš tudi znajti sam. Zraven študija delam, vendar je to odvisno, kako si sam organiziraš življenje.«

Tilen Udovič

»Dijakom svetujem, da se pred sprejemnim izpitom, posvetujejo s profesorjem, ki poučuje njihov inštrument. Boljše vas bo spoznal in po potrebi ponudil dodatno pomoč pri pripravi. Predmetnik se osredotoča na praktične vidike, zato ni prezahteven. Svojemu glavnemu predmetu, violini, namenim največ pozornosti. Številni zaslužijo z igranjem in petjem, kar je treba uskladiti z urniki in obveznostmi, kot so orkestralne vaje, študentske predstave in koncerti, ki lahko vplivajo na redni študijski urnik. Sčasoma ugotovijo, ali jih bolj privlači pedagoško ali izvajalsko delo. Nekateri predmeti zahtevajo redno delo in prisotnost. V prvih letnikih imajo študenti izziv pri predmetu Solfeggio. Pripravo na izpite, če delaš redno in sproti, je pogosto uspešno opraviti že v enem dnevu. Zapiske in stare izpite si izposodite od starejših študentov, nekateri profesorji imajo pripravljene skripte. Akademija je odlična izbira za nadaljnji študij v tujini. Privlačni so tudi prostori in občasne priložnosti za brezplačno udeležbo na dodatnih izobraževanjih, imenovanih ‘masterclassi’.«

Maksim Miklič, 3. letnik

»Pravniki so potrebni v vseh sferah, kar daje študentom prava možnost, da zasledujejo praktično kakršnekoli sanje. Dijakom svetujem, da naj se ob prihodu na faks zavedajo, da to ni eden izmed lažjih faksov, a se da s pravo miselnostjo gladko narediti vse predmete. Dnevno delo za faks, vsaj v 1. letniku, predstavlja predvsem pripravo na vaje. Učenje pred izpitom se razlikuje za vsak predmet, za nekatere se učim približno teden, medtem ko se za težje izpite (npr. Rimsko pravo) učim tudi po 1 mesec. Nekateri predmeti so težki predvsem v obsegu snovi in načinu dela, saj je preskok z gimnazije velik, a izvršljiv. S pomočjo projekta ‘Pravni buddy’ vsak bruc, ki se prijavi, dobi mentorja – študenta višjega letnika. Zraven študija se da tudi delati, za kar se odločajo predvsem študentje višjih letnikov. Sam sem tako že 3. leto aktiven v Študentskem svetu PF, za obštudijske dejavnosti pa skrbijo razna društva. Na fakulteti se študentje predvsem seznanjamo s teorijo, omogočen je vpogled v prakso (obisk glavnih obravnav pri kazenskem in kazenskem procesnem pravu ter razne pravne klinike).«

Manca Kutin, program: UN Socialno delo, absolventka

»Če vas zanimajo področja, kot so psihologija, sociologija, pravo in družbena pravičnost, ter želite prispevati k pozitivnim spremembam v družbi, je to pravi študij za vas. Razmerje med teorijo in prakso je zelo uravnoteženo (pribl. 60 : 40). Praktično delo poteka skozi vse letnike, kar omogoča povezovanje pridobljenega znanja z realnimi izkušnjami. Med dodiplomskim študijem opravimo 600 ur prakse. Najzanimivejši predmeti so bili zame: Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika, Spol in nasilje, ter predmeti s področja prava. Praksa je čustveno zahtevna, saj se študenti pogosto soočamo z napornimi in kompleksnimi situacijami ljudi, vendar je te izzive mogoče premagati s podporo mentorjev na učni bazi in fakulteti. Posebnosti fakultete vključujejo certifikate, kot so Demenci prijazna točka, LGBT prijazna ustanova in Športnikom prijazno izobraževanje, ter prilagodljiv urnik za študente s posebnimi potrebami ali športnimi karierami. Mislim, da z ustrezno organizacijo ni težko najti časa za zabavo, izlet ali delo tako med semestrom kot tudi izpitnim obdobjem. Dnevno za študij porabim med 1 in 3 ure, to pa obsega pisanje refleksij, domačih nalog in branje literature za pripravo na vaje. Najugodnejše je gradivo dobiti preko starejših kolegov ali v skupinah na družbenih omrežjih fakultete.«

Ula Rajer, 3. letnik

»Dnevno porabim 2–3 ure, za pregled sprotne snovi (zapiski, domače naloge, seminarske naloge). Pred izpiti se začnem učiti 2 tedna prej, po 4–5 ur na dan. Potrudim se, da delam sproti, vendar ob študiju delam, zato je sprotno delo težje. V 1. letniku med zahtevnejše predmete sodijo Finančna matematika, Mikroekonomija, Makroekonomija in Računovodstvo, zaradi obsega snovi. Računovodstvo je meni najzanimivejši predmet, saj mi delo s številkami leži in rada knjižim dogodke. Ustrezata mi tudi način dela in profesorica pri predmetu. Prisotnost sicer ni obvezna, je pa priporočljiva predvsem pri predmetih, ki temeljijo na računskih nalogah. Dijakom svetujem sprotno delo, saj je obseg snovi velik in lažje dohajaš ter opravljaš izpite. Knjige in literaturo sem pridobila preko družbenih omrežji, kjer študentje prodajajo zapiske in učbenike, kar je najugodnejša možnost. Teorije je več kot prakse, ki jo opravljamo v 3. letniku (180 ur). Fakulteta organizira obštudijske dejavnosti in delavnice, na katerih razširiš svoje znanje.«

Luka Zorko, 3. letnik

»Če se radi ukvarjate z različnimi športi in bi radi pomagali ljudem, da se telesno izboljšajo, potem je ta faks prava izbira. Njegova posebnost je, da veliko obveznih vsebin poteka v naravi, na različnih lepih lokacijah po Sloveniji. Pri predmetih Alpsko smučanje, Nordijsko smučanje, Dejavnosti v naravi in Planinstvo. Večinoma se izvajajo kot tedenski tabori, s tem je nekaj dodatnih stroškov za bivanje in izposojo opreme. Za vpis so potrebni sprejemni izpiti, ki prispevajo 40 % končnih točk. Nujna je dobra telesna pripravljenost in vzdržljivost. Testne naloge so tek na 2.400 m, tek na 100 m, plavanje na 100 m, skok v daljino z mesta, poligon nazaj in zgibi za fante oz. vesa v zgibi za dekleta. Teorija in praksa sta uravnoteženi. Vendar večina predavanj ni obveznih, vaje oz. praksa pa so obvezne. V 1. letniku sta za večino najtežja izpita Fiziologija in Gimnastika – praktični del. Prostega časa je veliko, tudi za delo. Študij nam omogoča pridobitev številnih strokovnih nazivov za delo v športu.«

Lana Stermšek Kristan, 3. letnik

»Ta študij priporočam dijakom, ki jih zanima raziskovalno novinarstvo. Morajo pa se zavedati, da vključuje veliko pisanja, torej tudi poznavanje slovnice. Študij namreč vključuje največ pisnega novinarstva; radijskega in televizijskega se profesorji dotaknejo le v zadnjem letniku. V 1. letniku je veliko temeljnih predmetov, za njih porabiš okrog 2 tedna ali manj. Noben ni težek, če si vzameš zadosti časa zanj ali če te zares zanima. V 1. letniku je zelo malo prakse, ker je velik poudarek na teoriji, kasneje je prakse več. Priporočala bi prisotnost na vseh predavanjih, saj profesorji odlično razlagajo snov in jo tudi dodatno obrazložijo. Kot zanimiv predmet bi izpostavila Medijske politike in regulacija, kjer se učiš pravno podlago medijskega delovanja. Seveda pa so zabavni predmeti tudi tisti, ki vključujejo pisanje ali snemanje prispevkov. Na našem faksu študentska društva za svoje člane organizirajo različne dogodke, s članstvom v društvih, kot so Fejs in Globaliss pa lahko pridobimo tudi praktične izkušnje.«

Pia Maria Bratkovič, 3. letnik

Fakulteta združuje različne veje znanja na enem mestu – ekonomsko, pravno, organizacijsko. Imamo zelo dober urnik, v vseh semestrih smo imeli 2 dni na teden prosta in nikoli nismo začeli pred 8.30. Dijakom svetujem, naj se študija lotijo resno, a hkrati uživajo v študentskih dnevih. Večini v 1. letniku največ težav predstavlja Informatika, tako na UN kot VS programu. Naša študentska organizacija organizira sejme rabljene literature, učbenike dobim v knjižnici, zato jih ne kupujem. Stare izpite dobimo od starejših študentov. V 1. letniku sta mi bila zelo zanimiva predmeta Ustavno pravo ter Teorija organizacije. Na vseh vaja je obvezna 80 % prisotnost. Priporočalm, da hodite na predavanja, saj večina profesorjev zelo dobro predava. Zraven študija lahko brez problema delate preko študenskega servisa. Fakulteta ponuja študentom tudi ogromno izobraževanj, okroglih miz, seminarjev.«

Hana Brezovnik, 1. letnik II. stopnje

»Fakulteto lahko opišem s sloganom »fakulteta z razgledom.« Ponuja široko znanje in izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri naši karieri. Čeprav mi študijske obveznosti vzamejo dosti časa, se vmes tudi spočijem in počnem, kar me veseli. Za študij porabim 4–5 ur na dan, če odštejem predavanja in vaje. Delo za faks pri nas ne obsega le učenja za kolokvije in izpite, ampak tudi pisanje znanstvenih člankov, poročil in seminarskih nalog ter pripravo predstavitev. Za ta študij sem se odločila, ker me človekova duševnost že od nekdaj zanima. Dijakom bi svetovala, da se študija lotijo resno in poskušajo od njega odnesti čim več, ob tem pa naj si vzamejo tudi dovolj časa zase. Študijsko gradivo je brezplačno, dostopno v elektronski in fizični obliki, pogosto pa študenti uporabljajo tudi zapiske starejših kolegov. Študentom psihologije je v 1. letniku običajno najtežja Statistika, ki nas spremlja skozi vsa leta študija, ključnega pomena so spretnosti pri delu z računalnikom in dobro razumevanje teoretične podlage. Na vajah je prisotnost obvezna, na predavanjih načeloma ne. Kljub temu je zelo priporočljiva redna udeležba.«

Elektra Katarina Korošec

»Študij na Teološki fakulteti ti pomaga oblikovati osebnost in predstavlja odlično pripravo na življenje. Ni nujno, da imaš osebno vero ali pripadnost krščanstvu, saj se študij osredotoča na humanistične vidike, vključno z obsežnim preučevanjem filozofije ter celovitim pristopom k zgodovini (dogodki, Cerkev in filozofija). To je temelj celotnega programa, ki se sčasoma nadgrajuje. Prvo leto je bolj splošno naravnano, predmeti so usmerjeni v preglede oz. uvode. Študij zahteva redno delo, predvsem pri izdelavi sprotnih nalog, seminarskih nalog, poročil, kolokvijev, itd., odvisno od posameznega predmeta. Pri nekaterih predmetih prisotnost ter aktivno sodelovanje doprinese končni oceni. Ker je študij zelo filozofsko usmerjen, se med predavanji pogosto odpirajo različne teme, ki vplivajo na celostno razumevanje študijske snovi, Cerkve, sveta in družbe. Časovno študij dopušča veliko prostega časa, a hkrati zahteva dobro organizacijo posameznika. Učna gradiva so predvsem interne skripte, vso gradivo si lahko izposodiš v knjižnici ali je dostopno v e-učilnici.«

Nina Bočko, 4. letnik

»Če bodoče študente zanimata prehrana in biologija, in se ne morejo odločiti, jim svetujem, da se vpišejo na mojo fakulteto. Morajo pa se zavedati, da gospodinjstvo ni samo prehrana in kuhanje, ampak je tudi ekonomika, tekstilije in okoljevarstvo. Na dan porabim približno 3 ure za delanje zapiskov in hkrati tudi ponavljam snov iz predavanj. Za učenje nisem nikoli kupovala knjig, ker jih nisem potrebovala. Za stare izpite in kolokvije po navadi vprašam tutorje ali pa študente višjih letnikov. Menim, da je na moji smeri zelo malo prakse (samo v 3. in 4. letniku sta po 2 tedna), je pa veliko teorije. Mojih najljubših predmetov je več, in sicer vse, kar je povezano s prehrano (Poznavanje živil, Gastronomija in kulinarika, Prehrana bolnika …), Zoologija strunarjev in Anatomija človeka. Fakulteta organizira tudi karierne sejme, kjer se lahko povežeš z bodočimi delodajalci.«