Poklic: Zobozdravnik

Opravila in naloge

Med študijem dobi potrebno znanje o normalnem in bolezenskem stanju celotnega človekovega telesa in njegovega delovanja, predvsem pa natančneje pozna področje glave.

Pri diagnostiki bolezenskih sprememb si poleg lastnih čutil (vid, sluh, voh in tip) pogosto pomaga z rentgenskim slikanjem. Zaradi napredovanja stroke in pridobivanja poglobljenega znanja posameznih specialnosti ima zobozdravnik možnost specializacije.

Zobozdravnik opravlja sistematske preglede zob, premazuje in zaliva zobe otrok in mladostnikov, odstranjuje zobni kamen in dele zob, ki so okvarjeni zaradi zobne gnilobe. Izdela plombe, odstranjuje obolele zobne živce, zdravi in polni kanale zobnih korenin ter kirurško odstranjuje dele zob ali zobe v celoti. Lušči in gladi površino zobnih korenin in operira dlesni, nepravilno raščene in nepravilno razvite zobe in čeljusti s pomočjo ortodontskih aparatov naravnava v pravilen položaj. Izgubljene zobe nadomešča s prevlekami, mostički in zobnimi protezami. Zobe nadomešča tudi s čeljustnimi kostnimi vsadki in jih nadgrajuje ter opravlja večje kirurške posege na obrazu (to dela izključno specialist čeljustne in obrazne kirurgije).

Znanja in spretnosti

Po srednji šoli (najbolje gimnaziji ali z maturitetnim izpitom končani srednji zobotehnični šoli) se kandidat vpiše na medicinsko fakulteto, smer dentalna medicina. Študij traja 6 let. Ko opravi zadnji izpit na fakulteti, pridobi naziv doktor dentalne medicine. Samostojno delo mu omogoči šele enoletno pripravništvo, ki ga zaključi s strokovnim izpitom. Specializacija traja približno 4 leta (različno glede na specialnost) in se konča s specialističnim izpitom. Zaradi strokovne literature je že med študijem uporabno znanje tujih jezikov (predvsem angleščine) in dobro znanje fizike (predvsem mehanike).

Razmere za delo

Zobozdravnik dela v posebej urejenem prostoru – v ordinaciji, kjer je izpostavljen infekcijam (vdihava z mikrobi okužene vodne kapljice, ki so v zraku in obstaja velika možnost, da se zbode z okuženo injekcijsko iglo ali kirurškim instrumentom), hrupu (visoke frekvence turbine), vibracijam in alergenom (materiali in hitro hlapljive tekočine).

Med delom je zobozdravnikovo telo ves čas v prisilni drži. Rentgenskemu sevanju so izpostavljeni le tisti zobozdravniki, ki slikajo sami, predvsem v zasebnih ambulantah. Redno delo večinoma poteka v dveh izmenah, dežurstvo pa ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Predvidena izobrazba

Medicinska fakulteta

Vir: Zavod za zaposlovanje RS