DomovDijaski SvetDijaško deloKako poteka študentsko delo in na kaj bodite pozorni

Kako poteka študentsko delo in na kaj bodite pozorni

Že v dijaških letih vam široka ponudba del preko napotnice omogoča, da lahko razvijate številna znanja in kompetence. Kako poteka študentsko delo? Osnovni nasvet je, da bodite prilagodljivi za različne situacije. V dijaških in kasneje študentskih letih se boste soočili z raznovrstnimi delovnimi okolji, nalogami in kolektivi. Pilili boste jasno komunikacijo, sposobnost timskega dela in učinkovito prilagajanje spremembam, kar je visoko cenjena kompetenca na trgu dela. Študentsko delo vam lahko pomaga na poti do sanjske zaposlitve oz. pri oblikovanju kariernih priložnosti, saj navezujete dragocena poznanstva in razvijate ciljno usmerjena znanja. Ko odkrijete vašo želeno pot, si poiščite ustrezno študentsko delo na vašem področju, da nadgradite svoje znanje tudi v praksi.

Študentsko delo lahko opravljajo

  • redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let,
  • študenti, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini,
  • izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih), ki so mlajši od 26 let.
  • tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Kako poteka vpis v študentski servis

Vpišete se lahko v katerikoli študentski servis ali v več servisov hkrati. Način prijave se med študentskimi servisi nekoliko razlikuje, lahko poteka preko spletne strani (obrazca), maila, preko aplikacije ali osebno. Študentski servisi spodbujajo izbiro elektronskih poti, ne le, da boste sami prihranili čas, storitve so urejene enako učinkovito. Ko ste enkrat vpisani v študentski servis, pridobi le-ta podatke o statusu direktno iz šol/fakultet (Baza EVŠ in CEUVIZ). Vendar podaljšan status še ne pomeni tudi podaljšanih napotnic, zato morate ob začetku šolskega leta podaljšati tudi napotnice oz. naročiti nove za delodajalce, pri katerih trenutno delate.

3 koraki pred in po začetku študentskega dela

1. Spremljajte ponudbo prostih del

Ponudbe delodajalcev spremljajte na spletnih straneh študentskih servisov, ki vas lahko obveščajo prek elektronske pošte, sms-sporočil, družbenih omrežij ali sami redno preverjajte objave na spletnih straneh delodajalcev. Če imate že izbranega delodajalca, pri katerem bi se želeli v prihodnosti zaposliti, a trenutno nima razpisanih mest, ga sami kontaktirajte in povprašajte, ali v določenem oddelku iščejo pomoč dijaka ali študenta za kakšna opravila (administrativna dela, lažja fizična dela, pakiranje, etiketiranje, družbena omrežja).

Ko izberete študentsko delo, se nanj prijavite, kot je zapisano v oglasu za delo (nekateri delodajalci prijave zbirajo na mail, drugi izključno preko študentskega servisa, tretji preko drugih obrazcev (npr. izpolnite vprašalnik), ustno po telefonu ipd. Bodite dosledni in upoštevajte zapisano, saj že s tem potencialnemu delodajalcu podate prvo informacijo o sebi.

2. Kaj opredelite z delodajalcem

S ponudnikom dela ne opredelite le urne postavke, ampak tudi pogoje dela, trajanje, rok plačila oz. kdaj lahko pričakujete plačilo. Preverite urno postavko, ki so jo zapisali v oglasu za delo, ter ali je le ta bruto ali neto.

Dogovorite se tudi, ali ste plačani na delavnik ali na uro – to je pomemben podatek za vas, če boste morali delati nadure in ali boste zanje plačani. Študentsko delo je plačano na uro in ta ura nikoli ne sme biti plačana po nižjih urni postavki od minimalne – tudi če želijo plačati na kos/anketo. Vse ure, ki jih nekdo opravi preko študentske napotnice, morajo biti plačane, tako nadure kot tudi uvajanje v delo. Dobro je vedeti, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. Nekateri delodajalci imajo omejeno število ur, ki jih lahko na mesec opravi dijak.

Študentsko delo
Študentsko delo

Pozanimajte se, kako je v primeru neplačila. Študentski servis je posrednik oz. mediator med dijakom/študentom in delodajalcem in lahko večino primerov nesoglasja uspešno reši. Povprašajte servis, ali zalaga plačila delodajalcu (npr. nekateri študentski servisi za delodajalce, s katerimi dobro sodelujejo in so redni plačniki, založijo plačilo, to pomeni, da vi dobite denar takoj, ko servis prejme obračunane ure), preverite pritožbe za posameznega  delodajalca in kako navadno urejajo morebitne težave.

3. Napotnico naročite pred pričetkom dela

Študentski servisi ponujajo različne možnosti naročila napotnic, preko spletne strani oz. spletnega obrazca, aplikacije ali jih preprosto pokličete in vam izdajo napotnico. Če začnete z delom, preden naročite napotnico, tako vi kot delodajalec tvegata globo s strani inšpektorja, saj delate na črno. Pred pričetkom dela delodajalca še preverite na spletni strani www.neplacniki.info, na kateri so navedeni delodajalci, ki zamujajo s plačilom več kot 60 dni.

Ko z delom začnete, imejte v mislih, da je točnost prva odlika pri opravljanju kakršnega koli dela. Sledite navodilom delodajalca oz. nadzornika. Če nečesa ne veste, se nikakor ne bojte postavljati vprašanj. Pri delodajalcu ste ne le zato, da se nekaj naučite in pridobite nove spretnosti, ampak tudi, da svoje delo opravite korektno. Vsak dan si zapišite, kakšno delo ste opravljali in koliko ur. Če delo, ki ga opravljate, ni delo, za katero ste se dogovorili na začetku, to delodajalcu vljudno omenite in poskušajte najti skupno rešitev za nadaljevanje sodelovanja.

Višina urne postavke

Minimalna urna postavka: 8,98 € bruto (7,73 € neto).

Urne postavke, objavljene v oglasih za študentsko delo, so običajno neto zneski. Torej plačilo, ki ga dijak ali študent dobi nakazanega na bančni račun. Medtem ko bruto znesek vključuje še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka/študenta v višini 13,95 % od bruto zneska, ki ga  mora plačati delodajalec. Na osnovi tega prispevka se vam študentsko delo šteje v pokojninsko dobo (pogovorno delovno dobo, vendar bodite pozorni na razlikovanje)*, ampak glede na znesek plačanega prispevka in ne glede na količino dela oz. opravljene ure.

Pri študentskem delu je zakonsko določena minimalna bruto urna postavka, ki se v prvih mesecih leta uskladi z rastjo minimalne bruto plače.

*POKOJNINSKA DOBA: Z opravljanjem dela preko študentske napotnice pridobite pokojninsko dobo, ki se vam bo upoštevala, ko se boste upokojili. Torej, ko se boste upokojevali, se vam bo seštela pokojninska doba, tako tista, pridobljena s študentskim delom, kot tista z redno zaposlitvijo. Torej, prispevki, ki se odvajajo dijakom oz. študentom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so le prispevki za pokojninsko dobo.

DELOVNA DOBA: Pridobite jo z delom v rednem delovnem razmerju.

Primer:

Dijak dela za plačilo 8,98 € bruto 5 ur na teden. V enem mesecu je prejel bruto znesek 179,6 € za 20 opravljenih ur. Dijaku ali študentu to prinese 3 dni pokojninske dobe. Če bi celo leto občasno delal s povprečnim mesečnim zaslužkom 179,6 €, bi mu bila priznana pokojninska doba 1 mesec in 6 dni.

* Izračuni o delovni oz. pokojninski dobi so zgolj informativne narave, saj se spreminjajo glede na zadnji javno objavljen podatek o povprečni plači.

V pomoč pri izračunih so vam lahko spletni kalkulatorji, s katerimi lahko preračunate bruto – neto znesek oz. izračun višine nakazila na vaš bančni račun. Pri višini zaslužka bodite pozorni, da če bruto zaslužek presega 400 €, prosite delodajalca za razdelitev na več zneskov (plačil), saj se od zneskov, višjih od 400 €, plača akontacija dohodnine v višini 22,5 % davčne osnove (torej se vaš zaslužek zmanjša za 10 %).

Primer zaslužka 140 €
Bruto znesek:140 €
Tvoj prispevek za PIZ (13,95 %):19,53 €
Tvoj neto dohodek (dobiš na račun):120,47 €
Strošek delodajalca (brez DDV):185,03 €
Strošek delodajalca (z DDV):194,94 €
Tvoja pokojninska doba:3 dni

 Obdavčitev študentskega dela

Od leta 2015 se pri študentskem delu obračunavajo zakonsko določene dajatve, ki jih študentski servisi ob izplačilu zaslužka nakažejo v javne blagajne (za pokojnine, štipendije, zdravstvo itd.). Te dajatve krije delodajalec.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

Sodelujoči strokovnjaki

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

PREBERI VEČ