Ljudje občutimo strah kot neko neprijetno stanje vznemirjenosti. Ponavadi se pojavi takrat, ko se čutimo neposredno ogroženi zaradi okoliščin, ki nam predstavljajo dejansko nevarnost ali pa so le domnevno sovražne. O tem, kako si lahko mladostniki v obdobju adolescence pomagate premagovati strah in kako se z njim soočite, smo povprašali univ. dipl. psihologinjo in znanstveno raziskovalko iz Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede Sanjo Temnik.

Sanja Temnik razlaga, da že same biološke spremembe v organizmu in telesno dozorevanje prispevajo k razpoloženjskim nihanjem ter intenzivnemu čustvenemu doživljanju. Mladostniki začnete veliko razmišljati o sebi, o lastni identiteti, smislu življenja, vrednotah in o tem, kaj bi želeli v življenju doseči. To je obdobje, ko se začnete osamosvajati in iskati »svoje mesto v svetu«. Z različnimi strahovi se soočajo vsi mladostniki in nikakor niso vezani samo na šolski kontekst. Mladostništvo je po besedah psihologinje vse prej kot lahek zalogaj za obvladovanje. Šolski sistem in širše socialno okolje namreč od vas ves čas nekaj zahtevata. Vsi ti pritiski pa lahko privedejo do tega, da začnete na osnovi pomanjkanja izkušenj dvomiti vase, kar pa že kaže na določeno stisko. Ker gre za zelo intenzivno obdobje vašega življenja, je pomembno, da stkete prijateljske vezi, saj vam bodo odnosi z vrstniki pomagali.

STRAH PRED PREVERJANJI ZNANJA

»Določena stopnja strahu oziroma vznemirjenosti pred preverjanji znanja, v smislu tega, da vam predstavlja stresno situacijo, je razumljiv in povsem običajen odziv,« pojasnjuje univ. dipl. psihologinja Temnik in dodaja, da vam lahko v trenutku, ko gre zares, celo pomaga, da iz sebe potegnete najboljše. Zaskrbljujoče je, kadar strahovi postanejo tako izraziti, da znižujejo vašo učinkovitost v testni situaciji ali celo škodljivo vplivajo na zdravje. Pojavljajo se lahko motnje spanja, apetita, bolečine v različnih delih telesa. Če se vam dogaja, da vas, čeprav ste se na preverjanje vestno pripravili, pri opravljanju ovira tesnoba, ki je lahko tako huda, da je ne morete nadzorovati, še manj pa zbrati svojih misli in se osredotočiti na reševanje naloge, poiščite pomoč. Če potrebujete pomoč, to ne pomeni, da je z vami kaj narobe. Pomeni le to, da ste dovolj pogumni, da ste se s problemom pripravljeni soočiti. Sanja Temnik poudarja, da je pri vzpostavljanju ustreznega odnosa do preverjanj znanja (in do drugih stresnih situacij v življenju) zelo velikega pomena, da imate ob sebi zaupno osebo, s katero se lahko pogovorite o vsakršni temi, ji zaupate vse pomisleke in skupaj z njo poiščeta rešitve. Če te možnosti nimate, lahko to vlogo prevzame širši krog ljudi, s katerimi prihajate v stik v šoli ali pri prostočasnih dejavnostih.

KAKO SE SOOČITI S STRAHOM, KDO VAM LAHKO POMAGA IN ALI SE GA LAHKO ZNEBITE?

Sanja Temnik pojasnjuje: »Pomoč velja poiskati, kadar so socialni odnosi in situacije za vas stalni vir nezadovoljstva, stresa in razočaranja, morda celo nasilja, ali kadar se v nobeni družbi ne morete zares sprostiti. Takrat vam lahko pomaga pogovor s svetovalnim delavcem ali strokovnjakom za duševno zdravje, ki bo tudi zmogel opredeliti, kje imajo vaše težave svoj izvor, in bo na tej osnovi učinkovito pomagal. Pri premagovanju tesnobe vam bodo pomagale dihalne in raztezne vaje, tehnike preusmerjanja misli, predvsem pa dosledno izpostavljanje situacijam, ki vas navdajajo s tesnobo, in aktivno spoprijemanje z njimi. Tega se lahko lotite sami ali ob pomoči strokovnjaka, denimo psihologa.«

Pri obvladovanju čustvenih in razpoloženjskih nihanj pa si lahko pomagate tudi sami, in sicer s čim bolj zdravim življenjskim slogom, ki vključuje skrb za telo (zdrava prehrana, zmerno telesno gibanje ali resnejše ukvarjanje s kako športno dejavnostjo, zadostna količina in kakovost spanja), duševnost (zavedanje pomena pozitivne samopodobe in njeno vzdrževanje, vključitev prijetnih in sproščujočih aktivnosti v vsakdan, aktivno predelovanje sprotnih stisk) in socialne odnose (druženje z ljudmi, ki so vam v oporo, nam dajejo pozitivno energijo, nas imajo radi in nas podpirajo). Strahov ne morete izključiti in odpraviti, saj so sestavni del življenja. Naučite se jim lahko prisluhniti in jih kontrolirati, saj s strahom navdajajoča situacija, ki jo obvladate, tako postane izziv in prispeva k izgradnji samozaupanja. Pomagate si lahko že tako, da si negativne scenarije predstavljate, saj je to že ena oblika izpostavljanja, ki pripomore k temu, da sčasoma sprejmete vse možne razplete neke situacije in se vanjo podate bolj pogumni. Sanja Temnik izpostavlja zlato pravilo: »Bolj kot pred strahovi bežimo, bolj nas bodo preganjali, izpostavljanje (pa čeprav v mislih) pa jih bo vse bolj blažilo. Ob tem ne smete pozabiti na vizualizacijo pozitivnih razpletov, ki jih, kadar smo ljudje napeti, radi potiskamo v ozadje ali jih sploh odmislimo.« Zavedajte se, da lahko vsi, tudi vi, prispevate k zmanjševanju strahov, skrbi in stisk drugih. Ob koncu psihologinja še dodaja: »Z nekaj občutka in posluha za drugega iz dneva v dan lahko neko življenje olajšate in polepšate, bolj kot bi se tega morda zavedali. Vendar to žal velja tudi v nasprotni smeri, če ste brezbrižni in netaktni.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

KOMENTARJI

PUSTITE KOMENTAR