SADJE SE JE PRED OBROKOM

Sadje je priporočljivo jesti na prazen želodec. Ameriški zdravnik Stephen Mak razlaga, da naša prebavila sadje prebavijo hitreje kot ostalo hrano. V želodcu ostane okoli pol ure, nato pa se premakne naprej v črevesje. Kar pa ni enako pri ostali hrani. Če zaužijete kosilo, po njem pa rezino sadja, bo slednja obsedela v želodcu in začela trohneti, razpadati. Zato pride tudi do napenjanja in prebavnih motenj. Mag. Gregorič sicer dodaja, da znanstvenih dokazov za takšno teorijo ni.

POZORNI BODITE NA FRUKTOZO

Čeprav se fruktoza priporoča pri različnih dietah kot nadomestek za sladke jedi, pa se z njo ne sme pretiravati. Res je, da je fruktoza veljala kot boljša alternativa navadnemu sladkorju, saj se v krvni obtok sprošča počasneje in »ima nižji glikemični indeks, zato ne povzroča inzulinskega odziva. Je pa zato zaradi specifične presnove nevarna jetrom, saj se tam presnavlja v maščobe, ki se nalagajo v jetrih. Vendar se to nanaša na uživanje rafinirane fruktoze in izdelkov, ki jo vsebujejo, in ne na tisto, ki je v sadju,« dodaja mag. Gregorič. Zmerno uživanje fruktoze ne predstavlja problemov, še zlasti, če gre za količine, omejene na naravno pristnost v sadju.

S SADNIMI PIJAČAMI NE MOREMO NADOMESTITI SADJA

SmutiSadni sok s 100-odstotnim sadnim deležem je najboljši približek svežemu sadju. Seveda pa ne more nadomestiti vseh hranilnih snovi, ki so v svežem sezonskem sadju. Sadni sokovi so običajno narejeni iz prezrelega sadja, zato imajo lahko visoke vsebnosti sladkorja. V primerjavi s sadnimi sokovi imajo sadne pijače in nektarji dodan sladkor, samega sadja pa relativno malo, zato njihovo pretirano uživanje ni priporočljivo. Vedno preverite na deklaraciji, ali ima pijača dodane različne aditive, sladkor ali celo sladila. Če se odločite za sadni sok, si tega sami naredite. Ali ga stisnite iz sadežev ali pa si pripravite okusne smoothieje.

PREVIDNOST PRI UŽIVANJU SUHEGA SADJA

OLYMPUS DIGITAL CAMERASuho sadje je lahko nadomestek za prigrizke, vendar je pri nakupu treba biti pozoren na videz in deklaracijo. Mag. Gregorič razlaga, da se zaradi ugodnih pogojev (sladkor, prisotna stopnja vlažnosti) na suhem sadju pogosto razvije plesen, ki ob širjenju sprošča t. i. mikotoksine, ki so škodljivi za zdravje. Sušenje sadja spremeni njegovo izvorno barvo, sadje potemni (npr. marelice, rozine), zato je večina tovrstnega suhega sadja konzervirana z žveplovim dioksidom, kar pa lahko pri posameznikih povzroča alergije ali podobne preobčutljivostne težave. Uporaba žveplovega dioksida in njegovih derivatov je vedno označena na deklaraciji živila, tudi kot E220–E228. Suho sadje je lahko konzervirano tudi z drugimi konzervansi, kot je npr. kalijev sorbat (E 202). Na trgu obstajajo tudi razni izdelki iz suhega sadja, kot je npr. kandirano sadje (suho sadje še dodatno sladkano s sladkorjem ali pa koruznim sirupom, npr. brusnice). Zato mag. Gregorič svetuje, da pri izbiranju suhega sadja na embalaži berite, kaj vsebuje, in naj vas barva ne zavede, saj sadje, ki je svetlo in lepih barv, običajno vsebuje več dodatkov. Suho sadje izbirajte pri prodajalcih, pri katerih se zaloge hitro obnavljajo, saj dolgo skladiščenje suhega sadja lahko vodi v neželeno plesnenje. Namig: sadje lahko posušite tudi doma v pečici ali na radiatorju. Sadje je suho, ko ob prepogibu ne izteče nič tekočine. Pripravite si ga sproti, v manjših količinah, ali pa sušenega zamrznite.

SADJE JE ZDRAVO

Na koncu pa seveda ne moremo mimo vseh pozitivnih stvari, ki jih ima sadje na človeško telo in zdravje. Z njim dobimo potrebne vitamine in minerale, polno je vode, ščiti nas pred različnimi boleznimi in nam zvišuje nivo energije. Zaradi nizke energijske gostote sadje v priporočenih količinah tudi koristi pri zmanjševanju in vzdrževanju priporočene telesne teže. Priporočamo, da uživate sveže sadje, najbolje ekološke pridelave. Priporočljivo je tudi kuhano sadje (če vam surovo sadje ne odgovarja), vendar se določeni vitamini s kuhanjem uničijo, medtem pa se absorpcija drugih lahko celo izboljša. Prehranski strokovnjaki priporočajo, da je za uživanje sadja najbolj primeren dopoldanski čas, priporočljivo je pojesti od 3 do 5 enot sadja dnevno, kar pomeni približno 150–250 g.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR