Opravila in naloge

Demontaža in montaža kolesa z avtomobila in na avtomobil sta sicer enostavnejši opravili, ki pa morata biti zaradi varnostnih zahtev strokovno opravljeni. Pri tem sta pomembna dvig vozila z dvigalno napravo in pritrditev koles na vozilo. Pri dvigovanju avtomobila je treba upoštevati varnostne zahteve, da vozilo ne zdrsne z dvigala oziroma se pri dviganju ne poškoduje. Pri pritrjevanju kolesa na avtomobil pa mora biti uporabljeno ustrezno orodje in pritrditev opravljena po predpisanem postopku, da ni nevarnosti izgube kolesa med vožnjo. Odstranjevanje in montaža pnevmatike je zahtevnejše opravilo, saj zahteva določeno spretnost in sposobnost upravljanja stroja za montažo in demontažo. Ker se pri tem opravilu pnevmatika lahko poškoduje, mora biti postopek izveden še posebej skrbno in v skladu z navodili. Uravnoteženje koles sodi med zahtevnejše postopke, saj je najprej treba ugotoviti vzroke nemirnega teka kolesa. Za to je potrebno poznavanje podvozja vozila, tehnologije izdelave pnevmatik in vplivov uporabe na stanje pnevmatik. Za samo uravnoteženje kolesa mora biti delavec sposoben upravljanja stroja za uravnoteženje. Ugotovitev vzrokov nenormalne obrabe pnevmatike je zaradi tipičnih oblik obrabe dokaj enostavna, zahtevnejša pa je njihova odprava, zlasti če je vzrok v podvozju avtomobila. V tem primeru običajno pride na pomoč avtomehanik, ki opravi potrebne meritve podvozja in odpravi napako. Ugotavljanje vzrokov nastanka poškodb na pnevmatikah in določitev načina popravila je ena najbolj zahtevnih nalog. Za njeno uspešno izvršitev mora delavec poznati sestavo pnevmatike, biti sposoben oceniti možnost popravila napake in predvideti morebitne posledice popravila pri nadaljnji uporabi pnevmatike. Vsaka napaka pri tem delu ima lahko hude posledice za varnost. Popravilo pnevmatike se opravi na osnovi navodil, ki jih izdelajo proizvajalci sredstev za popravilo pnevmatik. Ta navodila je potrebno dobro poznati in dosledno upoštevati. Svetovanje o uporabi pnevmatik je opravilo, ki zahteva veliko znanja in tudi pravilni nastop delavca, da pri stranki vzbudi potrebno zaupanje. Poleg obvladovanja osnovnih znanj za opravljanje poklica mora delavec slediti novostim na področju zakonodaje in konstrukcije avtomobilov in pnevmatik. S temi informacijami bo lahko prepričljivo svetoval strankam glede izbora, vzdrževanja in uporabe pnevmatik.

Znanja in spretnosti

Znanja, potrebna za opravljanje poklica, lahko razdelimo na tri področja. Prvo področje predstavlja poznavanje delovanja vozila, zlasti njegovega podvozja. To znanje bo delavcu dalo občutek za obnašanje vozila med vožnjo in s tem za vpliv pnevmatik na aktivno varnost vozila. Drugo področje predstavlja poznavanje pnevmatike, od njene zgradbe, lastnosti in izbire, do uporabe. S tem znanjem bo delavec znal svetovati uporabnikom pri izboru, vzdrževanju in uporabi pnevmatik, prav tako pa bo znal oceniti vzroke poškodb. Tretje področje predstavlja poznavanje strojev in naprav, ki jih uporablja pri svojem delu. Orodja so enostavna ročna, pnevmatska, električna ali zahtevna elektronska. Spretnosti in veščine, ki jih potrebuje pri svojem delu, so predvsem snemanje in pritrjevanje koles na vozilo, snemanje in namestitev pnevmatik na kolesa, uravnoteženje koles in manjša popravila pnevmatik. Zahtevnejše opravilo je meritev geometrije podvozja, ki pa ga praviloma opravlja izučen mehanik.

Razmere za delo

Delo poteka v delavnicah, ki imajo velikokrat posamezna delovna mesta tudi na prostem. Zaradi neposredne povezave delavnice z okoljem so klimatske razmere v delavnici odvisne od discipline zaposlenih. Če ustrezna disciplina ni zagotovljena, lahko poleti prihaja do prepiha in pozimi do nizkih temperatur. Ob ustrezni delovni disciplini pa so klimatske razmere lahko ugodne. To velja tudi za delovna mesta na prostem, če so ustrezno zaščitena (nadstrešje), in se uporabljajo le v primernih vremenskih razmerah. Čistoča zraka v delavnicah je dobra, saj v delavnici ni prahu, hlapljivih kemikalij ali drugih zdravju škodljivih snovi. Nečistoče, ki z avtomobili pridejo v delavnico, pa se s skrbjo za red lahko zmanjšajo na minimum. Telesne obremenitve so zmerne, saj so delavnice opremljene z ustreznimi dvigali. Fizične obremenitve so prisotne pri kotaljenju koles in prenašanju oziroma kotaljenju avtoplaščev. Ostala dela so mehanizirana in ne zahtevajo večjih naporov. Delavec med delom stoji ali čepi, prisiljenih položajev telesa praktično ni. Ritem dela je raznovrsten, saj je vsako opravilo sestavljeno iz več postopkov, ki se med seboj razlikujejo tako po fizični kot po umski zahtevnosti. Delovni čas je praviloma dvo-izmenski ali celodnevni. Nočno delo je le izjema, kadar se vodstvo delavnice odloči za nočno dežurstvo.

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR