Opravila in naloge

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje, svetovanje bralcem o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani, klasificiranje gradiva ter strokovna obdelava (ovijanje gradiva v folije za zaščito, lepljenje ustreznih nalepk za evidentiranje izposoje) in vnos gradiva v različne informacijske mreže (COBISS, OPAC, COBIB). Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji.

Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo ustrezno (glede na univerzalno decimalno klasifikacijo) razporejeno po policah, omarah, mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja. Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja, pri čemer je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov.

Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva, pri čemer uporablja postopke za zaščito, konserviranje in restavriranje. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke (leposlovje, mladinski oddelek). Bibliotekar navadno organizira tudi spremljajoče prireditve (literarni večeri, ure pravljic za otroke ipd.), ki se v knjižnicah odvijajo za obiskovalce. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.

Znanja in spretnosti

Bibliotekar mora imeti zaključeno izobraževanje na univerzitetnem programu biblotekarstva ali pa opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Pri svojem delu uporablja znanja iz psihologije osebnosti in kognitivne psihologije, ki jih potrebuje za delo z uporabniki v okviru izobraževalne, informacijske in svetovalne funkcije. Potrebuje tudi znanja katalogizacije in sistema nabave ter znanja o načinih shranjevanja ter obnavljanja bibliografskih informacij in serijskih publikacij. Bibliotekar dela z informacijskimi sistemi (CIP, COBISS, COBIB) in zanje pripravi opise zaključenih (knjige) in serijskih publikacij (revije, časopisi), člankov ali prispevkov v drugih publikacijah za uporabo ISBD-jev. Za delo z informacijsko mrežo COBISS mora pridobiti licenco.

Ker bibliotekar ureja bibliografijo v knjižnici, mora poznati klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino, predvsem je tu potrebno poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge.

Bibliotekar obiskovalcem omogoča vstop v celotno mrežo informacijskih sistemov, usmerja pretok informacij za določeno področje ali posamezne strokovne skupine in deluje kot posrednik pri reševanju informacijskih problemov uporabnikov, za kar potrebuje znanja metodike, bibliotekarskega komuniciranja, s teoretičnimi in praktičnimi vidiki dela z uporabniki. Potrebno je tudi odlično poznavanje dela z urejevalniki besedil, z različnimi bazami podatkov in s preglednicami.

Razmere za delo

Razmere za delo so različne, odvisno od vrste dela, ki ga bibliotekar opravlja. Če opravlja delo izposoje knjig in neknjižnega gradiva, potem so razmere za delo odvisne od širine, dolžine ter višine izposojevalnega pulta. Če pult ni ergonomsko prirejen delu, so razmere slabše. Namreč, če pult ni primerno postavljen, bibliotekar po več letih dela lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa, ker knjige s pulta povleče k sebi, da bi jih vnesel v računalnik, pri čemer najbolj trpijo navedeni sklepi. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega prehodi veliko kilometrov (vrnjene knjige je treba odnesti na police).

V knjižnicah je pogosto slabši zrak, kar vpliva na možnost nastanka glavobolov. Med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči (pogosto je slabšanje vida), pogosto pa pride do vnetja zapestja (delo s tipkovnico in miško). Ker uporabniki včasih vrnejo zamazano gradivo, je možnost stika z bacili večja.

Predvidena izobrazba

Strokovno delo v knjižnicah lahko opravljajo le strokovno usposobljeni knjižničarski delavci. Imeti morajo določeno stopnjo splošne ali strokovne šolske izobrazbe in s strokovnim izpitom pridobljeno ustrezno bibliotekarsko strokovno kvalifikacijo (naziv).

Filozofska fakulteta – oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Vir: Zavod za zaposlovanje RS

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR